LETO III. št. 34 (131)/TRST, GORICA četrtek, 10. septembra i 998 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 NOVI CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 PRED SEMINARJEM SLOVENSKE SKUPNOSTI V soboto, 12. t.m., bo v Devinu seminar, ki ga prireja deželno vodstvo Slovenske skupnosti. Neuspeh na zadnjih deželnih volitvah postavlja Slovensko skupnost in vse, ki v njej delujemo, pred zahtevo, da na novo premislimo svoj položaj, prehojeno pot, pa tudi cilje in sredstva našega nadaljnjega delovanja". Tako je napisal deželni tajnik edine slovenske politične organizacije v Italiji Martin Brecelj v vabilu na omenjeni seminar, ki bo notranjega značaja in bo predvidoma trajal od 15. ure do 19.30. "Premislek o naši stranki terja - še beremo v vabilu - tudi pretres položaja in možnosti na-daljnjega razvoja celotne naše narodnostne skupnosti". Res je, da je Slovenska skupnost že na dveh zaporednih volitvah ostala brez svojega predstavnika v deželnem zboru Furlanije-Julijske krajine, a je prav tako res, da se je to zgodilo ne toliko po krivdi tradicionalnih volivcev lipove vejice, temveč predvsem zato, ker so tako hotele Politične sile večinskega naroda (žal tudi ob podpori njihovih slovenskih kolaboracionistov). Kot pribito namreč drži, da bi SSk mirno samostojno izvolila svojega deželnega poslanca tako leta 1993 kot v letošnjem juniju, če deželni zbor ne bi bil spremenil dotedanjih volilnih predpisov tik pred predzadnjimi volitvami. Slovenske skupnosti in slovenske narodne manjšine v Italiji v tej zvezi ne morejo prav nič zanimati disputi o-krog proporčnega in večinskega volilnega sistema iz zelo Preprostega razloga, ker za slovensko narodno manjšino ne prihaja v poštev oblast, temveč le prisotnost njenih 'zvoljenih predstavnikov v vseh zakonodajnih in upravnih telesih, kjer se sklepa in odloča o njeni usodi. Ze od deželnih volitev leta 1993 smo priča absurdu, da v deželnem zboru Furlanije-Julijske krajine ni predstavnika slovenske manjšine, čeprav je bila prav njena Prisotnost odločilni razlog, da je republiška ustava določila za to deželo poseben statut. V tem pogledu se Slovenska skupnost ne more posipati s pepelom, če v letošnjem juniju ni izvolila svojega deželnega poslanca. Jasno je namreč, da se je to zgodilo, ker so tako odločili tisti, ki imajo škarje in platno v svojih rokah. To pa še ne Pomeni, da bo takšno stanje trajalo v nedogled. Naloga Slovenske skupnosti pa je, da večinski narod v državi in Predvsem mednarodno javnost jasno opozori, da ne bo mirovala vse dotlej, dokler se ne bo pravično uredilo vprašanje zajamčenega zastopstva manjšine, kar je zanjo danes gotovo naravnost življenjskega pomena. Seminar, ki ga bo 12. t.m. priredilo deželno vodstvo Slovenske skupnosti, bo gotovo pomemben dogodek v življenju naše manjšinske politične organizacije in tudi v življenju celotne manjšine. Zato mu želimo največjega nspeha. Razprava naj bo čimbolj poglobljena in tudi kritična. Prepričani pa smo, da ne bo nihče postavil v dvom nadaljnjega obstoja SSk, saj bi si v tem primeru sami žagali vejo, na kateri sedimo. Odpovedali bi se namreč pravici, da sodelujemo pri oblikovanju temeljnih smernic vsedržavne politike, predvsem pa pri oblikovanju lastne prihodnosti. , DRAGO LEGIŠA 1 ŠTIRJE POLNI DNEVI 8. DRAGE MLADIH IN DRAGE 98 IZZIVI DRAGE IVAN ŽERJAL V nedeljo, 6. septembra, so se s predavanjem Jožeta Pučnika zaključili 33. študijski dnevi Draga 98. Strniti štiridnevno dogajanje pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, kjer sta od 3. do 6. t.m. potekali 8. Draga mladih in Draga 98, v en sam članek, ni lahko, pa naj bo prispevek še kako obsežen. Ni lahko, saj tu ne gre samo za predavanja, okrogle mize in predstavitve knjig, gre za posege v razpravo, gre za to, kako so udeleženci spremljali dogajanje, gre na koncu tudi za vrsto drobnih dogodkov ter srečanj i n občutkov ob njih. Vse to sta Draga in Draga mladih in v tem je verjetno tudi čar teh manifestacij, za kateri sta najbolj zaslužna glavna prireditelja, Društvo slovenskih izobražencev in Mladi v odkrivanju skupnih poti. Prireditelji Drage mladih (letos je bilo največje breme organizacije na ramenih Združenja katoliških študentov iz Ljubljane) so si že od vsega začetka, se pravi od leta 1991, zadali cilj, da, z razliko od "starejših", vzamejo v poštev točno določeno tematiko, namesto štirih predavanj o različnih temah. Letošnja tema je bilaMesto civilne družbe v demokraciji: šlo je za to, kakšno vlogo naj ima t.i. civilna dru- OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA NALOŽBA ZA PRIHODNOST MAJDA ARTAČ STURMAN September je spet tu: vsiljivi televizijski oglasi, reklamni panoji in lepaki, privlačne izložbe papirnic in živahne veleblagovnice nas že kak teden opozarjajo na začetek novega šolskega leta. Po počitniškem mrtvilu se obnavlja kulturna, športna in razvedrilna dejavnost naših društev, saj bodo od Milj do Kanalske doline polagoma stekli tudi raznovrstni jezikovni in računalniški tečaji za otroke in odrasle, glasbeni pouk, pevska dejavnost, telovadne ure, ki se marsikje odvijajo v šolskih telovadnicah in učilnicah. Šolska vrata se v zadnjih letih odpirajo različnim dejavnostim, slovenska šola pa se vse bolj vrašča v krajevno stvarnost. Tako so hvalevredne in odmevne pobude nekaterih šol, na katerih učenci pod mentorstvom učiteljev raziskujejo vaško zgodovino in običaje, zbi- rajo ljudske pesmi in svoje delo predstavljajo v raziskavah, biltenih, na razstavah ali prireditvah. Marsikje se tiskajo šolska glasila, ki spodbujajo mlade k pisanju in sodelovanju. Tudi proslave ob pomembnih obletnicah pritegnejo veliko število sodelujočih: od učencev in njihovih staršev do glasbenih in pevskih skupin iz ožje ali širše okolice. Šola s svojo centripetalno silo postaja jedro kulturnega in družabnega življenja. Na predavanjih, Prešernovih proslavah in prireditvah se okrog šolskega jedra zbira precejšnje število ljudi. Vsaka še tako majhna šola, tudi z majhnim številom učencev, je torej pomemben socializacijski prostor, zato mora ostati. Postati pa mora vse bolj tudi kulturna delavnica, kovnica novih idej in načrtov, ki krepi, ohranja in ustvarja kulturno in narodno zavest. STRAN 2 j žba, se pravi združenja, dru-! štva, gospodarstvo, mediji, | skratka državljani, v državi, v kateri živijo. V predavanju To-' neta Jamnika ter v obeh okroglih mizah in v razpravah so si udeleženci verjetno ustvarili precej dobro sliko možnosti in meja, ki jih imajo kom- 1 ponente civiIne družbe, in to * v dveh državah, tako v Slove- *.............. v C_ETRTEK ; niji kot v Italiji. Ce se v Slove- io. septembra | niji civilna družba, vredna te- 1998 j ga imena, zelo težavno vzpo-1 stavlja zaradi še vedno pre-i vladujočih "starih sil", je v Ita-i liji zaradi pojava globalizacije začutiti, kot tudi drugod, splošno krizo na vseh področjih, pri čemer ravno sodstvo in mediji ne dajejo ravno najlepšega zgleda. Vendar, kot so, vsak z drugimi besedami, dejali udeleženci prve okrogle mize - časnikar tednika Mag | Janez Markeš, ustavni sodnik republike Slovenije Peter Jam-; brek, predsednik SSO Sergij Pahor in Samo Pahor - brez , razvoja in delovanja raznih sa-j mostojnih združenj državljanov ne gre. Treba je vztrajati, saj, kdor vztraja, na koncu zmaga. Verjetno najzanimivejša je bila okrogla miza, ki je sklenila 8. Drago mladih, z ! naslovom Ključni problemi mladinskega dela in dela za j mlade. Slovenski minister za delo Tone Rop, vodja projek-| ta Skala Martin Lisec, bivši minister v študentski vladi Uroš Slamič ter ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič so, vsak s svojega zornega kota, podali analizo stanja današnje mladine ! v Sloveniji in v zamejstvu ter I možne rešitve. Posebej je bila i tu poudarjena važnost pre-; ventivne vzgoje mladih, sodelovanje vladnih in nevladnih u-! stanov itd. Zamisliti pa bi se morali nad sliko, ki jo je o zamejski mladini podal Vojko Kocjančič. Iz njegovega posega izhaja, da je generacija mladih od 15 do 30 let generacija nevidnih, ciničnih in pragmatičnih ljudi, ki jim družba ne nudi vrednot. Ti ljudje mi-i slijo najprej na zabavo, izmikajo se odgovornostim in iščejo | čim manj težavno službo. Vzrokov za to je več, vsekakor ! bi morali biti na to pozorni. ——STRAN 6 Janez Povše POTREBUJEMO VEČ SOLIDARNOSTI Zahvale učitelji ne iščejo, jo pa potrebujejo tako kot vsi drugi ljudje... Spoštljiv odnos je najmanj, kar sme človek pričakovati od sočloveka, in pri tem učitelj ne more biti izjema. (Berta Golob) Alojz Tul, Vida Valenčič RUSIJA NA KOLENIH m fl Marko Tavčar POLETNI PEVSKI TEDNI NA OPČINAH IJurij Paljk / intervju ZORA KOREN SKERK VRHOVCI PO GRADNIKOVIH POTEH Matjaž Rustja DRAGA, NENADOMESTLJIVI FORUM EU Kristina Bednarik MED SLOVENCI V HAMBURGU Nada Pertot JEZIKOVNI KOTIČEK j Mara Petaros EVRO: NAŠA NEZNANKA m Jurij Paljk AKADEMIJA V SVEČAH Egidij Vršaj JUBILEJ 2000: MODERNA EKONOMIKA. SVET OKROG NAS KRIZA V POSTKOMUNISTIČNI RUSIJI RUSIJA NA KOLENIH I V j JANEZ POVSE ČETRTEK 10. SEPTEMBRA 1998 NALOŽBA... Ob začetku šolskega leta sicer ostaja še veliko negotovosti, nerešenih vprašanj in problemov (nova matura, podaljšano obvezno šolanje, položaj nekaterih šol, število stolic, položaj suplentov), ki mučijo italijansko šolstvo in še posebej slovenske šole v Italiji. V tem nelahkem času naj nam bo vodilo skrb za zdravo in prijazno šolo, povezano z družbeno stvarnostjo, skrb za kvaliteto medosebnih odnosov. Pozornosti naj bo deležen vsak učenec, da bo mogel razviti svoje sposobnosti in se kasneje tvorno vključiti v našo stvarnost kot njen dejavni sooblikovalec. Kot posrednica kulturnih pridobitev, znanja slovenskega jezika in temeljnih vrednot odigrava slovenska šola v zamejstvu nenadomestljivo vlogo, zato ji moramo zagotoviti obstoj in kontinuiteto ne samo s pravnega, ampak tudi s človeškega vidika. Kajti vitalnosti slovenske šole ne bodo ohranjali samo državni prispevki niti ne sodobno opremljeni računalniški laboratoriji, marveč predvsem otroci, učenci in dijaki. Vanje je vredno verjeti in vlagati: to je najboljša naložba za našo skupno prihodnost. KOROŠCI SEZNANJENI S PREDLOGOM ZAŠČITNEGA ZAKONA V Portorožu so se srečali predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev in sodelavci s podpredsednikom Slovenske skupnosti Marjanom Terpinom in članom deželnega tajništva Damijanom Terpinom, ki sta koroškim zastopnikom obrazložila stališče SSk do predloga zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga je izdelal poslanec Maselli. SSk je namreč ocenila, da je ta predlog nesprejemljiv, dokler se povsem ne spremeni četrti člen, saj bi tak, kakršen je, pomenil za Slovence v Italiji ponovno odlaganje vsake zaščite v nedogle-den čas. Nesprejemljivo je namreč, da republika Italija po več kot petdesetih letih skuša le izigrati slovensko manjšino, ki živi v njenih mejah, in se ne misli resno lotiti tega problema. Koroški zastopniki iso predstavnikom SSk zagotovili solidarnost in bodo o tem informirali tudi avstrij-i ske politike, kar ima poseben pomen se-daj, ko le-ti predsedu-| jejo Evropski zvezi. SLOVENŠČINA NAJ POSTANE URADNI JEZIK EZ Pristojni odbori državnega zbora Slovenije obravnavajo izhodišča za pogajanja o vstopu slovenske i države v EZ. Začetek ! pogajanj napovedujejo za čas pred koncem leta. V izhodiščih za področje kulture je kot najbolj pomembna vsebovana zahteva, da slovenščina postane uradni jezik EZ. Zagotovila vtem smislu so pristojni organi v Bru-| siju že večkrat dali. Skrb za usodo slovenščine je pred kratkim izrazil Sergij Pelhan, nekdanji minister za kulturo. Po njegovem je v Sloveniji "med mladimi na mnogih področjih angleščina že skoraj enakovreden jezik slovenščini". TJA OD SVETA DO MANJŠINE VSI POTREBUJEMO VEČ SOLIDARNOSTI Skoraj ni mogoče verjeti, kaj vse se dogaja oz. ne dogaja v Posočju po potresu. Minili so meseci, država še vedno ni učinkovito ukrepala in prizadeti so na svojo roko pričeli obnavljati svoje domačije. Prej jim je bilo namreč rečeno, da morajo počakati na uradna obnovitvena dela. Človek bi pomislil, da se kaj takšnega lahko zgodi le v mladi in neizkušeni državi, toda zelo podobne stvari se dogajajo v Italiji, ki je država z utečeno demokracijo in trdnimi moralnimi temelji, na katera se pogostoma sklicuje. V Samu se po katastrofalnem majskem zemeljskem potresu s strani države kar nekaj dolgih mesecev ni zgodilo prav nič. Upravičeno lahko ugotovimo, da se v obeh primerih zelo težko počutimo varne v misli na možno nesrečo, ki bi nas utegnila prizadeti. Z eno besedo: v sodobno državo je v mnogo premajhni meri vgrajena solidarnost, torej pripravljenost priskočiti na pomoč lastnim ljudem v stiski. Ob tem se je mogoče spomniti tudi širših razmer, zakaj ne kar sveta. Svet postaja ena sama celota, toda podatki pripovedujejo, da se razlike med razvitimi in revnimi povečujejo, da je vse več lakote in bolezni. Jasno je, da je tu na potezi razviti svet, ki se še vedno oklepa čuta za dobiček in vse premalo čuta za solidarnost. Solidarnost kot da bi bila izmišljotina moralistov in sanjačev, realna politika je več kot toliko ne upošteva. Azijska in ruska finančna kriza sta nemara v službi "prisilne" uveljavitve solidarnosti: česar razviti svet ni hotel dati, čeprav bi lahko dal, mu bo odvzeto? Kaj res nismo dovolj usposobljeni, da bi ustvarjali svet novega časa tako, da bi dajali najnujnejše stvari tistim, ki jih nimajo ? Zdi se, kot da vsi skupaj v nujo solidarnosti še nismo dovolj prepričani, kot je bilo na primer videti iz nedavnega televizijskega pogovora z italijanskimi ekonomisti in podjetniki o razlogih in posledicah ruske krize. Na vprašanje, ali ob ogromnih dobičkih vlaganja v Rusijo ni bilo vendar mogoče predvidevati, da se prav takšna situacija praviloma lahko preobrne v nasprotno smer in padec, ni želel nihče odgovoriti. Zavladal je mučen in zgovoren molk. Vse se je očitno odvijalo po načelu dobička in brez misli na kakršno koli solidarnost. Kar se tiče nas in naše manjšine ter seveda tudi mlade države Slovenije, pa je mogoče opozoriti na tisto manjkajočo solidarnost, ki bi jo v korist vseh morali uresničiti v misli na lasten narod. Bolj bi lahko bili solidarni do drugače mislečih rojakov v polpretekli zgodovini, s čimer bi drug v drugem prepoznali nepogrešljive pripadnike istega rodu, istega naroda. Tovrstna solidarnost bi poenotila našo zgodovino in usodo ter nas človeško približala in obogatila. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 048 1 / 533 177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 E-MAIL nglasts@tin.it CLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS ]E ČLAN ZDRUŽENIA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, j~-(^ INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU ALOJZ TUL O gospodarski in politični krizi Rusije oz. Ruske federacije se razpisuje svetovno časopisje in vsakodnevno obširno poročajo radijski in televizijski mediji. Vsi se zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo ta kriza prinesla oz. kako se bo dala rešiti, če se sploh rešiti da. Veliko odmevnost zadnjih dogajanj v Moskvi je pripisati dejstvu, da v primeru Rusije gre za glavno naslednico nekdanje Sovjetske zveze in po razsežnosti največjo državo na zemlji s 17 milijoni kvadratnih kilometrov in 150 milijoni prebivalcev, ki ima poleg velikih naravnih bogastev tolikšno količino jedrskega o-rožja, da lahko z njim večkrat uniči življenje na našem planetu. Oglejmo si zato v glavnih obrisih nastanek današnje Ruske države in njen burni politični razvoj, ki je pripeljal do današnjega kriznega stanja. Potem ko so predstavniki Beloruske republike, Ruske federacije in Ukrajine kot u-stanoviteljic federacije Sovjetske zveze (leta 1992) 8. decembra 1991 slovesno razglasili njen razpust, je bila odprta pot novi geopolitični ureditvi na prostoru odpravljene Sovjetske zveze. Na tej osnovi se je, zgodovinsko gledano, spet obnovila država z dvojnim imenom Rusija-Ruska federacija. To seje uradno zgodilo 17. aprila 1992. Z imenom Rusija so hoteli poudariti državotvornost ruskega naroda, z imenom Ruska federacija pa skupno državotvornost vseh narodov in ljudstev, živečih na prostranem ozemlju nove državne tvorbe. Od nekdanjih članic Sovjetske zveze so se v tem obdobju osamosvojile Ukrajina, Belorusija, Estonija, Letonska, Moldavija, Azerbajdžan, Kirgizija, Uzbekistan in Tadžikistan. Še prej, t.j. 1990 oz. 1991, sta se osamosvojili Georgija in Litva. Do dejanskega razpadanja Sovjetske zveze pa je prišlo že pred njeno pravno smrtjo, ko je bil na njenem krmilu še Mihael Gorbačov, oče reformnega procesa, znanega pod imenom "perestrojka". Avgusta 1991, ko je bil Gorbačiov na dopustu ob Črnem morju, je prišlo do znanega poskusa državnega udara s strani skupine vplivnih mož načelu pomembnih položajev v državni upravi. Tedaj je prišel na površje predsednik Ruske republike Boris Jelcin, ki je pozval državne institucije in civilno družbo, naj se dvignejo proti vstajnikom in obranijo sedež parlamenta v Beli hiši v Moskvi. Uporniki so bili vojaško poraženi. S tem je bila Jelcinu odprta pot za odstavitev Gorbačova in lastno politično uveljavitev na čelu nove Ruske federacije oz. Rusije. Vodenje nove države pa se je izkazalo vse prej kot lahko. Razkroj sovjetskega upravnega, gospodarskega in vojaškega u-strojaje nujno povzročil raz- novrstne težave v prilagajanju novim razmeram. Novonastale politične stranke so težko našle skupen imenovalec v bistvenih vprašanjih glede izvajanja potrebnih reform. Parlament (duma) in vlada sta si stalno nasprotovala, tako da tudi odobrenih reform dejansko ni bilo oz. ni mogoče izvajati. To seje pokazalo posebno pri izterjevanju davkov in drugih dajatev. Primanjkljaj državnega proračuna v tem obdobju je vlada krila z najemanjem mednarodnih posojil z visokimi obrestmi, kijih trenutno ne more vračati. Država bi potrebovala druga mednarodna posojila. Tu seje rav-novesje zamajalo in povzročilo padec vrednosti rublja. Denarne borze v svetu so to zabeležile z občutnim padcem sklepanja poslov v zvezi z naložbami v Rusiji. Ameriški predsednik Clinton je med svojim nedavnim obiskom v Moskvi dal jasno razumeti, da se morajo Rusi reševanja krize najprej lotiti sami, šele potem bodo lahko računali na zunanjo pomoč. Že itak težko gospodarstvo in finančno krizo nevarno zaostruje politična nestalnost, ki jo, kot rečeno, povzroča stalno trenje med vlado in parlamentom, v katerem imajo opozicijske stranke s komunisti na čelu znatno premoč. Predsednik Jelcin je v nekaj mesecih trikrat menjal ministrskega predsednika. Sedaj je spet na vrsti Černo-mirdin, ki skuša sestaviti neke vrste vlado narodne rešitve. Komunisti so sprva obljubili svoje sodelovanje, a so ga nato odpovedali. Zahtevajo predhoden odstop predsednika Jelcina, češ daje on kriv za sedanje stanje. ----------STRAN 1 6 RAZPAD RUSIJE VIDA VALENČIČ V zadnjih tednih smo osuplo strmeli v razkosano telo velike Rusije. Ko se je končala dolga faza komunizma, je celotno svetovno mnenje slepo verjelo v ruskega leaderja Jelcina, ne da bi ob tem pomislilo, da niti on nima v rokavu recepta za reformo te velikanske državne enote. Tako rek-lamizirana privatizacija, ki se je Zahodu zdela znak demokratizacije ruske družbe, je bila v resnici le farsa. Glavni akterji slednje pa so bili vedno isti vodilni kadri, ki so v novem sistemu zaslutili možnost za finančno špekuliranje. Privatizacijski proces se ni opiral na zdravo konkurenco med zasebniki, temveč je postal le igralnica za dotedanje menedžerje šeststotih državnih podjetij ali pa za zvite špekulante, ki so se na najrazličnejše načine dokopali do delnic. Posledica tega kaosa je današnja slika države: mafija vlada vsepovsod, obubožano prebivalstvo je na robu obupa, ker ne ve, s čim naj se preživlja, "novi bogataši" pa se kopljejo v luk-susu in najrazličnejših nasladah. Fotografija, ki je v zadnjih tednih obkrožila svet in ki na najenostavnejši način ponazarja stanje, kaže klop v parku; na eni strani sedijo trije klošarji, umazani v svojih capah, ki štejejo, koliko kovancev premorejo. Na drugi strani klopi pa sedita dve brezhibno oblečeni mladenki, ki listata modne časopise. To je realnost. Še več. Danes niso na tleh le klošarji, temveč velika večina prebivalstva. Ob robu vsega tega pa obstaja tisti fenomen, o katerem so se razpisale svetovne reportaže: ruski bogataši se oddaljujejo od tipične figure bogataša, katere smo navajeni. Bogastvo teh ljudi je v celoti sad najrazličnejših prekupčevanj, mafijskih interesov, prostitucije, v eni besedi umazanih poslov. In to bogastvo je takorekoč neomejeno, ker so njegovi lastniki požrli vse, kar je bilo mogoče v Rusiji po- žreti. Drama vsega tega je dejstvo, da je bila tem špekulantom sploh dana možnost za njihove posle, to pa zato, ker Rusija ni imela (danes pa še toliko bolj nima) pravega vodilnega kadra. Politična arena je tako odprla duri pravim zverinam, ki so "politiko" urejevale, kot da bi bila lastna dača. Do demokratizacije v drža- vi seveda ni prišlo, čemur je priča že sam bežen vpogled v ruski davčni sistem. Neo-kapi-talisti, kot se bogataši, ki se redijo ob umazanih poslih, radi nazivajo, ne plačujejo davkov. Zakaj pa naj bi jih, ko imajo s svojimi prispevki kontrolo, med drugim, tudi nad celotnim davčnim sistemom? Podatki govorijo o davčnem mošnjičku, ki je med letom 1996 in 1997 zdrknil od 22% na 8% državne bilance, kar prištevajo statistike med najnižje odstotke na svetu. Začaran krog pa se je vrtel dalje: ker državljani ne plačujejo davkov, država ne bo plačevala državljanov. V zadnjem letu so se na televizijskih zaslonih zvrstili otopeli obrazi tisočerih državnih uslužbencev vseh kategorij (od vojakov do profesorjev, zdravnikov, železničarjev itd.), ki jim je bila za več kot leto dni zamrznjena plača. V vsem tem času so špekulanti nagrmadili bajne vsote in jih prenesli čez mejo na oddaljeni Ciper, ki velja za finančni paradiž ruskih mogotcev. O-tok je danes sedež dvatisoč (!) podružnic ruskih podjetij. Računi so enostavni: ogromen del denarja (večinoma javni denar ali pa denar, ki so ga v Rusijo prinesli tuji vlagatelji) je iz Rusije priletel na Ciper in bil tu shranjen, kar pomeni, da ni nihče več investiral v Rusiji sami. Začaran krog se tu sklene: nihče več ne investira, nihče več ne more načrtovati prihodnosti. Italijani pravijo temu pojavu "fuga di capitali", ves denar "beži" v tujino in ne ostaja na domačih tleh. Na le-teh o-stajajo le milijoni ljudi na psu. AKTUALNO INTERVJU /ZORA KOREN SKERK OSTATI ZVESTI KORENINAM... JURIJ PALJK Gospo Zoro Koren Skerk poznamo kot odlično slikarko m ugledno damo, ki nas je skupaj s svojim možem, znanim odvetnikom in politikom dr. Jožetom Skerkom, letos prijetno presenetila z odprtjem Bajte, likovne galerije, ki naj bi postala na Krasu veliko slovensko središče likovnih umetnosti. Iz starodavne in izjemno lepo opremljene kraške hiše in gospodarskega poslopja ob njej sta zakonca Skerk z okusom za lepo in zavezanostjo lastnim koreninam uredila likovno galerijo, ki ji ni primere pri nas. Zato, •n ne samo zato, smo se v čudoviti kraški hiši - Bajti radi pogovorili s slikarko Zoro Koren Skerk. Gospa Zora, prosim vas, da se predstavite našim bralcem. Rojena sem na Pivki, v čudoviti vasi, posebno všeč mi je njena lega. Oče Franc Koren je bil gostilničar in Posestnik, mama je bila Pavla Renko, gospodinja. Seveda je veliko polagala v domači gostilni in še prej vtrgovini; kasneje je prišla še pošta s telefonom, imeli pa smo tudi veliko kmetijo in dela ni nikdar manjkalo. Že kot otrok sem se naučila delovnih navad, vse so nas naučili delati, za to sem staršem zelo hvaležna. Oče je vedno pravil: "Če ne znaš delati, ne moreš niti ukazati!" Že mlada sem šla po svetu in nikdar me ni bilo strah nobenega dela, naučila sem se tudi obnašanja med ljudmi, staršem sem res iskreno hvaležna, ker so me naučili delovnih navad. Kot otrok sem bila že pred tremi leti V šoli, ker vrtcev ni bilo. Prvi spo-rnin na moje otroštvo sega prav v to obdobje. Imela sem dve leti in pol in mama je po prvem dnevu v šoli vprašala italijansko učiteljico, kako sem se obnašala. Le-ta ji je odgovorila, da sem "timida" - sramežljiva. Jaz nisem razumela tega izraza in sem mamo dobesedno vlekla za rokav, naj mi pove, kaj to pomeni; bala sem se, da ne bom mogla več v šolo. Tri leta sem tako obiskovala prvi razred, pisati in brati sem se naučila že pri treh letih, pri štirih sem se naučila pisati in brati v slovenskem jeziku; naučil me je vaški župnik pri verouku. Starši so napravili prošnjo, da sem smela prej v drugi razred, prošnji so ugodili in tako sem bila v šoli leto pred vrstniki. Ste imeli že takrat veselje do risanja? Da, že kot otrok sem rada risala. Kasneje sem šla v zavod v Ilirsko Bistrico k sestram notredamkam, ki so imele posluh za moje nagnjenje k risanju. Sestre so me vedno pošiljale na tekmovanja v risanju, takratni fašistični režim je namreč prirejal taka tekmovanja v vsaki pokrajini. Tako sem odšla tudi na tekmovanje v Benetke. Oblekle so me tako, da sem se zdela starejša. Takrat sem bila prvič v Benetkah in verjetno sem sestram dala kakšno zadoščenje, ko so me rade pošiljale na tekmovanja. Katerega leta ste prišli v Trst? To je bilo leta 1949. Dve leti kasneje sem dobila službo na slovenski višji gimnaziji v Trstu. Prej sem sivela pri sorodnikih. V Trstu sem se fakoj vpisala v veliko tečajev risanja 'n slikanja. Zakaj vas je že od malega tako močno privlačevalo risanje in kasneje slikanje? Ker sem med risanjem in slikanjem lahko pozabila na svet okrog sebe, sem se lahko poglobila samo v svoje delo. Risanje mi je dajalo vedno veliko zadoščenja in veselja. Rada sem se učila veliko stvari. Poglejte, nobenega talenta nimam za glasbo, a sem se v zavodu pri sestrah najprej v Ilirski Bistrici in kasneje na Reki vseeno učila igranja violine in klavirja. Ko sem doma povedala sestri, ki je imela talente za glasbo, da obiskujem tečaj risanja, meje nagovarjala, naj se raje posvetim glasbi. Jaz pa sem imela samo željo po znanju. Tako sem se naučila igrati tudi klavir. Ne znam pa igrati brez not, a mi je igranje na klavir pomenilo in mi še pomeni veliko, saj sem se posebno takrat, ko je bilo hudo, zaprla v sobo in sem igrala. To mi je vedno prinašalo in mi še prinaša olajšanje. Kdaj ste se resneje lotili risanja in slikanja? V Trstu je to bilo, v zasebni šoli pri profesorici Psaccaropulo, kjer sem se učila v ateljeju risanja aktov in človeškega telesa, tam sem se tudi naučila slikanja v tehniki olja na platno. Kasneje sem obiskovala tudi tečaje v muzeju Revoltella pri prof. Perizziju, obiskovala sem tudi šolo Carla Sbisaja, ki meje naučil osnov grafike. To je bil velik mojster. Kasneje sem obiskovala tudi prof. Avgusta Černigoja, čigar stoletnice rojstva smo se pravkar spominjali. Bila sem tudi na mednarodni šoli grafike pri profesorju Licati v Benetkah, uporabe sitotiska sem se naučila s profesorjem Dolcetto. Veliko tečajev sem obiskovala. Našli ste svoj likovni jezik in se odločili za grafiko. Grafika je zaradi svoje krhkosti in lahkotnosti, skorajda nežnosti najbližja poeziji. Se strinjate s tem? Popolnoma se strinjam s tem. Grafika je kot poezija. Svojim grafičnim listom včasih rečem, da so soneti. Veliko skupnega imata grafika in poezija. Grafika je zelo zahtevna slikarska tehnika, težja je od olja na platno. Veliko sem delala v tehniki olje na platno, a mi je ostalo zelo malo del, vse je šlo, tako da je pred kratkim moj mož celo ponovno kupil neko moje olje na platno. Včasih mi je zelo žal, da sem opustila olje. Toda grafika od človeka veliko zahteva. Če hočem sodelovati na mednarodnih razstavah, moram veliko delati, vedno kaj novega. To je dolgotrajno delo, tiskanje je zelo drago. Že za olja sem prejela veliko nagrad, kasneje tudi za grafiko. Če sem jih bila vredna, ne vem; o tem naj sodijo drugi. Kdaj ste si sami pri sebi rekli: "Sem slikarka in slikanju se bom v celoti posvetila "? Nikdar nisem o sebi rekla, da sem slikarka. Želim si slikati, risati, rada to počenjam. Razstav sem imela veliko, veliko zadoščenje so za vsakega slikarja. Vsakemu umetniku je všeč, če naleti pri publiki na dober odmev, če ljudje radi kupijo njegova dela. Vesel si, ko prodaš delo. Meni pa je v tistih trenutkih tudi težko, ker se mi zdi, da gre nekaj mojega stran od mene, kot da bi šli proč moji otroci. Posebno takrat, ko gre za unikate, za olja na platno. To je bil gotovo tudi eden od razlogov, zaradi katerih sem prešla na grafiko. Mogoče lahko rečeš, da si slikar šele takrat, ko doraseš, ko ne delaš več samo.zase. O tem pa res še nisem razmišljala! In kdaj se je torej pri vas to zgodilo? Dolgo let sem delala na šoli kot tajnica. Z velikim veseljem sem tam delala, rada sem imela mlade. Čeprav nisem hodila v razred, sem imela z dijaki veliko stikov, še vedno me veže nanje prijateljstvo. Združevala sem službo in slikanje, prišel pa je trenutek, ko sem se hotela posvetiti samo slikanju. Zato sem tudi hotela pustiti službo. Najbrž sem dorasla takrat. Leta 1976 sem se upokojila in se posvetila samo slikarstvu. Kako je bilo na vaši prvi samostojni razstavi? Lepo, še danes seje spominjam, kot da bi se zgodila včeraj, leta 1970 je bilo. Prej sem imela že več skupinskih razstav. Na prvi samostojni razstavi sem razstavljala samo olja na platno. Bilo je v galeriji Terjgeste v Trstu, veliko ljudi je prišlo. Se sedaj sem po naravi sramežljiva; lahko si predstavljate, kako je bilo takrat! Ko se je kdo zanimal za kako mojo sliko, sem jo takoj popihala... Vse slike sem prodala, še od doma sem morala prinesti tiste, ki so mi ostale. Skratka: velik uspeh. Kako sprejemate ocene obiskovalcev vaših razstav, ljubiteljev likovne umetnosti? Upam, da se vam ne bom zdela prevzetna, ker to že po naravi nisem, toda povem vam, da rišem in slikam tisto, kar mi ugaja. Seveda sem vesela, če in ko vidim, da moja dela ugajajo tudi drugim. Ne delam pa zato, da bi drugim ugajala. Pravzaprav ničesar ne naredim, da bi drugim ugajala! Nisem mislil tega. Priznati pa mi morate, da je že samo slikanje pot od sebe k bližnjemu. Je, o, seveda je! Vsak način, vsak slog slikanja in risanja ima svoje privržence, občudovalce in poznavalce. Tako imam tudi jaz krog ljudi, ki razumejo moje delo, dojemajo, kaj sem hotela povedati, če lahko tako rečem. Ti ljudje, ki to dojemajo, so si med seboj podobni. Sama pa imam rada vse kolege slikarje, ker vem, da ima vsak likovni slog svoje zahteve, da se mora vsak umetnik veliko truditi za vsako likovno stva-i ritev. In tudi vem, da vsak slikar in vsak slikarski slog prej ali slej naleti na določen krog ljudi, ki se v njem ! nekako prepoznavajo, ga vzamejo za svojega in ga vzljubijo. Rada imam strogo kritiko. Prvi med strogimi kritiki mojih del je moj mož. S svojimi kritičnimi pripombami ni j širokogruden. Mi tudi ne bi bilo všeč, če bi bil! Vesela sem poštene kritike, pohvaliti je namreč po mojem veliko lažje in najbrž tudi neobvezujoče. Grajati je že po sami človeški naravi težje. V vaših delih sta prisotna tako izredna tehnična dovršenost kot tudi oseben in dobro izdelan likovni jezik, izraz. Kdaj ste prešli iz izrazite figuralike v samosvoj likovni svet, kateremu ste sedaj zvesti? V njem najdemo veliko abstrakcije, a še vedno tudi izrazite figuralne elemente, stilizacije stvarnosti, ki nas obdaja. Meni je dosti do tehnike, do znanja. Če ima kdo veščo roko, sicer res lahko na papir ali platno kar me-; če stvari, vendar je tehnično izučeno roko lahko prepoznati, ker jeza njo veliko garanja in učenja, torej veliko dela. Ni dovolj samo talent, potrebno je veliko delati. Ko hodim na razstave, najprej dobim o umetniku celoten vtis, takoj nato pa se poglobim v tehniko slikarjevega dela. Ko naletim na dobrega slikarja, ugotovim, da ima dovršeno tehniko, in si rečem: "Ta pa zna delati!" Dosti dam na tehniko. Sama sem vložila veliko truda v to, da sem se j je naučila. Ni mi do površnega dela, j ker površnost ne pelje nikamor. Res ; sem bila vedno zvesta figuraliki, imela pa sem tudi zelo kratko obdobje, ko sem nekako "čutila abstraktno", takrat sem veliko delala, a sem kasneje večino teh del uničila, ker mi niso bila všeč in sem se zato vrnila k figuraliki. Veste, pri delu je tako: pred kratkim sem naredila grafiko v tehniki sitotiska, ki je bila večini prijateljev zelo všeč, a sem kasneje sama ugotovila, da je bila preveč "sladka". Ne vem, zakaj sem jo naredila, morda sem bila preveč razne- žena, kaj vem! (Se smeje.) Nisem je razstavila in je tudi ne bom. Rada delam z elefnenti figuralike, a skrbno pazim, da vse skupaj ne izpade preveč "otipljivo". Zvesta ostajam svojemu slogu. Tega ne počenjam zato, ker se hočem od koga ločiti, ker vsakogar cenim. Gre za to, da delam stvari, v katerih se prepoznavam, da lahko pred svojo grafiko rečem: "Tošem jaz!" S katerimi slovenskimi slikarji ste prijateljevali? Ohranjate stike? Pravzaprav sem prijateljevala z vsemi. Nekaj časa smo imeli tudi Društvo zamejskih likovnikov, ki je propadlo, in niti ne vem, zakaj je do tega prišlo. Pri tem društvu sem bila tudi podpredsednik. Z vsemi sem se razumela. Rada obiskujem razstave kolegov. S prof. Spacalom sva prijatelja, čeprav ga sedaj malo vidim. Dobro sem poznala prof. Černigoja, ker je veliko hodil k nam na Pivko, kasneje sva se srečevala na šoli. Z Antonom Miličem sem rada hodila slikat v naravo. To pa zato, ker nerada hodim v naravo sama, bojim se. Vsem pravim, da sem vojni invalid, ker se venomer bojim, da mi lahko kdo pride za hrbet... Najbrž je to posledica vojne in naše družinske tragedije. V naravi, na prostem, se namreč poglobiš in ne slišiš nikogar. Z Miheličem mi je bilo lepo. Po nara- vi sem zelo delavna in med delom mi ni všeč govoriti. Z njim sva šla v naravo, si dobila vsak svoj kot, samo eno pavzo sva naredila in takrat sva pokadila cigareto. Če sva šla pozimi in naju je zeblo, sva vzela s sabo žganje. (Se prisrčno nasmeje.) Z njim sem rada hodila v naravo, kasneje sama nisem več hodila, morda sem tudi zato prešla na grafiko. Ta pa mi danes ne pušča veliko časa za drugo dejavnost, čeprav sama pri sebi upam, da se bom vrnila k tehniki olja na platno. Grafika je svet zase, grafika ti da velika zadoščenja in velika razočaranja. Všeč so mi veliki formati grafičnih listov, za katere moraš najprej pripraviti osnutek, skico, potem moraš napraviti ploščo, nato jedkati..., zahtevno je in tudi nevarno. Pred leti sem skoraj zažgala hišo, saj sem ravno jedkala ploščo v nevarni kislini, pet dni sem to delala. To je tisto znano Jabolko, ki je obkrožilo ves svet. Vnela se je plošča, vžgalo se je in mene takrat ni bilo zraven. Na srečo je v hiši zmanjkal električni tok. V tistem trenutku sem pomislila na ploščo, stekla sem v atelje, vse je bilo že v rumenem dimu. Se danes ne vem, kako mi je uspelo odnesti ploščo v kislini na prosto. Plošča je bila vsa preluknjana... Nedavno sta z možem z lepo obiskano slovesnostjo odprla čudovito galerijo zraven vaše izjemne kraške hiše. Kako je prišlo do te odločitve? Nisva veliko govorila o tem. Svojega moža razumem, ker imam soroden problem tudi z lastnim domom. Svet mi je in hudo mi bo, če se bo vse, kar je z njim povezano, razgubilo. Mislim, da o tem pravzaprav nisva niti nikdar razpravljala; do te odločitve je prišlo počasi in spontano. Ne da bi govorila, sva bila oba zato, da bi najin dom, Bajta, ostal tak, kot je, nepokvarjen. Neumno bi bilo deliti to domačijo, ostati mora v slovenskih rokah, ker je lepa, ker priča o naših koreninah. Rada bi videla, da bi to znali ohraniti prihodnjim rodovom! Morda se zdiva s to odločitvijo kot črni ovci. Ne vem, koliko to odločitev ljudje razumejo... ■ STRAN 1 6 3 ČETRTEK 10. SEPTEMBRA 1 99« 4 ČETRTEK 10. SEPTEMBRA 1998 KRISTJANI IN DRUŽBA BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB NEDELJSKEM (EVANGELIJU IZLUŠČI JEDRO! ZVONE STRUBELJ 24. NAVADNA NEDELJA Prilika o izgubljenem sinu (Lk 15,1-32) ...Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples (očetu očita, da je mlajšega sina sprejel in mu pripravil praznik). On pa je očetu odgovoril: Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele. On pa je rekel: "Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden". NAŠI OBČUTKI KRIVDE, NAŠE SPOVEDI IN BOŽJE USMILJENJE Lukovo petnajsto poglavje lahko imenujemo "mini-evangelij", saj se v priliki o izgubljeni ovci in o izgubljenem sinu prepletajo glavne teme Jezusovega oznanila: božja ljubezen, veselje, praznovanje, upanje, spreobrnjenje, odpuščanje, boj proti narejenosti, hinavščini in napuhu. V Cerkvi se pogosto pritožujemo, da je današnji človek izgubil čut za greh, da so spovednice prazne, da se potapljamo v svet duhovne površnosti in ravnodušnosti. Taka ugotavljanja so pravilna, odgovarjajo resničnosti. Ne morejo pa postati izhodišče oznanjevanja Jezusove blagovesti. Poglejmo pobliže evangelij 23. navadne nedelje. Kaj je za Jezusa in njegovo oznanilo najvažnejše? Avanturistična zgodba, blodenje mlajšega sina? Ne! Zakrknjenost, zaprtost in ravnodušnost starejšega sina, ki noče razumeti in sprejeti očetovega odpuščanja in veselja nad vrnitvijo mlajšega sina? Ne! Prilika postavlja v ospredje očetovo čakanje, njegovo upanje, da se sin vrne, njegovo nepopisno veselje in brezpogojno odpuščanje. V odnosu do trmastega starejšega sina pa izpostavlja vztrajno, iznajdljivo prigovarjanje, vabljenje k razumevanju razlogov za veselje in odpuščanje: "Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden". V to osrednjo temo nas Jezus uvede z enkratnim opisom nepremagljive očetove dobrote in ljubezni. "Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil." V enem samem stavku je povedano, kako je bil oče, ki je žaloval za svojim sinom, vedno zazrt proti obzorju, od koder naj bi se sin vrnil. Vsak dan je preiskoval ne le občutja svojega srca, ampak tudi znamenja zemlje in neba. Vse je govorilo o njem, zato ga je zagledal, "ko je bil še daleč", ko je bil še majhna in nerazpoznavna pika na obzorju. Tekel je! Na vso moč je tekel, pravi grški original Lukovega teksta. Zasopihan ga je objel in poljubil. Zanimivo je, kako sin z občutki krivde opravi svojo spoved, ki jo je skrbno pripravil še v daljni deželi, se je naučil na pamet in jo zdaj zrecitira: "Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin". Oče se pa naredi gluh, ne zanima ga sinova izpoved, veselje vrnitve je preveliko, zato sina prehiti s svojo ljubeznijo in naroči svojim služabnikom: "Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo!" Odpuščanje postane praznik. Najboljša obleka, prstan na roki in sandale na nogah so znamenja svatovskega slavja, postanejo znamenja povrnjenega človeškega dostojanstva, še več, božjega otroštva in sprejetja k mizi božjega kraljestva. Pitano tele je simbol najboljšega pridelka in najboljše prireje. Kakor je oče dal vsega samega sebe v pričakovanje vrnitve izgubljenega sina, zdaj hoče dati vse, kar ima, za slavje življenja, kajti "ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden". Zadnja beseda Boga je odpuščanje, njegova zadnja kretnja pa je očetovski objem. Če se pritožujemo, da so večkrat naše spovednice prazne in da ljudje ne čutijo več, kaj je prav in kaj narobe, kaj je greh in kaj samo človeška slabost, se vprašajmo: ali smo kdaj tako intenzivno kot Jezus oznanjali neizmerno božjo dobroto in ljubezen? Ali smo jo kdaj zares tudi doživeli? Ali smo znali postati umetniki, ki opevajo to Očetovo neskončno usmiljenje? Ce bi v naših skupnostih bolj originalno govorili in pričevali za božjo ljubezen, bi zagotovo v spovednici ne poslušali vedno istih, stereotipnih izpovedi, naštevanja grehov (ki so večkrat "za čebljanje ušes" ali pa mora vsakdanjih slabosti ter neod-rešilna borba z občutki krivde), ampak bi bili priča veselju vrnitve, prazniku doživetja božje ljubezni, občutku resničnega notranjega miru in spokojnosti v naročju Očeta. * G. Zvone Štrube 1 j z nekaterimi župljani ob letošnjem majskem romanju kipa 50. MARIJANSKI SHOD / POGOVOR: G. ZVONE ŠTRUBELJ MARIJANSKI SHOD KOT POGLED NAZAJ IN OVREDNOTENJE VERSKIH ZNAČILNOSTI SLOVENCEV (2) IVAN ŽERJAL Konec tega tedna bodo potekale na Opčinah slovesnosti ob 50. jubilejnem Marijanskem shodu. Praznovanja se bodo pričela že v petek, 11. t.m., s predstavitvijo priložnostnega zbornika. V soboto, 12. t.m., bo koncert Marijinih pesmi, ki ga bodo oblikovale godbe iz Doline, Nabrežine in s Proseka ter združeni zbor ZCPZ, v nedeljo, 13. t.m., pa bo praznovanje doseglo višek s procesijo in mašo pod šotorom v parku Finžgarje-vega doma. V prejšnji številki nam je dr. Zvone Strubelj podrobno orisal spored 50. jubilejnega Marijanskega shoda, v tej številki pa bomo izvedeli nekaj o prihodnjih načrtih. 50. Marijanski shod je bil mišljen tudi kot kronanje gibanja, ki seje pričelo z romanjem kipa fatimske Matere Božje po tržaških slovenskih župnijah maja letos. Vendar je v pripravi tudi ljudski misijon za slovenske vernike v tržaškem mestnem središču, točneje v Slovenskem pastoralnem središču, ki zaobjema predvsem vernike iz Novega sv. Antona in Sv. Jakoba ter vernike iz drugih mestnih župnij. V mesecu oktobru, ki je mesec rožnovenske Matere Božje, pa želimo nadaljevati," je dejal dr. Strubelj, "to našo hojo k Jezusu po Mariji z novo iniciativo: po družinah in po skupnostih bi namreč radi razširili biblični rožni venec. Za kaj gre? Gre za to, da pred vsako Zdravo Marijo v vsaki desetki preberemo stavek iz Svetega pisma. Slo naj bi kot za počasno hojo proti skrivnosti, ki jo molimo in se je spominjamo v določeni desetki. To bi radi razširili tudi v družinah in naših verskih skupnostih. Poudarek torej naj ne bi bil na tem, da moramo v desetih minutah zmoliti cel rožni venec, ampak na tem, da zmolimo morda samo e-no desetko bolj počasi in ob svetopisemskih stavkih. To bi bilo neko nadaljevanje bodisi romanja v mesecu maju kakor tudi doživetja, ki ga bomo imeli to nedeljo. Upam, da bo to doživetje duhovno bogato in ne samo zunanja manifestacija.'' Priprava na leto 2000 je prav gotovo povezana z znanjem oz. poznavanjem Svetega pisma. Romanje fatimske Matere Božje je dokazalo, da ljudje potrebujejo duhovnost. V to spada tudi dobro oz. solidno poznavanje Svetega pisma. Pri tem je dr. Strubelj opozoril na "dve zelo konkretni obliki, ki sta uresničljivi v vsaki verski skupnosti: prva od teh oblik je priprava nedeljske maše po besedilih Svetega pisma. Ponavadi samo poslušamo in večkrat preslišimo, kar se bere. Gre pa za zelo načrtno izbrane odlomke, ki se med seboj povezujejo, ki povezujejo staro in novo zavezo, vero oča- kov Abrahama, Izaka in Jakoba ter prerokov s tem, kar je naša krščanska vera. Jezus na vsakem koraku prikliče v svojem oznanilu vernike stare zaveze, ki so verovali zares in so si upali življenje naravnati tako, da jih je Bog vodil. Če tega ne poznamo, bomo tudi težko poznali, kdo je Jezus in kaj oznanja. Zato je prva konkretna oblika ta, da se v župnijah oblikujejo liturgične skupine, ki bi ta besedila pripravila, jih predstavila s kratkim uvodom, povabila k sodelovanju razne skupine (birmance, obhajance, zakonce, bralce), da bi tako nastalo neko duhovno razpoloženje že pred nedeljsko mašo in da bi nekaj tega, česar bi se v tednu liturgična skupina ob Svetem pismu naužila, prinesla tudi k skupni evharistični daritvi. To ni težko narediti, če je v zavesti, da hočemo to narediti in bolj spoznati Sv. pismo. Druga oblika pa je biblična skupina. V Sloveniji je gibanje bibličnih skupin zelo razširjeno, na Tržaškem pa se o tem bolj malo sliši. Pri nas, na Opčinah, imamo biblično skupino že tri leta in prav v ponedeljek, 31. avgusta, smo šli na celodnevno bivanje ob Svetem pismu v Črni vrh. Tam smo se usedli v naravi, odprli Sveto pismo in se skušali navdihovati ob njegovih straneh in predvsem ob njegovem sporočilu, tako da bo potem skupina začela šolsko leto z novim elanom. Tu prihaja tudi do neverjetnih stvari: nekdo lahko bere Sveto pismo sam, a ostaja sam. Ko pa ga beremo v skupini, se odkrivajo taka bogastva, da duhovniki včasih ob-strmimo: skupno branje izvablja iz ljudi določene izkušnje, spomine in nove navdihe." Z Marijo v tretje tisočletje! TRETJE LETO DUHOVNE PRIPRAVE NA JUBILEJNO LETO ODREŠENJA - 2000 50. JUBILEJNI MARIJANSKI SHOD ■ V petek, 11. septembra 1998, ob 20. uri pod šotorom v Marijanišču na Opčinah: predstavitev brošure ob 50. Marijanskem shodu, video recital o letošnjem romanju kipa fatimske Matere Božje v mesecu maju in s tem povezana razstava fotografij. ■ V soboto, 12. septembra 1998, ob 20. uri pod šotorom v Marijanišču na Opčinah: koncert Marijinih pesmi. Nastopijo godbe na pihala iz Doline, s Proseka in iz Nabrežine. Sodeluje Združeni pevski zbor ZCPZ iz Trsta. ■ V nedeljo, 13. septembra 1998. Jubilejni shod bo vodil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Shod se bo pričel ob 15. uri v cerkvi na Opčinah z molitvijo in razmišljanjem ob besedilu Marijine pesmi: "Razlij svoj sveti blagoslov na našo zemljo in naš krov, da bomo narod Jezusov!" Ob 15.30 bo procesija po vasi. Sodelovale bodo godbe na pihala, Združeni pevski zbor ZCPZ, skavti in skavtinje, mašni strežniki, narodne noše in vsi verniki. Po procesiji bo sveta maša pod šotorom v Marijanišču. Od 14. ure do začetka procesije bo v cerkvi tudi priložnost za sveto spoved. V primeru slabega vremena bo vse pod šotorom v Marijanišču s pričetkom ob 15. uri! MOLITEV K MARIJI OB PRIPRAVI NA 50. - JUBILEJNI MARIJANSKI SHOD O sveta, nedeljiva skrivnostna Trojica - Oče, Sin in Sveti Duh - po tebi je vse ustvarjeno, po tebi smo vsi odrešeni, po tebi živi v nas Božji Duh. Ti ljubiš vse, tudi tiste, ki te ne ljubijo in te odklanjajo; še posebej ljubiš nas, ki te ne znamo ljubiti. Jezus, izročil si nam svojo Mater kot posebno priprošnjico, da bi se k njej zatekali; ona nas vabi, naj te poslušamo, se ti približamo, naj te ljubimo in ti podarjamo vse, kar smo in imamo. Marija, Ti si vsak trenutek med nami: ob oltarjih, tabernakljih, pri vsaki sveti maši, v podobah, ki jih hranimo v cerkvah in domovih. Kip, ki smoga sprejemali medse letos v mesecu maju, je potrdil tvojo ljubečo, tolažilno in bodrilno prisotnost. Ta kip že petdeset let obdaja čar pesmi našega ljudstva in molitve tolikih, ki so ti izročali svoje prošnje, želje in zahvale. Naše oči te sicer ne vidijo, Marija, tvoj kip ali podoba pa nam pomagata, da se ti približamo in si predstavljamo tvojo lepoto in doživljamo tvojo bližino. Prihajamo k tebi z vročo prošnjo, da bi se še bolj utrdile naša vera, upanje in ljubezen do Boga in bližnjega; da bi se prizadevali za spravo; da bi živeli po Besedi tvojega Sina; da bi nas Ti privedla duhovno pripravljene v novo tisočletje. Izrekamo ti naše želje in ti priporočamo našo mladino, družine, bolnike, obupane, oddaljene, preizkušane. Marija, izprosi nam Božji blagoslov, ki daje mir, veselje, lepoto in moč! Amen. SLOVENSKI ROMARJI NA BARBANI _ Tudi letos so se Slovenci iz tržaške škofije in goriške nadškofije v lepem številu zbrali °b Mariji Devici na Barbani za svoje že tradicionalno srečanje. Prišli so s svojimi dušnimi pastirji, da se poklonijo Materi Božji na njenem otoku. Povečini so se pripeljali z avtobusi, a tudi osebnih avtomobilov je bilo precej. V avtobus iz Gorice je prisedlo več romaric tudi z onstran meje. O OBNOVI SAKRALNIH OBJEKTOV PO POTRESU BLAGOSLOVLJENA ŽELJA V Gradežu smo se vkrcali na barke, ki so nas v še dokaj lepem vremenu pripeljali na otok. Ugodno vreme nas je potem spremljalo ves dan. Ob 11 . uri je bilo slovesno somaševanje, ki ga je vodil beograjski nadškof dr. Franc Perko, asistirala sta ga dekana Anton Lazar in dr. Zvone Štrukelj, somaševalo pa je še dvanajst mašnikov. Pela je vsa cerkev, tako da je bilo v cerkvi res ljudsko petje, ki ga je popestrila skupina Shalom od Sv. Ivana v Trstu. Pri orglah je igral Herman Srebrnič, ob katerem je pel številen pevski zbor; sestavljali so ga pevci od vsepovsod. Med mašo je spregovoril dr. Perko, ki je najprej omenil, da Cerkev 8. septembra obhaja rojstni dan Marije Device. Potem je razvil misel o poklicanosti Marije in naši. Ona je bila poklicana za devico, mater in soodrešenico s svojim Sinom, mi pa smo klicani, da kot Božji otroci delamo za lastno posvečenje in za posvečenje družbe, v kateri živimo, še posebej pa za mir, ki ga je na Balkanu, kjer dr. Perko živi, tako malo. Popoldne ob 14.30 je bila molitev rožnega venca, ki jo je vodil mlad strežnik iz cerkve sv. Ivana iz Gorice. Ob 15. uri so sledili slovesni blagoslov z Najsvetejšim in pete litanije Matere Božje z odpevi. Znova seje množica v cerkvi razživela z ljudskimi odgovori ter z zahvalno pesmijo za res blagoslovljen dan. Naj mimogrede omenimo še msgr. Franca Močnika, ki je bil tudi letos glavni pobudnik tega našega skupnega romanja kljub svojim letom. Uspelo mu je tudi dobiti škofa Franca Perka, potem ko sta dva morala odpovedati zaradi nujnih obveznosti. ANA MIHELIČ Ob potresu 1976. leta je bila cerkvica sv. Helene nad Podbelo do tal porušena. Po treh-štirih letih gradnje jo je pred kratkim koprski škof msgr. Metod Pirih blagoslovil. Žal pa v njej ni več starih fresk, ki jih takratni štab popotresne obnove ni dovolil zaščititi niti na kosih porušenih zidov. Strokovnjaki spomeniškega varstva so kasneje nekaj tega skrivaj rešili pred dokončnim uničenjem zaradi izpostavljenosti vremenu, s tem da so odnesli na zavod v Ljubljano. Domačini pričakujejo, da jih bodo sedaj tudi vrnili in vgradili v obnovljene zidove. Na dan blagoslovitve se je pri maši, na kateri se je zbralo prek 650 ljudi, škof najprej dotaknil zadnjega velikonočnega potresa, od katerega se domačini še niso opomogli. V takih trenutkih je pomembno, da prizadeti ne izgubijo vere, upanja in zaupanja v dobro voljo ljudi in Božjo pomoč. Brez podpore krajanov Podbele, ministrstva za kulturo in drugih ljudi dobre volje ne bi mogli ohraniti tega, kar imamo. Škofje navedel, daje v Breginjskem kotu kar pet velikih cerkva in sedem podružnic, kljub temu da bi vseh 1.200 prebivalcev lahko šlo v eno samo. Zato se je vprašal, ali so Kotarji tako pobožni ali pa so bili v preteklosti številnejši. Kakorkoli, cerkve je potrebno ohranjati kot objekte kulturne dediščine ter v njih oživiti prvotno namembnost - molitev, poslušanje Božje besede in obhajanje evharističnega bogoslužja. Tudi danes je Božja beseda za vsakega izmed nas živa in učinkovita. Da pa pride tudi v življenje, je pomembno sodelovanje pri maši, ki je Kristusova daritev. On je bil prvi. Vsi so in bomo odšli, le cerkve bodoosta-le v znamenje, da Jezus ostaja. Msgr. Pirih je še poudaril: "Kakor ste obudili upanje, da ste iz podrtije ponovno pozidali cerkev, ne smete pustili, da vas oplajajo javni mediji, ampak Božja beseda. Tako boste prinesli novo pomlad. Starejši morate spodbujati mlade, da je to bodočnost naše Cerkve in našega naro- da, da bo spet prišlo novo upanje. Če bomo tako zagnani, da bomo prenašali prenovo, ki pride iz posvečenih cerkva, bo prišlo upanje tudi v te kraje, v katerih je zaradi današnjih razmer versko življenje tako, kot je. Zato prosimo našo Mater, da bi se ta cerkev prenovila, se z njo tudi vsi mi dolgoročno prenavljali po Božji milosti in z Božjo pomočjo. Naj Bog vedno v nas utrjuje dobro voljo, da se dobrega ne bi nikoli naveličali." Domačini so hvaležni tudi sekretarju na omenjenem ministrstvu Silvestru Gaberščku, ki se kot veren kristjan in dober strokovnjak za spomeniško varstvo zavzeto trudi pri obnovi sakralnih objektov nadoknaditi vsaj delček tistega, kar je bilo v preteklosti namenoma zamujeno in je danes spregledano. SVETNIK TEDNA 16. SEPTEMBRA SILVESTER CUK LJUDMILA, CESKA KNEGINJA Za Življenje svetnikov, ki ga je v snopičih izdajala Mohorjeva družba v Celju od leta 1917 do druge svetovne vo jne, a je ostalo nedokončano, je dr. Franc Jaklič napisal dolg življenjepis češke kneginje sv. Ljudmile. Zaključil ga je z besedami: "Sveta Ljudmila je miljenka češkega ljudstva. Prav je, da jo natančneje pozna tudi naše ženstvo. Naj si jo izbira za vzornico in zavetnico. Starši naj svojim hčeram radi dajejo njeno lepo slovansko ime." Kaže, da je bila vsaj zadnja prošnja uslišana, saj ime Ljudmila spada med tista ženska imena, ki so pri nas zelo pogosta (po Kebrovem Leksikonu imen je bilo leta 1980 v Sloveniji skoraj 10.000 Ljudmil, nekaj nad 3.000 Milk, Milic pa okoli 1.700; precej redkejši sta bili obliki Mila in Milojka). Vse, ki nosijo ta imena, naj se 16. septembra priporočijo svoji nebeški zavetnici. Ljudmila je živela v dobi svetih bratov Cirila in Metoda. Vzgojena je bila strogo v veri svojih poganskih prednikov. Krščanstvo je ni privlačilo, dokler so ga v njeni domovini širili nemški misijonarji in so mnogi od njih skušali širiti tudi nemški vpliv nad Cehi. Zelo mlada se je poročila s češkim knezom Borivojem. Ta je stopil v osebni stik s svetima bratoma Cirilom in Metodom, ki sta takrat oznanjala evangelij na Moravskem v domačem jeziku. Ko je Borivoj spoznal krščanstvo v pravi luči in videl, da nima nič skupnega z nemško nasilnostjo, sega je oklenil. Najverjetneje ga je krstil sam sv. Metod leta 874. Ljudmila sprva ni odobravala tega koraka svojega moža. Ko pa ji je Metodov duhovnik vse razložil v domačem jeziku in ko je videla, kako blagodejno vpliva krščanstvo na njenega moža, se je tudi sama dala krstiti. Odtlej je kneginja Ljudmila z vsem srcem podpirala delo svetih slovanskih apostolov. Tudi po njeni zaslugi so med ljudmi izginjali predsodki zoper krščanstvo in poganstvo je kopnelo. Možu je rodila šest otrok, med njimi Vratislava, očeta sv. Venceslava (češko Vaclava). Leta 889 ji je umrl mož, star komaj 36 let. Mlada vdova je morala za nekaj časa prevzeti še vladarske posle, kajti najstarejši sin je imel tedaj šele 14 let. Češki narod je vodila s široko razgledanostjo in krščansko modrostjo. V družini je skrbela za temeljito izobrazbo svojih otrok in pozneje vnukov. Svojemu narodu je tako vzgojila modre, odločne in spretne vladarje; najlepši cvet te vzgoje je bil njen vnuk, knez sv. Venceslav. Vzgajala je predvsem s svojim živim zgledom. Bila je mati sirot, tolažnica vdov, zvesta obiskovalka jetnikov, popolna v vseh dobrih delih, kakor jo slavi star življenjepisec. Ljubosumna snaha Drahomira ni mogla prenašati, da je Ljudmila tako priljubljena med ljudstvom, zato je proti njej skovala zaroto. V njen dom je poslala dva najeta morilca, ki sta jo ponoči v spalnici zadavila. To se je zgodilo IS. septembra najbrž leta 921. Pokopali so jo ob grajskem obzidju. Ko je leta 924 zavladal njen vnuk Venceslav, je dal nestrohnjeno telo svoje svetniške babice prenesti v cerkev sv. Jurija v Pragi, kjer "mati češkega naroda" počiva še danes. Cehi jo častijo kot svojo zavetnico in se radi zatekajo k njej, posebno v časih hudih preizkušenj. 18. VSESLOVENSKO SREČANJE MLADIH V STIČNI Srečanje mladih v Stični bo v soboto, 19. septembra. Zbiranje je predvideno med 9. in 10. uro zjutraj pred cerkvijo; od 10. do 12.30: prvi del programa: pričevanje sarajevskega kardinala Vinka Puljiča; nastop treh skupin (Servis dobrote mladih, Škofijska gimnazija Vipava, Duhovno izobraževalni center Sinai); od 13.45 do 14.45: drugi del programa: pogovor s kardinalom Puljičem v baziliki; predstavitev šole za zakon v opatovi kapeli; nastop patra Janeza Ferleža, ki bo na prireditvenem prostoru pel duhovne pesmi; ob 15. uri sveta maša, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof Franc Rode, nagovor bo imel koprski škof Metod Pirih; koncert Vilija Resnika s pri- ČETRTEK 10. SEPTEMBRA 1998 jatelji. Informacije (za zamejce) nudi Ivo Kerže, tel. št. 040-311975. ■ Lokalni primorski program iz koprskega studia se začne vsak dan ob 16. uri. Ob 16.45 so obvestila o kulturnih in cerkvenih dogodkih na Primorskem in v zamejstvu. Ob petkih med 16. in 19. uro popoldne pripravljamo radijski spored obenem iz obeh studiov, koprskega in ljubljanskega. Radio Ognjišče lahko poslušate v zamejstvu na Ukv frekvencah 107,5 - Sveta gora (Goriška in Furlanija) in 91,2 - Tinjan (Trst). KABINSKA ŽIČNICA v Ovčji vasi obratuje vsak dan od 20. junija do 13. septembra. Nato pa še 19./20. in 26./21. septembra ter 3./4. oktobra. Sv. maša: delavniki ob 12. uri; nedelje in prazniki ob 9.30,10.30,12., 15. uri Z ZICNICO DO SVETIH VISARIJ, KJER SE SREČUJEJO VERNIKI TREH NARODOV URNIK: delavniki 9.00 - 17.15; nedelje in prazniki 8.30 - 18.15. Posebne ugodnosti za organizirane skupine (min. 25 oseb): povratna karta 14.000 lir. t e I e c a b i n a MONTE SANTO D E L LUSSARI S 1. STRANI / DRAGA MLADIH IN DRAGA 98 OB LETOŠNJI DRAGI IZZIVI DRAGE ČETRTEK 10. SEPTEMBRA 1998 Ker so se te manifestacije udeležili zlasti mladi, je bilo poskrbljeno tudi za razvedrilo in zabavo. V četrtek zvečer je bila na sporedu igra Tajno društvo PGC, v petek pa ples. Draga 98 pa se je začela v petek, 4. septembra, s predavanjem Damjana Hledeta (na sliki zgoraj) z naslovom Izziv složnosti - vizija zamejstva na prehodu v tretje tisočletje. Predavatelj se je v svojem referatu postavil na stran krščanskega pojmovanja sprave in ljubezni, ki sta bistvena dejavnika za življenje, razvoj in prihodnost vsakega naroda, kaj šele narodne manjšine, kot je naša. Gre za spravo, ki pomeni tudi odpuščanje in ki jo je treba postavljati pred pravičnost. Samo ljubezen do lastnega naroda, njegove kulture, tradicije, književnosti itd. pa lahko ohrani narodno zavest. V naši narodni skupnosti potrebujemo resnično kulturne ljudi, ki prinašajo u-stvarjalnost in življenjskost, saj je problem slovenske manjšine v Italiji predvsem kulturno vprašanje, ne pa politično. Pisatelj Zorko Simčič je v soboto, 5. t.m., spregovoril o asimilaciji včeraj in danes. V svojem dolgem (a nikakor ne dolgočasnem) in s številnimi primeri podprtem predavanju je podal poglobljeno analizo vzrokov in posledic asimilacije, pojava, ki smo mu Slovenci plačali (in mu še plačujemo) še kako visok davek. Kdor se asimilira, se v bistvu odpove sam sebi, ljubezni do svojega naroda pa se, kakor ljubezni do svojih staršev, ne da utemeljiti racionalno: je pač ljubezen. Teolog Rudi Koncilja je v dopoldanskem predavanju v nedeljo, 6. t.m., spregovoril o hrepenenju po svo- bodi kot o gonilni sili kulture. Kultura osvobaja, saj temelji na svobodi in ljubezni. Resnična kultura se ne konfor-mira, vodi družbo in se ne da od nje voditi. Dalje seje vsaka kultura razvila v tesnem stiku z religijo. Nasproti temu stoji tisto, čemur je predavatelj dal ime civilizacija, mišljena v smislu dajanja prevelike prednosti tehničnemu napram kulturnemu in t.i. neomejene človekove svobode, ki pa v resnici vodi k razosebljanju in popredmetenju človeka. K sreči pa obstaja tudi vest, ki opozarja človeka na resnico, resnica pa osvobaja. Zlasti po 2. Vatikanskem koncilu si Cerkev prizadeva za inkulturacijo v vse kulture sveta ter za prisotnost v kulturi kot kvas. Pogumno seje treba srečevati z drugimi kulturami in se od njih tudi česa naučiti. Vrhunec je Draga nedvomno dosegla z nedeljskim popoldanskim predavanjem. Jože Pučnik (na sliki, ob je možno spremeniti ne samo s političnimi sredstvi, temveč z vsestransko kulturnim delom, ki bo zaobjemalo več generacij, ter seveda z nenehnim razvijanjem civilne družbe. V okviru Drage je bila v nedeljo zjutraj tudi tradicionalna maša za udeležence, pred popoldanskim predavanjem pa so predstavili zbirko pesmi Marije Rus, drugo knjigo intervjujev Zore Tavčar5/oi/enc/za danes in knjigo Odprava človeka. Do tu res bistveno strnjena kronika glavnega dogajanja v štiridnevju pod šotorom v parku Finžgarjevega doma. Če pa skušamo podati zgoščeno oceno "mlade" in "stare" Drage, lahko povemo, da sta bili tako ena kakor druga na visoki ravni. Osebno mi je bila morda bližja Draga mladih, zlasti kar se tiče zadnje okrogle mize, zaradi izbrane tematike in načina organiziranja, vendar moram kot zamejski Slovenec povedati, da sem na letošnji Dragi 98 prvič slišal o zamejstvu nekoliko drugače: vedno smo se pogovarjali o načelnosti, pragmatičnosti, ravnotežjih, financiranju ipd., medtem ko je letos predavatelj Damjan Hlede preprosto izrazil pristno krščansko sta- 33. ŠTUDIJSKI DNEVI DRaGA 9£> Sujprej bi rekel, do sem št danes vesel, da imamo samostojno državo. luže Pumtk njem Sergij Pahor) je govoril o spravi kot izhodišču za civilni razvoj Slovencev iz naroda v državo. Spregovoril je o spravi kot o potrebnem (in dolgotrajnem) zlasti kulturnem procesu, ki se mora dotakniti notranjosti vsakega Slovenca. To ni torej zgolj politični problem, odpraviti je treba namreč posledice petdesetletnega pranja možganov, ki je povzročilo tisto, čemur je predavatelj rekel sociopatija: gre za vrsto motenj racionalne sposobnosti, za programirane defekte, za samo strukturo duha na Slovenskem. Stanje lišče do tega problema: ključ rešitve je v spravi in ljubezni, treba je to le spoznati. Morda je na koncu treba opozoriti na sorazmerno nov pojav na Dragi: gre za medklice in žvižge na račun tistih diskutantov, katerih posegi niso ravno v sozvočju s stališči predavatelja oz. večine občinstva (ta "usoda" je letos doletela Jožeta Pirjevca). Morda je to le znak živahnosti, morda pa tudi znak določene nestrpnosti, ki je v preteklosti na Dragi ni bi- lo. Bodimo pozorni na to. NENADOMESTLJIVI FORUM SLOVENSTVA MATJAŽ RUSTJA Zastor je padel nad 33. Drago in čeprav so luči na odru in v dvorani u-gasnjene, je soočanje še vedno živo, dialog še vedno buri duhove in plamti v treh Slovenijah - v matici, zamejstvu in zdomstvu. In to že eno tretjino stoletja, od daljnega 1966. leta, ko je organizacijski odbor prvič sedel za delovno mizo s pobudnikom, klenim kul-turno-političnim delavcem Jožetom Peterlinom. Pred osmimi leti je zaživela mlajša sestra Drage - Draga mladih, da bi ponudila mladim prav tako prostor dialoga, vendar mladim bolj po meri (s predavanji, izleti in družabnostmi). Oba projekta zahtevata od organizatorjev trud, čas in potrpljenje; nič ni na Dragah samoumevnega ali danega, vse je sad dela. Za kuliso predavatelja se giblje mravljišče ljudi, ki se več mesecev sestaja in si deli naloge. Nekaj tega dela je na Dragah vidnega in otipljivega, še več pa je le zaznavnega, saj ostaja v svetu besed in misli. Uspeh (in tudi letos lahko govorimo le o tem) pa raste iz vsega tega: iz vidnega in nevidnega in bi brez enega bil le polovičen. Priprave za Drago mladih se pričenjajo nekje novembra, torej nekako dva meseca po zaključku same. Društvo slovenskih izobražencev pa začenja z delom malo pozneje. V spomladanskem času so programi že izoblikovani, pred poletjem pa je tudi seznam predavateljev popoln. Se kaka seja, pa je september pred vrati in z njim fizično delo pripravljanja prostora. Treba je urediti, pokositi in počistiti park Finžgarjevega doma, slediti postavitvi velikega šotora (tega nastavi podjetje iz Padove), postaviti malo pagodo za bar, nakupiti plastične pribore in kozarce, nakupiti pijačo, vsak dan kruh, sadje, zelenjavo... Za Drago mladih teče priprava vseh obedov v prostorni kuhinji prenovljenega Ma-rijanišča (nekoč je vse to potekalo v skavtskem šotoru pri baru). Mladim so priskočili na pomoč tudi sponzorji, ki so bili letos štirje: Krekova banka, Urad republike Slovenije za mladino, podjetje Agroind in cvetličarna Anna z Opčin. Za Drago pa pripravljajo prigrizke in zakuske pridne roke organizatork, medtem ko pripravljajo nedeljsko kosilo sestre od Sv. Ivana (letos je bilo razdeljenih preko sto kosil). Po vsakem predavanju je platnena dvorana potrebna pometanja in ureditve stolov, ki jih je bilo letos nad dvesto (ni tukaj vštetih na desetine klopi). Med vsem tem je ekipa mladih tudi v baru vedno na voljo gostom s pijačo in prigrizkom. Če je pa kdo žejen kulture v tiskani besedi, dobi na levi strani ob vhodu v šotor knjige tržaške založbe Mladika (tudi te je treba pripeljati iz sedeža v ul. Donizetti). V ospredju je seveda sveži zbornik pretekle Drage, ki ga prav vsako leto izdaja Mladika in tako beleži utrip Drage v času. Seveda ne manjkajo niti knjige Goriške Mohorjeve družbe in niti naš tednik Novi glas ne. Za to pobudo je res veliko dela. Dejstvo, da teče že 33. leto Drage in 8. leto Drage mladih, priča o zanimanju za tovrstne študijske dneve in vliva v srca organizatorjev zadoščenja in prepričanja, da je Draga nenadomestljiv forum slovenstva, da ga še potrebujejo matica, zamejstvo in zdomstvo. NOVA UNIVERZITETNA SMER ZA POUČEVANJE NA NAŠIH ŠOLAH Z akademskim letom 1998/99 je bila na tržaški in videmski univerzi u-stanovljena štiriletna specifična smer za kandidate, ki si želijo poučevati na osnovnih šolah in v vrtcih. Za slovenske študente je izrecno predvidenih 36 mest, in sicer 18 v Trstu in 18 v Vidmu. Gre za študijsko smer, ki bo prvič stekla letos in predstavlja pogoj za oblikovanje prihodnjih šolskih kadrov. Pravico do vpisa imajo kandidati z opravljenim petletnim pedagoškim licejem, z opravljenim učiteljiščem in petim letnikom, diplomanti višjih srednjih šol, diplomanti katerekoli univerzitetne študijske smeri, učitelji v rednem staležu (priznani sojim študijski krediti pri praktičnih vajah). Rok za vpis zapade 25. septembra. V primeru presežka razpoložljivih mesto bodo morali kandidati opraviti sprejemni izpit (30. septembra). V LJPICI O AVGUSTU ČERNIGOJU Ob 100. obletnici rojstva Avgusta Černigoja prireja Kobilarna Lipica v soboto, 19. t.m., ob 11. uri prireditev, s katero želi počastiti tržaškega umetnika. Zamisel in režijo prireditve so zaupali Janezu Povše-tu, na njej pa bodo nastopili uveljavljeni glasbeniki in igralci z obeh strani meje. Slavnostni govornik bo predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik, o Černigoju in njegovem delu pa bo govoril Peter Krečič. OVO PRI GORIŠKI MOHORJEVI DRUŽBI Anton Kacin I G ra m matičen ■H* w ' della lingua slovena ANTON KACIN G RAM MATI CA DELLA LINGUA SLOVENA Nova, dopolnjena izdaja slovenske slovnice dr. Antona Kacina s svojo strokovnostjo in jasno ter izčrpno preglednostjo bo spet na voljo vsem uporabnikom, ki ta tekst pogrešajo že nekaj let. Predstavitev bo 16. septembra 1998 ob 18. uri v Katoliški knjigarni v Gorici in 17. septembra ob 18.30 v Tržaški knjigarni v Trstu. % Tft i Doberdo Prežihov Vormc PREŽIHOV VORANC DOBERDO GLI UMILI NELL'ESERCL TO AUSTRO-UNGARICO V sklopu pobud ob 80. obletnici konca prve svetovne vojne je sedaj med nami italijanski prevod Vorančevega romana Doberdob o vojni vihri, ki je zajela avstro-ogrsko cesarstvo in seveda tudi naša tla. Predstavitev bo v četrtek, 1. oktobra 1998, ob 18. uri v Državni knjižnici v Gorici, ul. Mameli 12. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, PLACUTA 1 8 - 3 4 1 7 0 GORICA - TEL. 0 4 8 1 5 3 3 1 7 7 - F A X 0 4 8 1 5 3 6 9 7 8 JEZIKOVNI KOTIČEK NADA PERTOT Ponovno se oglašam po poletnem premoru zaradi besede, ki se nam v zadnjem času vsiljuje od vsepovsod. Gre za •talijanski samostalnik il cor-s°. ki ga lahko slovenimo na različne načine. II corso poceni v slovenščini korzo pa še potek in seveda tudi tečaj. In prav samostalnik tečaj nas neusmiljeno preganja. Ker je slovenščina samostojen jezik, ima svoje zakonitosti in se ne more suženjsko ravnati po vsiljenih kalupih. Na leposlovni fakulteti si npr. študent lahko izbere poljubno usmeritev ali smer (literarno, zgodovinsko, glasbeno itd.), Prav tako je več usmeritev tudi na drugih fakultetah. Prav tako 'mamo npr. v Gorici nekatere oddelke tržaške univerze, v Ko-Pru pa ljubljanske. Med akademskim letom se profesor o-mejuje na točno določeno tematiko, ki jo obravnava na svojih predavanjih. Naši učiteljišč-niki bodo morali dopolniti šolanje na učiteljišču z dodatnim rednim študijem na univerzi. Študij bo predvidoma trajal štiri leta in ne dve leti, kot je bilo govora do sedaj. Italijanščina ima za vse te Primere isti izraz (il corso de-9li studi, il corso monografi-c°, a Gorizia alcuni corsi del-la facolta di Scienze politiche dell'Universita di Trieste), mi Pa se moramo potruditi in jih prevajati, kot je za slovenščino prav. Pri nas pa imamo seveda tudi vrstotečajev, med katerimi so gotovo najpomembnejši tisti, ki jih je letos ponovno odobrila deželna uprava. Na teh tečajih, ki trajajo omejeno število ur, tečajniki dopolnjujejo svoje znanje oz. se usposabljajo npr. za delo z računalniki ali za kuharski poklic in si tako širijo možnosti za zaposlitev. Še vedno je nekaj tečajev za šivilje, največ pa je različnih jezikovnih tečajev. Pred odhodom na delovno mesto med počitnicami morajo nekatere spremljevalke v kolonijah o-praviti tečaj hitre pomoči. Po vojni je bilo več tečajev, na katerih so dopolnjevali svoje znanje v slovenščini učitelji, ki so opravili šolanje v italijanščini. Tisti, ki nismo opravili mature na učiteljišču, a smo želeli poučevati, smo morali tudi opraviti poletni dopolnil-! ni tečaj. V naši zavesti je torej tečaj nekaj zunaj uradnega šolanja, nekaj kar velja kot dopolnilo k opravljenemu šolanju in bogatenju pridobljenega znanja. Na misel mi prihaja nerodnost, ki seje zapisala nekemu prevajalcu v Sloveniji, ki je prevedel il sacco di Roma kot rimska vreča. Kot vsak sacco ni vreča, tako tudi vsak corso ni tečaj. FESTIVAL V STRESI GLASBA NA VODI ANDREJ BRATUŽ Kdo ne pozna slavne skladbe, ki jo je pod gornjim naslovom napisal Georg Friedrich Handel? Delo je nastalo v počastitev kraljevske vožnje po reki Temzi v Londonu, kjer je veliki skladatelj deloval. V našem Primeru sicer ni šlo za vladarsko vožnjo, vendar je tudi lagodna kratka vožnja iz turističnega središča do otoka s tamkajšnjim nočnim koncertom v razkošnih bujnih vrtovih stare renesančne palače pomenila neko glasbo na vodi. To je bil o-tok Isola Madre (na sliki), eden od treh, ki sestavljajo Boromej-ske otoke na jezeru Lago Mag-giore pri Stresi. Če je morda najbolj razkošna sicer Isola Bella z veliko Boromejsko palačo in bajnim parkom vse do jezera, pa je "matični otok" vsekako poln resnobne lepote. In kaj šele v naravnost fantastični nočni razsvetljavi, ko so bakle opojno spremljale potnike-poslušalce, ki so se izkrcali v malem portiču in vse od prvih stopnic med kar mediteransko bogato floro ob brlečih svetilkah in prijetnem vetrcu z jezera pomikali navzgor med gredicami, grmovjem, palmami, cipresami, ribniki, templji in ne vem še kaj. S pesnikom bi lahko za to pravljično okolje zapisal "Med rožami, ki ne ra- 1 1 ZVON SI. 2 sto pri nas...". Velik pripravljen prostor na osrednjem vrtu je bil pod umetniško grajeno ložo (di Cashmere), kjer so bili nastopajoči glasbeniki. In ko so ugasnile osrednje vrtne luči, so se oglasile prve fanfare za začetek glasbenega večera. Tak je bil zunanji okvir koncerta, ki sem se ga letos udeležil na mednarodnem glasbenem festivalu v Stresi, kije že 37. po vrsti. Letošnja novost je bila med drugim ta, da se skoraj polovica koncertov, ki so navadno bili v veliki dvorani Kongresne palače, iz tehničnih razlogov odvijali da-lečzunaj Strese in sicer, vVilla-dossoli. Vsekakor pa je bil splošni program koncertov tudi letos zanimiv in pester. Na sporedu so bili orkestri Filharmonija iz Sankt Petersburga, I Solisti Veneti, Festivalski orkester iz Brescie in Bergama, Festival Strin-gs iz Lucerna v Švici ter Suisse Romande. Veliko je bilo raznih solistov, med temi pianisti (kot Stanislav Bunin), violinisti (Sco-vin Kim), organist (Jacques Tad-dei), kvarteti, kvintet, itd. Žal je pa manjkala tudi letos kaka simfonično-vokalna skupina z izvedbo večjega tovrstnega dela (maša, oratorij, kantata), ki je večkrat zelo posrečeno odprla ali pa zaključila festival. Omenil sem že koncert na otoku Isola Madre. Šlo je za nastop kvinteta trobil Art of Brass z Dunaja. Sestavljali so ga dve trobenti, rog, pozavna in tuba. Svoj program je skupina začela s Fanfarami I. Stravinskega, nadaljevala pa z deli baročnih mojstrov Martinija, Pachelbela in Bacha (v glavnem sicer transkripcije). Prešla je - prehitro - kar AKADEMIJA V SREDNJEM ROŽU NA KOROŠKEM ČAR SVEČ NA PLATNU JURIJ PALJK S sklepno slovesnostjo in razstavo likovnih del, ki so jih slikarji napravili med bivanjem v prelepi koroški vasi, se je v soboto, 5.t.m.,vSvečahvSred- veseljem vidi, da je ob cesti pred vasjo reklamna tabla, ki turista tudi v slovenskem jeziku nagovarja, naj obišče znano Gorše-tovo galerijo. O tem in o kul-| turnem življenju slovenskih ljudi v Svečah in okolici sem se nikarja, slikarja Zlatka Praha iz Slovenj Gradca in arhitekta in slikarja Davida Faganela iz Gorice. Istočasno so organizirali tudi slikarsko delavnico in učilnico za najmlajše, ki jo je vodil slikar Franko Žerjal iz Gorice. njem Rožu (na veliki sliki) na avstrijskem Koroškem sklenil letošnji že 18. slikarski teden. Primorci smo vedno očarani od naravnih lepot Koroške, Sveče pa so pravi biser koroških vasi, kjer še živijo in delajo slovenski ljudje. V Svečah imajo slovensko prosvetno društvo Kočna, ki je glavni motor slovenskega kulturnega življenja v vasi. Tudi v Svečah pozoren obiskovalec s tiho grenkobo lahko opazi, kaj pomeni stoletni pritisk na slovensko besedo in človeka, lahko pa tudi z pogovarjal s prof. Tatjano Fei-nig (na mali sliki), ki poučuje slovenski in angleški jezik na dvojezični trgovski akademiji v Celovcu in je predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna v Svečah. Že devet let skrbi za organizacijo sljj opreme, nadalje opreme za gozdarstvo, ribištvo, čebelarstvo in druge rejske usmeritve. Obiskovalci so si lahko o-gledali primere traktorjev skoraj vseh svetovnih znamk, ob tem pa tudi sodobno manjšo kmetijsko mehanizacijo. Na ogled so bile tudi oprema za hleve in intenzivno vzrejo domačih živali ter oprema za namakanje, škropilnice, razne kosilnice in kombajni ter sploh raznoliko orodje, ki ga rabimo za obdelavo tal. Pozornost so vzbujali tudi razstavni prostori, ki so jih pripravile kmetijske, gozdarske in živilske šole ter fakulteti iz Ljubljane in Maribora. Veliko informacij so ponujala obiskovalcem sejmišča na razstavnem prostoru slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tako si je človek ustvaril precej natančen vtis o stanju kmetijstva v Sloveniji. Ob statističnih podatkih in prikazu delovanja posameznih resorjev nas je še posebno zanimal tisti oddelek, ki je bil posvečen kmetijski svetovalni službi oz. turistični ponudbi na kmetijah. Sama kmetijska svetovalna služba je poskrbela za izid nekaterih člankov in raziskav, ki naj bi slovenskega kmeta nagovarjala k alternativnim dejavnostim, kot sta vzreja koz in ovac ali pridelovanje pire, to je žita, ki je zelo trpežno in ki ga Italijani poznajo z imenom "farro". Podobne celostne državne prikaze so predstavili tudi Poljaki, Madžari in Hrvati ter Bosna-Hercegovina. Dobro je bil urejen oddelek, namenjen predstavitvi rejskih uspehov v Sloveniji. Na sejmu je bila na ogled goveja živina. Videli smo lepe primerke junic in krav, pitancev in bikov različnih pasem, ki jih redijo na Slovenskem. Letos so posebno pozornost posvetili lisasti pasmi, ki je primerna bodisi za prirejo mleka kot mesa. Društvo slovenskih govedorejcev je ob tej priložnosti tudi predstavilo svoje delovanje, precejšnjo pozornost pa je vzbudila vzgibanka, s katero želijo predstaviti kakovost slovenske govedine. Ob govedu je bil zanimiv ogled razstave konj. Videli smo lipicance, kasače, haflingerje, islandske in shetlandske ponije ter konje težke hladnokrvne pasme, kot so noriki in po-savci. Razstava različnih pasem prašičev je pokazala, da je za to panogo v Sloveniji kar precejšnje zanimanje. Na pomenu pa pridobiva tudi drobnica, še zlasti vzreja ovac. Na sejmu so priredili tudi dan rejcev drobnice, ko so organizirali ludi strokovna predavanja na to temo. Rejci so predstavili tudi slovenski avtohtoni pasmi ovac, to sta istrska pra-menka in jezersko-solčavska ovca. Za obiskovalce, ki jih zanimajo "hišni ljubljenčki", je društvo gojiteljev malih živali iz Maribora pripravilo kar lepo razstavo perutnine, kuncev in golobov. Med raznimi pasmami naj omenimo vsaj lepe primerke štajerske kure in slovenskega beloglavčka v različnih barvnih odtenkih, ki je edina domača pasma golobov. Na skrajnem delu sejmišča so pripravili edinstven prikaz vzorčnih nasadov, na katerih so si obiskovalci lahko ogledali, kako uspevajo različni hibridi koruze, a tudi industrijska konoplja, lan, ajda, proso in razne poljščine, ki jih sejemo za strniščne dosevke. Drugi del sejmišča je bil namenjen živilsko-predelovalni industriji. Predstavljala se je vsa slovenska živilska industrija, ki skuša s kakovostjo prodreti na mednarodni trg, kar ji je deloma že uspelo. Na letošnji oceni kakovosti prehrambenih izdelkov je največ nagrad in priznanj zbralo podjetje Mesna industrija Primorske - Ml P, ki je zaradi tega tudi letošnji nosilec kakovosti. Strokovne komisije so ob mesnih izdelkih ocenjevale tudi mleko in mlečne izdelke ter vino. Letos so ocenili 927 vzorcev vina. Na samem sejmu pa so posebno pozornost namenili predstavitvi sorte chardonnay. Ko že govorimo o vinu, naj povemo, daje bil v torek, 25. avgusta, dan vinogradnikov in da je ob tej priložnosti založba Kmečki glas predstavila tudi knjigo znanega primorskega vinogradniškega izvedenca Hila-rija Koste z naslovom Vinogradniški nasveti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je na letošnjem sejmu pripravilo tudi forum o kmetijski politiki v Sloveniji. To je bila priložnost, da je minister Ciril Smrkolj prvič predstavil program reforme kmetijske politike v prihodnjem triletju. O tem bo seveda še razpravljal slovenski parlament. Obisk kmetijsko-živilske-ga sejma v Gornji Radgoni je vsekakor zanimivo doživetje, ker gre za celosten prikaz teh dveh področij. Z razliko od italijanskih strokovnih sejmov pa znajo organizatorji poskrbeti tudi za prijetno domačnost s primerno ponudbo gostinskih uslug, a tudi najrazličnejšega porabnega blaga, ki ! si ga gospodinjstva ob obisku sejma lahko nabavijo. JADRALKA JOHANA KRIŽNIČ MLADINSKA DRŽAVNA PRVAKINJA V Gradežu je pred nedavnim potekalo absolutno in mladinsko državno jadralno prvenstvo v razredu eu-ropa, na katerem se je spet uveljavila slovenska predstavnica. Mlada jadralka Jadralnega kluba Cupa iz Sesljana, Johana Križnič, je namreč dosegla velik uspeh. Postala je mladinska državna prvakinja, poleg tega je na absolutni lestvici dosegla tretje mesto. Prvenstva, ki gaje priredil klub Lega navale, se je udeležilo 43 tekmovalcev in tekmovalk, potekalo pa je v neugodnih vremenskih razmerah tako zaradi pomanjkanja vetra kot zaradi slabega vremena. To je vplivalo tudi na i dejstvo, da je najboljša zamejska jadralka, članica Trža-' škega pomorskega kluba Sirena Arianna Bogateč, pristala na končnem petem mestu. Arianna se mora za ta neuspeh vsekakor "zahvaliti" brezvetrju včetrti regati, kjer je bila 124., kar ji je pokvarilo rezultat, saj je dotlej vodila. Tako je na absolutni lestvici prišel prvi Davide Fontana, na drugo mesto seje uvrstil Emanuele Dufour, tretja pa je bila, kot že rečeno, Johana Križnič, ki je bila s tem tudi najboljša predstavnica ženskega spola. V štirih regatah (predvidenih jih je bilo sicer sedem) je Johana zasedla najprej četrto, nato drugo, deveto in šesto mesto, kar je omogočilo presenetljiv in odličen rezultat. S tem si je Johana Križnič pribo- i rila tudi zmago na mladin-skem prvenstvu. Na prvenstvu sta nastopila še dva Sirenina jadralca, in sicer Miran Guštin, ki je zasedel 15. mesto, in Janja Del ; Linz, ki je bila 39. Prvenstvo v Gradežu je veljalo tudi za zadnjo kvalifikacijsko preizkušnjo pred svetovnim prvenstvom, ki bo januarja prihodnjega leta v Melbournu v Avstraliji in ki se ga bo udeležila tudi Arianna Bogateč. OB 68. OBLETNICI USTRELITVE 18. TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI rm&t vJk vir ‘ • »s Jr*: j* Jrtkk- ..v i*: A* 4 FOTO KROMA V nedeljo, 6. septembra, je na bazovski gmajni potekala spominska svečanost ob 68. obletnici ustrelitve bazoviških junakov Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča. O sami NAMIZNI TENIS KRASOVKE OSVOJILE 16. KRAŠKI POKAL V Športno-kultumem centru v Zgoniku je konec prejšnjega tedna potekal ženski namiznoteniški turnir za 16. Kraški pokal, ki ga prireja ŠD Kras. Turnir je osvojila ekipa Krasa Generali, ki je premagala ekipo Duga Resa s Hrvaškega. Tretji se je uvrstil Tra-min iz Bočna, četrta pa je bila postava mlajših Krasovih igralk. Ekipo Krasa Generali so sestavljale VVang Xue Lan, Vanja Milič (na sliki) in Martina Milič, ki je nadomeščala Katjo Milič. Mlajšo ekipo Krasa pa so sestavljale Daša Bre-sciani, Nina Milič, Jasmin Kralj in še Irena Rustja. proslavi je govor na drugem mestu, omeniti pa je treba, da je ob tej priložnosti potekal tudi tradicionalni pohod Bazoviški junaki, ki ga je že 18. leto priredilo Športno združenje Sloga oz. njegov planinski odsek. S tem se tudi naš šport želi simbolično pokloniti spominu na štiri fante, ki so darovali svoja življenja za slovenstvo teh krajev. Že v jutranjih urah lepe sončne nedelje se je prek sto sedemdeset udeležencev zbralo v Bazovici, od tod pa krenilo prek Jezera, Drage in Peska do Gročane. Tam so u-deleženci pohoda prestopili italijansko-slovensko mejo pri mejnem prehodu za dvolastnike, ki je bil za tisto priložnost odprt. Sprejeli so jih člani Planinskega društva Sežana, ki so zamejce pogostili na Jermancu. Po krajšem postanku so se udeleženci pohoda podali na hrib Kokoš, od tam pa so se spustili na ba-zovsko gmajno do spomenika bazoviškim junakom. Tam so se tudi vključili v osrednjo proslavo. Tudi letos se je pohoda Bazoviški junaki udeležilo večje , število slovenskih planincev s | Koroškega. Mlada predstavnika ŠZ Sloga in Planinskega društva Ravne na Koroškem sta tudi položila venec pred spomenik. Po končani proslavi so se udeleženci pohoda in drugi gostje udeležili družabnega srečanja v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. AFERA O DOPINGU ŠE VEDNO PRETRESA ITALIJO Italijanski športni svet z zanimanjem in mešanimi občutki spremlja potek afere, v katerem se je zaradi pomanjkljivih laboratorijskih pregledov športnikov pri ugotavljanju jemanja nedovoljenih poživil znašel CONI (italijanski olimpijski odbor). Ta osrednja športna organizacija ima v Acqua Acetosi svoj osrednji laboratorij, ki je bil že vrsto let na slabem glasu, saj naj bi ne deloval tako, kot bi moral. Šele nedavna sodna raziskava pa je pokazala, da nogometašev skorajda niso klicali na pregled urina in krvi, da so omenjeni laboratoriji skoraj redno zanemarjali raziskavo krvi in iskanje prepovedanih hormonov v njej. Seveda sedaj vsi valijo krivdo na druge. Za vse naj bi bil kriv predsednik CONI-ja Mario Pescante in vse glasnejše so zahteve po njegovem odstopu, ker naj bi se CONI pod njegovim vodstvom samo navidezno boril proti dopingu v športu. Že samo dejstvo, da se je znašla tako ugledna organizacija športnikov, kot je CONI, v središču pozornosti zaradi dopinga, nas potrjuje v prepričanju, da je današnji šport v Italiji vse prej kot čist. Brez nepotrebnega moraliziranja lahko zapišemo, da se zaradi velikih finančnih interesov danes v športu dogaja veliko stvari, ki s športom nimajo nobene zveze, niti najmanjše ne. NOGOMET DOBER START ITALIJE IN SLOVENIJE i V J Konec prejšnjega tedna so se začele kvalifikacijske tekme za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu leta 2000. Italijanska reprezentanca, na klopi katere je bil prvič novi selektor Dino Zoff, je v soboto, 5. t.m., v Liverpoolu prepričljivo premagala VVales z rezultatom 2:0 (gola sta dala Fuser in Vieri). V nedeljo pa je v Atenah slovenska nogometna reprezentanca, ki jo vodi Srečko Katanec (na sliki), izenačila z Grčijo z izidom 2:2 (za Slovenijo je bil obakrat uspešen Zahovič). 15 ČETRTEK 10. SEPTEMBRA 1 998 Z 2. STRANI RUSIJA NA KOLENIH Kot rečeno, so oči vsega sveta uprte v Rusijo, kjer se bije oster boj za politično prevlado med zagovorniki nujnih globokih reform in tistimi, ki se jim toži po prejšnjih časih, čeprav tega jasno ne priznajo. V bistvu jim gre za to, da dobijo čimveč oblasti, vse drugo že pride potem. Rusijo sestavlja 89 uprav-no-teritorialnih enot: ■ 21 avtonomnih republik; ■ 1 avtonomna židovska republika; ■ 10 avtonomnih državnih o-krožij; ■ 49 avtonomnih dežel; ■ 6 avtonomnih okrajev; ■ 2 mesti - deželi (Moskva in Sankt Petersburg). Iz tega je razvidno, kako raznolika je upravna in politična struktura te izredno obsežne državne tvorbe. Tudi s tega vidika je takšno državo težko upravljati. S 3. STRANI OSTATI ZVESTI KORENINAM... Vsi ljudje, ki cenimo lepe stvari in damo kaj na lastne korenine, zelo cenimo vajino odločitev, ki ji pri nas ni primere. To vam lahko sam povem in to smo vam tudi dokazali s številno udeležbo na otvoritvi. Hvaležni smo vam. Kako pa mislite nadaljevati s pobudami v galeriji, s skladom? Kakšne programe imata? To je zelo zapleteno, ker imava opraviti z veliko birokracijo, nikdar ni dovolj dokumentov, dovoljenj, vedno kaj zahtevajo, stalno morava dobivati nova dovoljenja. Mož je odvetnik, a vseeno... Upava, da bomo v kratkem lahko vse birokratske težave rešili in bomo res začeli z delom. Upava v dobre sodelavce! Načrtov je veliko, saj imamo za hišo tudi lepo jaso, na kateri bi lahko razstavljali tudi kipe. Čeprav je najina hiša in galerija z njo na samem, je dobro povezana s Trstom in vsemi središči. Poglejte, nikdar ne bi verjela, da bo že prva razstava mojih del v galeriji naletela na tak odmev. Po otvoritvi so si jo prišli ogledat ljudje iz Benetk, Padove in še bolj oddaljenih krajev. Čeprav je galerija uradno še zaprta, sem jih rade volje sprejela. Ljudje, ki se ukvarjajo z umetnostjo, imajo zelo daljnogledne načrte za razstave. Danes namreč razdalj skorajda ni več. Veliko se jih je javilo, da bi pri nas imeli tudi okrogle mize in podobne prireditve. Upam, da bo šlo dobro, zanimivo pa bo gotovo. Važno je, da ostane Bajta taka, kot je sedaj, da postane središče u-metniškega dogajanja, da ostane v slovenskih rokah, da se vse lepo, kar sva oba vse življenje zbirala, tudi ko so bili težki časi, ne porazgubi, da ostane za naše ljudi, za prihodnje rodove. Pri svojih delih skušam o-stati zvesta svojim koreninam; tako naj bo tudi z dogajanjem v Bajti. To ne pomeni zapiranje vase; nasprotno, upava, da bomo lahko tukaj prirejali mednarodne razstave, toda: o-stati zvesti svojim koreninam, to je glavno! 16 ČETRTEK 10. SEPTEMBRA 1998 POD DROBNOGLEDOM / ^ fj o o 0 JUBILEJ 2000 MODERNA EKONOMIKA IN KRSCANSKA SOCIALA Josip Visarionovič Džugašvili - Stalin (+1953) je ironično postavil vprašanje: "Koliko divizij ima papež?" Zgodovina odgovarja, da so komunizem, nacizem in fašizem s svojimi divizijami že davno pokopani, medtem ko slovanski papež Karol Wojtyla -na podlagi miru in človeških pravic - proslavlja "Jubilej 2000" pastoralne Cerkve ali tudi socialne Cerkve, ker mora skrbeti za vse ljudi: za verne in neverne. EGIDIJ VRŠAJ 'Če Te je Gospod poklical, moraš popeljati Cerkev v tretje tisočletje". Tako je poljski primas Stefan Wyszynski - pobudnik za izbiro Wojtyle - dejal Janezu Pavlu II. takoj po izvolitvi 16. oktobra 1978. In Janez Pavel II. ni nikoli prenehal poudarjati pomen potovanja Cerkve v Jubilej 2000, za katerega so se pričele priprave že na vesoljnem cerkvenem zboru Vatikan II. (1962 -1965). Proglasil je tudi važne mejnike na tej poti: 1983: leto Odrešenja 1987-88: Marijansko leto 1994: leto Družine 1997: leto Jezusa Kristusa 1998: leto Svetega Duha 1999: leto Boga Očeta. Jubilej 2000 se bo pričel v božični noči decembra 1999 z odprtjem Svetih vrat v Rimu ter bo potekal 12 mesecev. 'Jubilej 2000 - je pojasnil Janez Pavel II. - bo nekaj posebnega in bo večji od drugih. Cerkev spoštuje merila časa: ure, dneve, leta, stoletja. Pod tem vidikom hodi skupaj z vsakim človekom ter spominja, kako so vsa ta merila povezana z navzočnostjo Boga in z njegovim odrešenjem." "Meje božjega kraljestva so široke kot svet: Vzhod odkriva svobodo in človeško dostojanstvo; Zahod mora znova najti smisel življenja; Jug zahteva življenje in pravico; Sever mora preobraziti svoje znanje in moč v blagor človeštva." JUBILEJI V STARI IN NOVI ZAVEZI Za pripravo Jubileja 2000 je Janez Pavel II. 10. novembra 1994 objavil posebno apostolsko pismo Tertio millenio adveniente (Tretje tisočletje). V pismu spominja, kako so Jubileje proslavljali že v Stari zavezi; po Mojzesovem zakonu vsako sedmo leto ("sabatno leto"), ko so pustili počivati zemljo, so odpustili dolgove ter so osvobodili sužnje. Podobni, toda še obsežnejši in važnejši predpisi so veljali za ve- lika jubilejna leta vsakih 50 let. Glavna značilnost tega jubilejnega leta je bila splošna "emancipacija" ali oprostitev vseh ljudi, ki so potrebovali osvoboditev. Vsak Izraelec je ob tej priložnosti dobil nazaj zemljo svojih očetov, če jo je morda prodal ali jo je izgubil, ker je padel v sužnost. Nikomur ni bilo dovoljeno dokončno vzeti zemljo, ker je pripadala Bogu. Prav tako Izraelci niso smeli ostati za vedno v sužno-sti, ker jih je Bog odrešil zase z o-svoboditvijo iz Egipta. Na ta način je nastala določena socialna doktrina ali družbeni nauk, ki seje še bolj razvil v Novi zavezi. Jubilejno leto je moralo vrniti enakopravnost vsem sinovom Izraela ter odpreti nove možnosti družinam, ki so izgubile imetje ali celo osebno svobodo. Bogataše je jubilejno leto opozarjalo, da so sužnji Izraelci znova postali enakopravni ter lahko zahtevajo svoje pravice. V obdobjih -predvidenih po Mojzesovem zakonu - je bilo treba proglasiti jubilejno leto za pomoč ubogim. Po tej zakonodaji pravičnost obstaja predvsem v zaščiti slabotnih. Janez Pavel II. vapostolskem pismu navaja psalmista, ki pravi: "Kralj se mora odlikovati v pravičnosti. Osvobodil bo ubogega, ki prosi, ter reveža, ki ne najde pomoči; usmilil se bo bednega ter bo rešil življenje slabotnim." To mišljenje temelji na prepričanju, daje Bog Stvarnik in s tem tudi Gospodar vsega, zlasti zemlje. Če je potem zemljo daroval ljudem, to pomeni, da jo je daroval vsem. Bogastva stvarstva je torej treba smatrati za skupno imetje vsega človeštva. Kdor ima dobrine kot svojo lastnino, je dejansko samo upravitelj, ker je volja Boga, da u-stvarjene stvari služijo vsem na pravičen način. "Jubilej 2000 - dodaja Janez Pavel II. vapostolskem pismu - mora služiti tudi obnovitvi te socialne pravičnosti. V tradiciji jubilejnih let ima tako eno svojih korenin socialna doktrina Cerkve, ki je vedno i mela svoje mesto v cerkvenem nauku ter seje posebno razvila v zadnjem stoletju, zlasti po socialni okrožnici Leona XIII. Rerum novarum." SODELOVANJE EKONOMIKE IN SOCIALE Spomnimo še na nekaj drugih zgodovinskih poslanic Janeza Pavla II. o Jubileju 2000. "Vesoljni cerkveni zbor Vatikan II. - je dejal papež leta 1994 - predstavlja dogodek Previdnosti, s katerim je Cerkev pričela priprave na Jubilej 2000. Gre za cerkveni zbor, ki je sicer podoben, a po drugi strani tudi zelo različen od prejšnjih: za cerkveni zbor, osredotočen na Kristusa in Cerkev ter istočasno odprt svetu. To odprtje je evangeljski odgovor na razvoj sveta s pretresljivimi izkušnjami XX. stoletja." V govoru Evropi (leta 1995) Janez Pavel II. pravi: "Leto 2000 je važna orientacijska točka ne samo za krščanstvo in za Cerkev. Važna je za Evropo, zlasti v sedanji dobi. Po padcu totalitarnih sistemov Evropa dejansko skuša vedno bolj postati Domovina domovin." Iz govora Severni Ameriki (leta 1992): "Cerkev - pred vrati tretjega krščanskega tisočletja in v dobi padca številnih ovir in ideoloških pregrad - smatra za svojo neizogibno dolžnost, da še bolj duhovno združi vsa ljudstva te velike celine ter da po svojem verskem poslanstvu spodbuja duha solidarnosti med njimi za rešitev dramatičnega položaja širokih delov prebivalstva, ki težijo k zakonitemu integralnemu napredku ter k pravičnim in dostojanstvenim življenjskim pogojem." Prav tako iz leta 1992 je govor Latinski Ameriki. "Latinska Amerika - kontinent upanja - mora pogumno in odločno vstopiti v tretje krščansko tisočletje ter širiti luč vere, katero je prejela pred petimi stoletji. Bodočnost se predstavlja brez dvoma kot velik izziv za u-stvarjalno sposobnost in za voljo medsebojnega razumevanja med ljudstvi, ki tvorijo veliko družino Latinske Amerike. Združena v krščanskih koreninah kot zgodovinski osnovi naj dajo novo življenjsko silo moralnim vrednotam za socialno skladnost, solidarnost in napredek." Poslanica Afriki iz leta 1994: "Verniki v Afriki so ob tretjem tisočletju pred velikim izzivom. Klicani so k novemu zagonu evan- gelizacije in k plemenitim naporom za človeški napredek v slogi in miru. Afrika, sprejmi Odrešenika ter mu dovoli hoditi po poteh kulture iz življenja tvojih starodavnih ljudstev!" V poslanici Aziji (iz leta 1995) Janez Pavel II. govori o težkem misijonskem delu na novih področjih obširne "človeške geografije" v Aziji. 'Oditi je treba-pravi papež - v velike mestne predele, ki so polni revežev, priseljencev, zapuščenih družin, beguncev ter mladincev pod pritiskom modernih komunikacijskih sredstev. Misijonarjem je v pomoč spoštovanja vredna tradicija Azije: molk, razmišljanje, molitev, samoodpoved, askeza." Govorjaneza Pavla II. Združenim narodom dne 5. oktobra 1995: "Ob začetku mojega papeževanja, približno pred 17 leti, sem zapisal, da je zelo težko napovedati, kakšne znake bo leto 2000 zapustilo na obrazu človeške zgodovine in kaj bo prineslo vsakemu narodu, državi ali kontinentu. Tudi dandanes ni nič lažje napovedovati. Vendar vem, da je vaše vdano delo tu pri Združenih narodih obetajoče znamenje dejstva, da bo novo tisočletje prineslo nov razcvet pristnega človečanstva v odprtju, sočutju in solidarnosti med narodi." In še papežev proglas z dne 12. decembra 1996: "Ob bližanju konca XX. stoletja in ob začetku novega tisočletja mora človeštvo kljubovati številnim velikim izzivom. Na obzorju se pojavlja z vso resnostjo težka in zamotana naloga za pravšnjo in pravično razdelitev svetovnih virov med tistim delom človeške družine, ki je že dosegel primerno življenjsko raven, ter tistim in obsežnejšim delom, ki se še vedno - ob ogromnih ovirah - bori za človeka dostojen obstoj." "Bodočnost človeštva - opozarja Karol Wojtyla, bivši delavec - zavisi od izida tega orjaškega izziva."