CELJSKI TEDNIK
DRUGI ZBORI VOLIVCEV PO CELJSKEM OKRAJU SO V POLNEM RAZMAHU
VOLIVCI SE STRINJAJO S PREDLOGI
delegatov na kandidacijskih konferencah
v NAŠEM OKRAJU JE SKLICANIH 238 ZBOROV VOLIVCEV, NA KA-
TERIH BODO DOLOČILI KANDIDATE ZA POSLANCE V ZVEZNO IN
REPUBLIŠKO SKUPŠČINO. — NAJBOLJ SO POHITELI V ŠENTJURJU,
ŠMARJU, ŠOŠTANJU, VOJNIKU IN V LAŠKEM. — NA ZBORIH VO-
LIVCEV V CELJU BODO ODBORNIKI GOVORILI TUDI O PRIPRA-
VAH ZA PREDLOG OBČINSKEGA DRUŽBENEGA PLANA.
Predvolilna dejavnost nam ne da od-
diha. Medtem ko so po okraju kandi-
dacijske konference za predložitev kan-
didatov v zvezni in republiški zbor
proizvajalcev še trajale, so se že za-
čeli številni zbori volivcev za določitev
kandidatov v zvezno in republiško skup-
ščino in bodo povsod zaključeni v pri-
hodnjih dneh.
Da bi imeli nekoliko vernejšo sliko
o volilni razgibanosti po okraju, ob-
javljamo samo en pjodatek. Za dolo-
čitev poslanskih kandidatov je sklica-
nih v okraju 238 zborov volivcev. To
pa samo za zvezno in republiško skup-
ščino, medtem ko predstoječi zbori po
proizvajalnih enotah v to število niso
všteti.
V nekaterih občinah so z zbori vo-
livcev zelo pohiteli. Do 4. februarja so
v šentjurski »bčini zaključili vse zbore
volivcev, v laški občini je bilo do tega
dne 7 zborov, v šoštanjski občini tudi
7, v šmarski občini bodo morali po-
noviti samo še en zbor na eni volilni
enoti, v vojniški občini pa so opravili
uspešno 6 zborih volivcev.
Na žalost postaja ob taki razgibanosti
in hitremu razvoju dogodkov v pred-
volilnem času naš list časovno zelo
okrnjen. Ko to poročamo, je v okraju
gotovo že nad polovica uspešno oprav-
ljenih zborov volivcev. Prav gotovo bo-
do do prihodnjega izida našega lista
končani vsi in takrat bodo začeli skli-
cevati tudi že zbore proizvajalnih sku-
pin.
Na zborih volivcev poleg določenega
dnevnega reda v zvezi z volitvami raz-
pravljajo tudi o tekočih zadevah v ob-
činah in krajih. Ponekod na zadnjih
zborih volivcev krajevni odborniki
predlagajo navzočim občinskim odbor-
nikom razne predloge o prioritetnih
vprašanjih njihovega kraja. V Celj-
ski občini bodo na zbore volivcev pri-
šli občinski odborniki in poročali o
pripravah za letošnji občinski druž-
beni plan. Kjer na prvih zborih vo-
livcev niso izkoristili priložnosti za
razpravljanje o perr h problemih te-
rena ali kraja, bodo to lahko storili se-
daj, da bo splošna korist, ki jo priča-
kujemo z izvolitvijo novih poslancev,
združena s koristmi kraja.
MILENA KORŽE
kondidai za poslanca v zvezno
skupščino
Pred dnevi so na kandidacijski kon-
ferenci v Celju, kjer so bili zastopani
delegati iz celjske, konjiške in vojnišike
občine, izvolili tov. Mileno Korže za
kandidata v Zvezno ljudsko skupščino.
Te dni v vseh treh občinah na zborih
volivcev razpravljajo o predlogu kandi-
dacijske konference in bodo dokončno
besedo izrekli še volivci. Kjerkoli so
zbori volivcev že bili, so se volivci so-
glasno strinjah s sklep>om kandidacijske
konference, da bi v teh občinah na ibdiž-
njih skupščinskih volitvah kandidirala
za poslanca v Zvezno ljudsko skupščino
tov. Milena Korže.
Milena Korže je bila rojena 1920. leta
v Poviru pri Sežani. Mlada leta je pre-
živela na Ponikvi pri Grobelnem in je
obiskovala celjsko gimnazijo, lam se je
vključila v napredno gibanje gimnazij-
ske mladine. Se pozneje, ko je s starši
odšla v Maribor, je delala v naprednem
gibanju mladine, saj je Vera Slandrova
preko nje vzdrževala zvezo z maribor-
sko organizacijo SKOJ. Zaradi napred-
nega delovanja je bila že 1939. leta
sprejeta v Komunistično partijo.
Leta 1940 je odšla s starši v Bosno,
kjer se je vključila v tamkajšnje delav-
sko gibanje. Vojno dobo je preživela v
Bosni in se takoj v začetku vključila
v narodno-osvotoodilno gibanje. S starši
in enoletnim otrokom je odšla v parti-
zane. Delala je v tehniki oblastnega od-
bora OF za Bosno in Hercegovino. Njen
mož pa je padel v desantu na Drvar.
Takoj po vojni je bila član jugoslo-
vanske vojaške misije pri VIII. angleški
armiji. Ko je bila konec 1945. leta de-
mobilizirana, se je vrnila na Ponikvo.
V bivšem okraju Šmarje pri Jelšah je
bila sekretar komisije za izivedbo agrar-
ne reforme, kasneje (pa sekretar agit-
propa OK KPS v Šmarju pri Jelšah in
Sežani. Na okraju v Sežani je bila tudi
pomočnik poverjenika za promet.
Po vojni je bila tudi sekretarka ko-
misije za ideološko vzgojo pri Izvršnem
odboru OF Slovenije ter sekretarka
AFŽ za Slovenijo. Kasneje je začela
proučevati vprašanje razbremenitve že-
na ter je bila direktor Centralnega za-
voda za gospodinjstvo v Ljubljani. Se-
daj je sekretarka Zveze ženskih društev
Slovenije. Razen tega tov. Koržetova
upravlja še vrsto družbenih funkcij, in
sicer je članica upravnega odibora re-
publiškega sklada za zidanje stanovanj-
skih hiš pri Izvršnem svetu Ljudske
skupščine LRS ter članica strokovnega
sveta za stanovanjsko izgradnjo pri Iz-
vršnem svetu Ljudske skupščine LRS.
Poleg tega je še odbomica v občini
Ljubljana-Center.
Za vse njeno plodno delovanje pred
vojno, med okupacijo in po osvoboditvi,
ki je bilo vseskozi prepleteno z napred-
nima idejami in v korist delovnih ljudi
ter v sikladu z interesi naše skupnosti,
je bila tov. Kcržetova odlikovana z Me-
daljo zasluge za narod, Ordenom za-
sluge za narod III. stopnje, Ordenom
bratstva in edinstva II. stopnje ter Or-
denom dela II. stopnje.
Tov. Milena Korže v prijetnem po^OToru s hčerko Mojco in očetom.
V konjiški občini zbori volivcev
na dnevnem redu
Tudi v konjiški občini so bile v pre-
teklem .tednu v ospwedju predvolilnih
priprav kandidacijske konference. Iz-
voljeni delegati na zborih volivcev so
na kandidacijskih konferencah obrav-
navali predloge za kandidate, za katere
so jim dali priporočila že na zborih ali
pa na sestankih članstva -političnih or-
ganizacij. Sredi tedna je bilo še širše
posvetovanje .političnega aktiva, kate-
rega Sita se udeležili tudi tovarišica Olga
Kraigher in Cveta Vodopivec iz Ljub-
ljane. Na tem posvetovanju so se tudi
pogovorili, da bodo k volilnim pripra-
vam pritegniti tudi čim več žena, in si-
cer preiko najrazličnejših oblik dela. Ena
izmed teh so že kuharski tečaji, ki jih
obiskuje večje število mladih deklet in
žena.
Drugi zbori volivcev so v tem tednu
že pričeli in največ jih bo sklicanih
okoli 9. februarja. Na njih bodo dele-
gati ,ix>ročali o kandidatih, volivci pa
bodo izrekli dokončno besedo o njih.
Razen tega bodo na teh zborih volivcev
razpravljali še o nekaterih konkretnih
nalogah v občini, ki jih bo treba opra-
viti v prihodnjih letih. Pred zbori vo-
livcev bodo v vseh večjih krajih sestan-
ki odbornikov političnih organizacij in
društev, na katerih se bodo pogovorili
o vsebini dela v nadaljnjih pripravah
za volitve. Enake naloge opravljajo v
gospodarskih organizacijah sindikalne
.podružnice in delavski sveti, saj bodo
tudi tu v iprihodnjih dneh drugi zbori
volivcev.
Mladina celjskega okraja za delovne
akcije
Po šestem kongresu Liudske mladi-
ne Jugoslavije, ki je zopet oživil svetle
tradicije mladinskih delovnih brigad,
je Okrajni mladinski komite v Celju že
pristopil h konkretnemu delu. V Ljub-
ljano je na tedenski seminar poslal
osem mladincev, ki bodo komandanti
brigad in predsedniki mladine v bri-
gadah pri delih na >^Cesti bratstva in
enotnosti«. Prvi del te ceste od Ljub-
ljane do Zagreba bodo začeli graditi na
Dan mladinskih delovnih brigad, kon-
čali pa jo bodo do 29. novembra letos.
V tej akciji bo iz celjskega okraja so-
delovalo okrog osemsto brigadirjev,
okrog sto dvajset vsak mesec, sodelo-
vala bo kmečka, delavska in šolska
mladina. Brigadno življenje bo zelo raz-
gibano in pestro, brigadirji bodo do-
bili obleko in obutev; delo pa jim bo
olajšala mehanizacija. Poleg nsših do-
mačih brigad bodo sodelovali še Polja-
ki, Italijani in Rusi.
V mozirski občini so na zborili
volivcev razpravijcii tudi
o odnosih med podjetji in občino
V mozirski občini so že končani zbori
volivcev, na katerih so izbrali kandi-
date za volitve ljudsikih poslancev v
zvezni in republiški zbor proizvajalcev
industrijske skupine. Zbori volivcev, ki
so povsod dobro obiskani, so soglasno
.potrdili predlog kandidacijskih konfe-
renc in sprejeli za kandidata v zvezni
zbor proizvajalcev industrijske skupine
tov. Petra Šprajca iz Velenja, za kan-
didata v republiški zbor proizvajalcev
industrijske skupine pa ing. Desanko
Kozič iz Nazarja.
Poleg razprave o kandidatih so na
zborih volivcev živahno razjjravljali o
novem zakonu o delovnih razmerjih.
Precej je bilo govora tudi o strokovnem
izobraževanju gozdnih delavcev, o deli-
tvi dohodka gospodarskih organizacij in
o odnosih med podjetji in občino.
V nedeVo ho občni
zbor OSS v Celjti
v nedeljo 9. februarja dopoldan
bo v dvorani OSS v Celju XII.
redni letni občni zbor Okrajnega j
sindikalnega sveta v Celju.
Na občnem zboru bodo delegati j
razpravljali o delu sindikalnih ot-1
ganizacij v celjskem okraju v pre-
teklem letu in o nalogah sindika-
tov v letošnjem letu. Razen tega
bodo izvolili novo sindikalno vod-
stvo.
Delegati so že sprejeli pismeno
poročilo o delu OSS v preteklem
letu in je zaradi tega pričakovati
plodno razpravo, na podlagi kate-
re bo novoizvoljeni OSS usmerjal
svoje delo v letošnjem letu.
NA  KANDIDACIJSKIH  KONFERENCAH V ZBORE PROIZVAJALCEV:
Izbrali so sposobne gospodarstvenike
in upravljalce
v torek zvečer so bile zaključene
zadnje delegatske konference, na ka-
terih so predlagali poslanske kandidate
za zvezni in republiški zbor proizva-
jalcev V skupini industrije, trgovine
in obrti ter v skupino kmetijstva po-
sebej. Izbira na teh konferencah je po-
kazala, da je bila predvolilna razgi-
banost v kolektivih tokrat veliko bolj
uspešna, saj so delegati z različnih vo-
lilnih enot prihajali na konference do-
mala z enotnimi predlogi. To pa po-
meni, da so v kolektivih, v sindikalnih
podružnicah pred tem temeljito raz-
pravljali o dolžnostih bodočih poslan-
cev v zborih proizvajalcev ter na ta
način dajali obenem tudi sugestije za
izbiro res dobrih, siK)sobnih in napred-
nih tovarišev za poslanske kandidate.
POSLANSKI KANDIDATI ZA
ZVEZNI ZBOR PROIZVAJALCEV
Na kandidacijskih konferencah za
predložitev kandidatov za poslance v
zvezni zbor proizvajalcev so v celjskem
okraju predlagali tri.
Inž. Vojo Djinovski, direktor Stek-
larne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini,
predsednik Okrajnega zbora proizva-
jalcev, predsednik Zveznega združenja
steklarske industrije in član zvezne in-
dustrijske zbornice, je bil predlagan za
poslanskega kandidata za področje ob-
čin: Rog. Slatina, Kozje, Šmarje, Šent-
jur in Laško, ki tvorijo 109 voMlni
okraj.
Tov. Albin Lesjak, mojster v Tovarni
emajHrane posode je bil predlagan na
kandidacijski konferenci za volilni
okraj Celje.
Tov. Peter Sprajc, ekonomist v rud-
niku Velenje, borec Prve savinjske če-
te in znan ter priljubljen politični de-
lavec, je bil predlagan za poslanskega
kandidata v volilnem okraju 107, ki
združuje občine Šoštanj, Mozirje, Žalec
in Vransko.
PREDLOGI ZA POSLANSKE
KANDIDATE V REPUBLIŠKI
ZBOR PROIZVAJALCEV
Za področje občin Kozje, Rog. Slati-
na, Šmarje in Laško so predlagali tov.
Franca Peršeta, delavca iz Tovarne
lesne galanterije v Rimskih Toplicah.
V volilnem okraju občin Slov. Ko-
njice, Vojnik in Šentjur so se na kan-
didacijski konferenci odločili za tov.
Bojana Leskovarja, tehnika iz Tovarne
kovanega orodja v Zrečah.
Na treh voldLnih okrajih v Celju so
se odločili za naslednje tovariše: za tov.
Ivana Zmaherja, predsednika OSS Celje,
za tov. Ivana Vičiča iz Cinkarne ter za
Slavo Foletič, računovodkinjo v tovarni
»Metka«.
V občini Žalec in Vransko naj bi pro-
izvajalce v republiškem zboru zastopal
tov. Ivan Kač, predsednik občinskega
odbora SZDL v Žalcu in sekretar To-
varne nogavic Polzela.
Inž. Desanka Kozič iz Gozdnega go-
spodarstva Nazarje je bila predlagana
za poslanskega kandidata za področje
občin Mozirje in Šoštanj, medtem ko
je v drugem delu občine Šoštanj bil
predlagan tov. Ivan Krofi, trgovski po-
močnik iz Velenja.
FRANC LUBEJ NAJ ZASTOPA
KMETIJSKE PROIZVAJALCE
V OKRAJIH CELJE, MARIBOR IN
MURSKA SOBOTA...
Na kandidacijski konferenci za pred-
ložitev poslanskega kandidata v zvezni
zbor proizvajalcev kmetijske skupine
za volilni okraj 33, ki združuje kmetij-
ske proizvajalce okrajev Maribor, Celje
in Murska Sobota, so v Mariboru iz-
brali tov. Franca Luheja, predsednika
Okrajne zadružne zveze Celje.
... FRANJO JERAJ PA KMETIJSKE
PROIZVAJALCE NAŠEGA OKRAJA
V REPUBLIŠKEM ZBORU
V republiškem zboru proizvajalcev
kmetijske skupine bo celjski okraj za-
stopal samo en poslanec. Na kandida-
cijski konferenci za izbiro poslanskega
kandidata so se delegati, ki so zasto-
pali kmetijske proizvajalce v držav-
nem, zadružnem in privatnem sektorju,
odločili za tov. Franja Jeraja, podpred-
sednika Okrajne zadružne zveze v
Celju.
Priprave za volitve v Zvezno ljudsko skupščino so v polnem razmahu. Pov-
sod so že v teku zbori volivcev. Kandidacijske konference pa so že za namL
Na sliki je kandidacijska konferenca v Celju, na kateri so izbrali kandidata
za republiški zbor proizvajalcev.
STRAN 2
CELJSKI TEDNIK
7. FEBRUARJA — STEV. 5
pogled po svetu
Za razumevanje današnje zapadno
nemške politike ni odveč prebrati de-
belo knjigo Allana Bullocka (izšla je
v srbskem prevodu) o Hitlerju. Tam
med drugim beremo, da je imel ta naj-
večji ali bolje najokrutnejši demagog
navado reči: »Male države v Evropi so
gnoj, ki ga bomo likvidirali, kajti naš
cilj je zedinjena Evropa. Evropo pa
lahko zedini in organizira samo Nemči-
ja.« Na to naduto parolo propadlega
nacističnega histerika sem se spomnil,
ko sem pretekli teden bral o »novem
klubu« znotraj Atlantskega pakta. Von
Brentano, ki sicer kot zunanji minister
ob Adenauerju zelo malo pomeni, je
obvestil Angloamerikance, da spričo ra-
stoče vojaške moči SZ Nemčija ni več
dolžna držati se omejitev, ki jih ji gle-
de nuklearnega orožja nalagajo pariški
sporazumi. »Novi klub« na evropski ce-
lini je nastal na terenu skupnih intere-
sov treh atlantskih partnerjev brez
ozira na četrtega. Angleži ne skrivajo
želje, da bi z Amerikanci absolutno vo-
dili atlantski tabor, ki se včasih tudi
imenuje »atomski klub«. Toda tudi
Francija bi rada postala atomska sila
s pomočjo italijanskih in nemških znan-
stvenikov, Italijani že poskušajo z ne-
kimi manjšimi raketami, Nemčija pa bi
preko vsega tega rada dobila status
velesile.
Svet se suče na Renu tako, da bi
francoski maršali Joffre, Foch in Cle-
menceau utegnili izgubiti mirno sm. tno
spanje v Panteonu. Francija in Nem-
čija že imata skupno raketno posku-
sno postajo v St. Louisu in jo vodijo
Nemci. Posledice neomejenega oboro-
ževanja Nemčije se utegnejo kaj kmalu
pokazati. A prerokovanje ni stvar te-
denskega pregleda.
Winston Churchill je v svoji knjigi
o drugi svetovni vojni zapisal: »Če bo
sedanjost hotela soditi preteklost, bo
izgubila prihodnost.« Verjetno je mislil
s tem na veliki preobrat, ki se je po
vojni zc;odil v svetovni politiki, pre-
obrat, ki ga je tudi sam povzročal in
ustvarjal, hladno vojno med obema blo-
koma, zaradi katere svet že 12 let ne
pride do občutka solidnega miru.
Ruski pregovor pravi, da dva med-
veda ne živita in ne spita v enem br-
logu. Toda na svetu ne gre za sožitje
medvedov, ampak ljudi. Sožitje ljudi
pa je, bi rekli vendarle možno. A tudi
nedavni dogodki so pokazali, da se ne-
kateri s to koeksistenco ne morejo
sprijazniti.
Zasedanje Bagdadskega pakta je že
eno takih slabih znamenj. Na to zase-
danje je priletel sam Dulles in general
Taylor, eden prvih ameriških vojšča-
kov. Čeprav ZDA taje. da ne gre za
vojaške stvari, je na drugi strani Dul-
Is odkrito povedal, da bodo na Srednji
vzhod pripeljali veliko vojsko zoper
komunističnega agresorja, če se ta po-
javi. To se pravi, nova grožnja na kra-
ju, ki je že tako neprestano žarišče voj-
ne zaradi iraških in iranskih naftnih
ležišč, zaradi arabskega kompleksa in
sploh zaradi izredne geopolitične važ-
nosti tega križišča evropskih, afriških
in azijskih potov. Pravijo, da zasedanje
ne more imeti uspeha, vendar je že
gotovo, da bodo z ameriškimi dolarji
vse te države gradile vojaške ceste,
oporišča, nov venec groženj zoper SZ,
povezano med SEATO in NATO pak-
tom. Nobena teh držav si sicer ne želi
vojne, toda potrebe so veVke, politične
razmere pa take, da jim je težko od-
biti ameriško vsiljivo pomoč. Pakistan
zaradi Indije, Irak zaradi Izraela, Iran
— no, ta bi še najraje ostal nekje na
sredi, Turčija zaradi Cipra, Sirije in
zaradi svojega položaja na Črnem mor-
ju.
V Moskvo so prišli druga za drugim
odgovori na prvo Bulganinovo pismo,
napisano 10. decembra 1957. Eisenho-
voerjevo pismo je pravzaprav najbolj
površno, saj pravi, da ni treba nobe-
nega pakta več- odkar ima svet OZN.
Tak odgovor res ni v čast slavnemu
zmagovalcu nad fašističnimi zapadnimi
vojskami. Kakor da se je čas ustavil,
ko je v OZN nastopilo tako stanje, ki
je ZDA po volji! Prav ima Hruščev,
ko pravi, da ne rabimo samo paktov
proti vojni, ampak tudi pakte, ki utr-
jujejo mir, ki delajo mir med narodi,
kajti miru še ni, čeprav vojne ni več.
Malo več upanja daje angleški odgovor,
ki govori o nenapadalnem paktu. Ame-
riški pa že vpleta vprašanje vsemirja,
češ da bi se morali razgovori ukvarjati
tudi s tem, da bi bilo vsemirje rezer-
virano samo za miroljubne namene.
Očitno je, da Amerikanci izražajo tu
svoj strah pred rusko močjo, ki se je
izkazala z izstrelitvijo sputnikov. Da pa
je »Jupiter C« zadel svoj cilj na 5000
kilometrov, to ni grožnja za mir, kajti
to je ameriško orožje. Angleško umetno
sonce, to še gre, ker je tvorba atlant-
skega atomskega kluba. To bi kvečjemu
narekovalo spremembo Mac Mahonove-
ga zakona, ki ljubosumno čuva ameri-
ške atomske iznajdbe.
Spričo tega stanja pojdimo raje mi-
mo Alžira, Cipra, Venezuele, Argenti-
ne, Sirije in Egipta v Pariš, na Plače
de Vosges, kjer je umrl znameniti fran-
coski književnik Victor Hugo (1802 do
1885). Na steni sobe, v kateri je umrl,
so zapisane naslednje njegove besede:
»Zastopam stranko, ki še ne eks'sti-
ra, stranko revolucije in človečnosti. Ta
stranka se bo morala ustanoviti v 20.
stoletju in bo morala ustvariti Zedinje-
ne države Evrope, nato pa Združene
države sveta.«
V tem smislu gre politika vseh, ki
dobro v srcu mislijo. T. O.
^    Na zboru volivcev v šoštanjski občini
Ziua razprava o lokalnih problemih
v nedeljo so v šoštanjski občini imeli
v Gorenju, Podkraju, v Smartnem ob
Paki, Skalah in Plešivcu ter St. Flor-
janu že druge zbore volivcev. Vsi so
bili sklepčni in dobro obiskani. Na njih
so soglasno sprejeli sklepe kandidacij-
skih konferenc, ki so naslednji:
Za republiški zbor— Stane Ravljen,
predsednik občine Šoštanj, Jože Marolt,
pedagoški vodja osemletke v Velenju.
Za rep. zbor proizvajalcev — skupina
ind. in obrti: inž. Desanka Kozič, Mo-
zirje; Ivo Krofi, Velenje.
Za republiški zbor proizvajalcev —
kmet. skupina: Franc Jeraj, podpred-
sednik OZZ, Celje.
Za zvezni zbor — Franc Simonič,
predsednik OO SZDL, Celje.
Za zvezni zbor proizvajalcev — sku-
pina ind. in obrti: Peter Sprajc, Velenje.
Za zvezni zbor proizvajalcev — kmet.
skupina: Franc Lubej, predsednik OZZ,
Celje.
Na zborih so volivci izrazili tudi željo,
da bi radi videli kandidate in se z
njimi porazgovorili. Da pa niso bili zbo-
ri samo formalna potrditev sklepov
kandidacijskih konferenc, je občinski
ljudski odbor pripravil smernice pet-
letnega družbenega plana, ki naj bi ob
konstruktivni kritiki volivcev dobil
svojo pravo podobo. In res, ko so od-
borniki podali poročilo, se je na vseh
zborih razvila bogata razprava. Poleg
tega pa je ObLO poskrbel tudi za pre-
davatelje, ki so obiskali te zbore in go-
vorili o raznih panogah gospodarstva.
V Gorenju so delavci kovinskega
podjetja pokazali na nujnost investicij
za rekonstrukcijo podjetja. Zaradi sla-
be elektrifikacijske inreže (nimajo
transformatorske postaje) so sklenili,
da bodo gradbena dela za transforma-
torsko postajo opravili vsi volivci s po-
močjo podjetja s prostovoljnim delom,
in da bodo kmetje za daljnovod dali
brezplačno drogove. Na zboru je uspe-
šno tolmačil smernice obč družbenega
plana predsednik ObLO tov. Stane Rav-
ljen.
V Podkraju so volivci bili mnenja, da
je predvidenih 8 milijonov din za sad-
jarstvo premalo, kajti okolica šoštanj-
ske občine ima pretežno sadjarski zna-
čaj in bi večje investicije za sadjar-
stvo bile v korist občini. Ostro so opo-
rekali adaptaciji gostinskega podjetja
Rudarski dom v Velenju, za katerega
je predvideno 8 milijonov din. Neka-
teri so bili mnenja, da se naj ta sred-
stva raje uporabijo za začetna dela iz-
gradnje novega hotela (lokacija pri
stari velenjski šoli). NačenjaU so tudi
vprašanje popravila lokalnih cest.
V St. Florjanu so volivci sprožili
problem oddaljenosti šol. Bili so nine-
nja, da bi lahko to vprašanje rešili
s tem, da bi namestili šolo v bivše žup-
nišče, kjer bi bil prostor tudi za stano-
vanje učitelja. Gre za 93 otrok, ki ho-
dijo uro do dve daleč v Šoštanj ali
Topolšico, pa tudi v Bele vode.
KRATEK RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ŠENTJURSKE OBCINE TOVA-
RIŠEM PETROM HLASTECOM
Želim, do bi volivci razumeli
moj odstop od kandidature.
Zvedeli smo, da je predsednik šent-
jurske občine tov. Peter Hlastec že na
kandidacijski konferenci odklonil kan-
didaturo za poslanca v republiško skup-
ščino in da to svojo odločitev poudarja
tudi sedaj na zborih volivcev, na kate-
rih določajo kandidate. Na nekaterih
zborih volivcev so znova želeli, da bi
kandidiral tov. Hlastec. Zato smo se
obrnili nanj z naslednjimi vprašanji,
na katera je odgovoril, kot sledi:
Tov. Hlastec, je res, da se odklonili
kandidaturo v vaši občini?
Tako je. To sem storil že na kandi-
dacijski konferenci.
Kako utemeljujete to svojo odločitev?
Spričo dejstva, da je na predlog po-
litičnih organizacij bil za kandidata v
republiško skupščino predlagan tovariš
Ivan Kovačič — Efenko in za katerega
kandidaturo sem se osebno zagreval in
zavzemal, se mi zdi popolnoma normal-
na moja odločitev. Prvič se mi zdi, da
bi tako storil tudi vsak drug, ki bi bil
kot kandidat postavljen ob tako zasluž-
nega in hkrati sposobnega človeka.
Moje mnenje je, da bo tov. Efenko
lahko veliko bolje zastopal interese na-
še občine na eni strani ter interese naše
slovenske republike na drugi strani. Tu
moramo misliti tudi na to, da je zelo
zaželeno, da v naši republiški skupščini
delajo tudi stari in prekaljeni borci za
našo stvar, kot je narodni heroj Ivan
Kovačič. Naposled je tov. Kovačič eden
tistih partizanskih komandantov, ki je
ob osvobodilnem pohodu na Stajersk«
vodil zmagovite oddelke 14 div. prav
preko krajev naše občine. S tem, da se
bo zavzemal za borce, za o čuvanje tra-
dicij NOB, je jasno, da ne more biti
nikogar med nami, ki bi ne podprl nje-
gove izvolitve.'
Trdno sem prepričan, da bo tova^
riš Efenko čvrsta desna roka občin-
skemu odboru v Šentjurju in vsemu
družbenemu življenju v občini. Jaz o-
sebno pa bom veliko lažje ob njegovi
pomoči izvrševal dolžnosti predsednika
občine. To delo pa bi, po mojem glo-
bokem prepričanju, v primeru, da bi
bil poslanec, gotovo občutno trpelo.
V tem, da so me predlagali za kandi-
data, vidim dokaz zaupanja. Zato mi-
slim, da mi naj vsi, ki želijo mojo kan-
didaturo, zaupajo, da je tudi ta moja
odločitev res najboljša. To zaupanje pa
bom kot predsednik občine tudi vnaprej
skušal na svojem mestu, kamor so m«
volivci na zadnjih volitvah postavil^ ▼
redu izpolnjevati. '
Zs poslanskega kandidata predlagam...
Kandidacijske konference so se v na-
čelnih črtah odvijale povsod enako. Te
dni so se sestajali delegati, ki so jih
na zborih volivcev izvolili proizvajalci,
da bd po skupnem preudarku izbrali in
predlagali za poslanske kandidate v
skupščine proizvajalcev najboljše
državljane. Na teh konferencah, ki po-
tekajo po določenem redu, kot to do-
loča predpis, ponekod razpravljajo več,
ponekod manj. Kjer je skupina petih
delegatov na kandidacijski konferenci
dobro izbrala in predlog utemeljila,
tam običajno niti ni prišlo do dodatnih
predlogov. Zavedni, marljivi in spo-
sobni politični in javni delavci-proiz-
vajaloi so med našimi ljudmi znani,
zlasti pa med proizvajalci, kjer je spo-
sobnost in razgledanost še posebej
cenjena.
Po večini primerov so se na konfe-
rencah odločili za tiste tovariše in to-
varišice, ki so jih med predvolilno de-
javnostjo doslej pogosto omenjali na
zborih volivcev in na sestankih politič-
nih organizacij, kot je to SZDL, ZK in
sindikati.
Obiskali smo kandidacijsko konfe-
renco 3. volilne enote v Celju, ki je
bila v ponedeljek zvečer v celjskem
sindikalnem domu. Po izvolitvi delov-
nega predsedstva in ostaMh organov
so najprej pozorno pregledali poveril-
nice prisotnih delegatov. Za to volilno
enoto je bilo delegiranih 51 delegatov,
od katerih se sedem konference ni ude-
ležilo.
Po končani izvedbi vseh zakonskih
do!'o"i:l, je v imeni; petah delegatov
vstal tovariš in predlagal za poslanske-
ga kand'data tov. Ivana Zmaherja, bor-
ca iz NOB, dolgoletnega političnega in
sindikalnega delavca v Železarni Store
'in sedanjega, predsednil^a Okrajnega
sindikalnega sveta v Celju.
Navzoči niso imeli nobenega dodat-
nega predloga, zato je predsednik de-
lovnega predsedstva predložil, da bi
predlog dali na glasovanje.
V tem trenutku se je zgodilo nekaj
vedrega. Delovna predsednik je štel
glasove in na koncu ugotovil, da dva
glasova manjkata...
Vprašal je, kdo se je glasovanja
vzdržal, ali če je kdo proti...
Ker se spet nihče ni oglasil, je že
hotel ponoviti glasovanje.
Takrat pa se je med delegati oglasil
nekdo:
— Pozabili ste šteti glasove delovne-
ga predsedstva. —
No in tako sta tudi ta dva glasova
pripomogla k stoodstotni odločitvi vseh
prisotnih delegatov — za tov. Ivana
Zmaherja.
Volivci v Šerttfurju so kandidate
sprejeli z odobravanjem
Velike želje - drobni problemi
Pred dnevi je bil v Setjurju pri Celju
zbor volivcev iz prve volilne enote te
občine. Zbor je bil izredno živahen.
Zbrani volivci so razpravljali o pred-
logih kandidacijske konference glede
izbire kandidatov za volitve ljudskih
poslancev. Razen tega so razpravljali
še o pomembnejših krajevnih zadevah,
posebno o programu komunalne dejav-
nosti in kmetijstva.
Ko je vodja delegacije na kandida-
cijski konferenci . tovariš Miloš Salej
sporočil navzočim, da je kandidacijska
konferenca soglasno sklenila, da se
predlaga kot kandidata za Zvezno ljud-
sko skupščino tov. SERGEJ KRAIG-
HER, direktor zveznega zavoda za pla-
r/iranjc% z,a kanddata za republi^uo
skupščino pa narodnega heroja IVANA
KOVACICA-EFENKA, predsednika o-
krajnega odbora Zveze borcev NOV v
Celju in tovariša Petra Hlasteca, pred-
sednika šentjurske občine, so volivci
predlagane kandidate soglasno in z ve-
likim odobravanjem sprejeli.
Po končani izbiri kandidatov so raz-
pravljali o raznih krajevnih problemih,
in načrtih komunalne in kmetijske de-
javnosti občine. Prebivalce tega kraja
teži več problemov, ki so za njih živ-
ljenjskega pomena in jih le-ti naka-
zujejo skoraj na vseh sestankih. Naj-
večji problem so slabe ceste, kanaliza-
cija, cestna razsvetljava in vodovod,
kar vse kliče po nujnem popravilu.
Kmetovalci so izrazili željo, da bi naj
občina prispevala več za popravilo
stranskih cest in mostov. Posebno od-
ločno so zahtevali, da se končno po-
pravi cesta, ki pelje iz gornjega trga
proti Drami jam. Plaz, ki je onesposo-
bil to cesto, uničuje tudi lep sadovnjak.
Solo osemletko bo treba razširiti in ure-
diti šolski vrt za poučevanje. Ker je na
tem, območju zaposlenih mnogo žena
in mnogo otrok, si žene že dolgo let
želijo otroški vrtec in primemo otro-
ško igrišče.
Potrošniki — delavci so menili, da sta
bili v Šentjurju včasih kar dve pe-
karni in obe sta imeli dovolj de'a. Zad-
nja leta pa Šentjur sploh nima lastne
pekarne in morajo kruh voziti iz pe-
karne v Štorah. Pekarno so ukinili, ker
ni odgovarjala sanitarnim predpisom,
niso pa še nič pokrenili, da se čimprej
zgradi nova pekarna. Prebivalci, pred-
vsem pa gostje, ki prihajajo v Šentjur,
si ne morejo zamisliti, da v tem kraju
ni nobene prodajalne, ki bi se bavila
tudi s prodajo čaoic^pisov,  revij  itd.
Ker je v Šentjurju izredno velika sta-
novanjska kriza in ker je občina T
zadnjih dvanajstih letih zmogla zgra-
diti samo stanovanjski blok, je občina
pripravila zazidalni načrt, kjer bodo de-
lavci lahko gradili svoje stanovanjske
hišice. Zato jim je občina priskrbela
ceneno zemljo in ugoden kredit. Volivci
so s tem ze^o zadovoljni, niso pa zado-
voljni z dejstvom, da je pot do grad-
benih načrtov tako dolga in draga.
Volivci —■ kmetovalci so poudarili, da
klasifikacija posestev ni več v skladu
z dejanskim stanjem zemlje, to pa zato,
ker je ocenitev baje stara že več kot
osemdeset let. Zemlja pa se je v tem
času močno spremenila, predvsem so
jo spremenili razni potoki in vremen-
ska neurja ter plazovi.
Ker je ta kraj pretežno kmetijski, 9o
predstavnika kmetijske zadruge in sveta
za gospodarstvo seznanili volivce še i
načrti kmetijske in gozdarske dejavno-
sti v bodoče. Iz njihovih poročil skle-
pamo, da bo v tej občini za napredek
kmetijstva vloženih 200 milijonov in za
gozda^Ftvo 16 milijonov dinarjev.
JaVna mladinsKa
radijska oddaja     Oelfu
v nedeljo ob deseti uri dopoldne bo
v dvorani kina Metropola javna mla-
RAZGIBANA PREDVOLILNA
DEJAVNOST v LAŠKEM
V laški občini so prvi zbori volivcev,
na katerih so izvolili delegate za kan-
didacijsko konferenco, končani. Dele-
gati so se na kandidacijski konferenci
zedinili, da bi laške volivce v republi-
ški skupščini zastopal tov. Jakob Zen,
podpredsednik SZDL za okraj Celje. S
tem so mu izrekli popolno zaupanje.
Na konferenci je bila tudi izražena
želja, naj bi občina v prihodnosti vlo-
žila več sredstev za ureditev cest na
podeželju, kjer je cestna povezava s
središčem laške občine v nekaterih
predelih zelo slaba.
Na prvih zborih volivcev so se vo-
livci laške občine odločili, da bi jih
zastopal v zvezni ljudski skupščini tov.
Sergej Kraigher, medtem ko so na zbo-
rih volivcev, ki so se pričeli v nedeljo,
razpravljali o proračimu in družbenem
planu, hkrati pa izvolili odbornike v
nove krajevne odbore.
dinska radijska oddaja, velika mladin-
ska manifestacija, ki jo v okviru pred-
volilnih priprav prireja Okrajni mla-
dinski komite v Celju. Celjski okraj bo
zastopalo štirinajst ekip, v vsaki ekipi
bodo po trije mladinci, člani te ali one
osnovne organ'zacije. Okrajni komite
je skupaj z Radiom Ljubljano in CK
LMS imenoval komisijo, ki bo posa-
meznim skupinam postavljala vpra-
šanja; le-ta se bodo nanašala na po-
litiko, kulturo in prosveto ter šport in
bodo prilagojena intelektualni ravni
— kmečke, delavske in študentske mla-
dne. Oddaja bo organizirana tako, da
bodo lahko člani vsake skupine odgo-
varjali na vprašanja po medsebojnem
dogovoru. Vmes bo za razvedrilo po-
skrbel celjski zabavni orkester. — Vsa
večja podjetja so že pripravila lepa
darila za nagrajence; prva ekipa pa bo
dobila nagrado v Ljubljani. Oddajo
bo prenašal Radio Celje.
Ker se je prijavilo več ekip kakor
jih je mogoče poslati na nastop, je bilo
▼ Mozirju izbirno tekmovanje.
CELJSKI
TEDNIK
V   VSAKO   HISO
V galeriji osvajalcev vsemiria
MLADINA! V NEDELJO, DNE 9. FEBRUARJA OB 10. URI VSI
V DVORANO KINA METROPOL
7. FEBRUARJA — STEV. 5
CELJSKI TEDNIK
STRAN
France Lužnik:
Nekaj vtisov iz Badgasteina
Od našega
posebnega dopisnika
Le redko so dane športniku prilike,
da si v dveh zaporednih letih lahko
ogleda in prsostvuje dvema tako po-
membnima dogodkoma, kot je bila VII.
zimska olimpiada v Cortini ter letošnje
svetovno prvenstvo v alpskih discipli-
nah v Bad?asteinu.
Skozi rahlo zamegleno koroško kot-
lino nas je Tauernexpres v dveh urah
popeljal skozi Beljak in mimo Mal-
niza do vznožja Visokih Tur ter skozi
predor in že smo izstopili na bogato
okrašeni postaji v Badgasteinu.
Dočim. so pred letoma v Cortini hre-
peneče pričakovali sleherno snežinko,
in brezupno tarnali za snegom, je tu
snega dovolj in bi tudi najmanjša nova
količina snega lahko povročila organi-
zatorjem nepotrebno in odvečno delo.
Vreme je čudovito in sonce ogreva
to 1.100 metrov visoko ležeče turistično
središče Avstrije, ki je pripravljeno na
jutrišnji startni strel. Stotine tekmo-
valcev iz 25 držav in tisoči gledalcev
iz vseh kontinentov sveta so morali
dobiti zatočišče, ravno tolikim pa so
morali odkloniti ter jih nastaniti v
krajih na koroški in salzburški strani.
To svetovno prvenstvo je prav gotovo
tudi preizkušnja zmogljivosti avstrij-
skega tujskega prometa.
Badgastein ni le svetovno znano
zdravilišče z visoko radioaktivnimi
toplimi vrelci, katerih voda je nape-
ljana v številne hotele, temveč je tudi
nov zimskošportni center Evrope.
Osemtiroč postelj v kurjenih sobah,
vzpeniača, žičnice in smučarski lifti ter
čudovito vzdrževane proge za vse ka-
tegorije smučarjev, so plod večletnega
uspešnega prizadevanja tukajšnje zdra-
viliške uprave.
Problem parkiranja za desettisoč
avtomobilov so rešili tako, da so od-
stranili sneg z več desetin hektarov
njiv in travnikov, vse tja do Tauern-
tunela.
Vrvež na cestah tega slikovitega
kraja je izreden. Srečujemo avtomobi-
le vseh bližnjih evropskih držav, vseh
mogočih znamk ter redkih oblik. Pi-
sane zastave nastopajočih držav vise
ob cestah in s hotelskih fasad — vse je
praznično in vabljivo za številne tujce,
ki so v teh dneh dobesedno okupirali
to mesto — na veselje in v proč vit tu-
rizma, ki ga tod znajo do kraja pra-
vilno izkoristiti ter izvleči tujcem de-
nar na vsakem koraku.
Zanimivo je tudi to, da je pretirana
pestrost živih barv oblačil, ki je bila
značilna za zadnjo olimpiado v Cortini,
močno popustila, da ženski svet ne nosi
več toliko hlač v številnih pastelnih
barvah. Prevladuje solidna rjava, pla-
va in črna barva pretirano ozkih hlač
iz elastičnega blaga. Novost so s pu-
hom podloženi in prešiti vetrni jopiči
v prevladujoči svetlomodri barvi. Žen-
ske pa nosijo tako imenovane »ano-
rakse«, večinoma bele, z vsemogočimi
vzorci. Kožuhovina je domala izginila.
Športna moda pa so bele kape, kakršno
je nosil na olimpiadi njihov junak in
oboževanec Toni Sailer.
V sredšču zanimanja so vsekakor
tekmovalci. O teh vedo mnogo povedati
domači fantiči, saj so jim znani re-
zultati vseh asov na najrazličnejših
tekmovanjih sirom po svetu. Razprav-
ljajo celo o tem, na katerem delu pro-
ge grozi nevarnost posameznim tekmo-
valcem, v nedogled postavljajo progno-
ze zmagovalcev — oni so o vsem vse-
kakor najbolje informirani.
Danes zvečer je bila svečana otvori-
tev svetovnega prvenstva, z defilejem
nastopajočih tekmovalcev, ki jo je
opravil avstrijski zvezni minister za
šolstvo. Tako je bilo vse pripravljeno
za jutrišnji veliki dan in pričakovanje
avstrijske športne publike, ki je pre-
pričana v brezkompromisno zmago svo-
jih tekmovalcev.
Tridesettdsoč gledalcev si je utiralo
pot v globokem snegu ob obeh straneh
strmega slalomišča, na katerem sta bili
postavljeni dve progi. Prvo s 65 vratci
in z dolžino 562 m ter viš. razliko 202
metra je postavil italijanski strokov-
njak Menardi, dočim je drugo s 67
vratci ijostavil Avstrijec Salvenmoser.
Vsa pričakovanja so veljala narod-
nemu junaku Sailerju, ki pa to pot ni
uspel. Prekosil ga je mlajši soroiak
Rieder s Tirolske, ki je tako osvojil
svetovno prvenstvo v tej disciplini.
Sailer je bil drugi, dočim je simpatični
Japonec Igaya nesrečno zasedel tretje
mesto, čeprav je kot zmagovalec prvega
teka imel sekundo naskoka pred zma-
govalcem in še več pred Sailerjem. Pre-
senetil je mladi Leitner Ludvig iz Zah.
Nemčije, ki je imel sorazmerno visoko
štartno številko, zasedel pa je deveto
mesto.
Med tekmovalci so nas po lepi vožnji
presenetiili Paljafei, Cehi dn Bolgari,
velik je tudi napredek vozače v Sovjet-
ske zveze. Od naših je zasedel Stefe
šele 38. mesto, ki se je tudi edini plasi-
ral za Jugoslavijo. Klinar je bil diskvali-
ficiran v prvem, Lukanc pa v drugem
teku, dočim je Jane že v prvem teku,
po hudem padcu odstopil. Ta neuspeh
je posledica nepripravljenosti naših
tekmovalcev, saj imajo za seboj le
200 km vožnje, dočim so ostali repre-
zentanti v treningu prevozili od 3 do
5000 km spusta v pripravah za svetovno
prvenstvo V Badgastein so prispeli
vsega dva dni pred tekmovanjem z iz-
redno pomanjkljivo opremo, kot alpski
deželi nam ta poraz prav gotovo ni v
čast.
Mislim, da v teh pogojih tudi v osta-
lih disciplinah nimamo pričakovati
ugodnih presenečenj.
V Badgasteinu so se
2. februarja pričele
alpske smučarske
tekme za svetovno
prvenstvo. V slalo-
mu je odnesel prvo
mesto Avstrijec Rie-
der pred Ton i jem
Sailerjem, do5im je
naš Janko Stefe do-
segel 38. mesto. Iz-
med žensk je osvo-
jila prvo mesto Nor-
vežanka  itjornbak-
ken, Slavica Zupan-
čič pa 20. mesto.
Na sliki vidite Bad-
gastein, ki je v tem
času po^no zaseden
od ljubiteljev smu-
čarskega športa.
Slovensko Ljudsko gledališče
v Celju pojde na
mladinsko akcijo...
Komaj nekaj dni po sklepu VI. kon-
gresa LMJ, da bo mladina iz vse Jugo-
slavije sodelovala pri izgraditvi avto-
ceste »Bratstva in enotnosti«, se je
sestala sindikalna podružnica Sloven-
skega ljudskega gledališča v Celju. Na
sestanku so se dogovorili, da bo letos
v počitnicah njihov kolektiv sodeloval
na mladinski akciji z vrsto gledaliških
predstav. Verjetno bodo sestavili dve
ekipi, ki bosta nastopali po brigadnih
taboriščih in na improviziranih odrih
na prostem. Na pot bodo odšli verjetno
že v prvem tednu julija.
Prpgram del, ki jih bodo udeleženci
mladinske akcije lahko videli, še ni
dokončno določen, toda verjetno bodo
uprizorili Molierovega »Skopuha«, Ki-
slingerjevo delo »Na slepem tiru« in
Maricevo »Komedijo o komediji«.
Podrobnejšega načrta za svoj prispe-
vek ob letošnji velika akciji mladinskih
brigad še niso mogli izdelati, ker bo
treba le-tega izdelati na osnovi dogo-
vora s štabom mladinskih delovnih bri-
gad.
Slovensko ljudsko gledališče, ki že
leta sem izpolnjuje važno vlogo v kul-
turnem življenju našega širšega ob-
močja, je s tem dalo hvalevredno in
posnemanja vredno iniciativo vsem
umetniškim kolektivom, katerih gosto-
vanje me^ mladimi graditelji bo vse-
kakor zelo zaželeno. Ta iniciativa je
toliko bolj pomembna, ker je do ome-
njene odločitve prišlo tako zgodaj, da o
deležu našega okraja na delovnih akci-
jah lahko z njihovim imenom obvesti-
mo javnost še preden moremo sporočiti
prve vesti o udeležbi mladine našega
X>odročja na gradnji avtostrade od
Ljubljane do Zagreba.
Zanimanje za tehniko je začelo
prodirati tudi na vas
Avto-^moto društvo v Slov. Konjicah
spada nedvomno med najbolj delavna
društva v tem kraju. Z aktivnim delom
upravnega odbora na čelu s tov. Adam-
Ijetom je drušvu uspelo v svoje vrste
pritegniti širok krog ljudi, iposebno iz
vrst mladine. Najbolje to dokazujejo
številke članstva. Še v letu 1955 je bilo
okoli 100 članov, leto kasneje 120, lani
pa je narastlo na 335 članov. Večina iz-
med njih so delavci iz konjiških pod^
jetjih, prav tako pa je vključeno lepo
število mladine, tako delavsike kot
kmečke. Vse kaže, da je zanimanje za
tehniko že začelo močno prodirati na
vas, saj je med tečajniki, ki polagajo
izpite za šoferje — amaterje tudi vedno
več mladih ljudi iz okoliških vasi. Samo
lani je šlo sko^ šoferske tečaje in kas-
neje na izpite okoli 40 članov, približno
toliko je prijavljenih že za letošnje leto.
Težje kot s tečajniki in predavatelji je
s prostori za predavanja.
Odbor je pripravil več predavanj o
pomenu motorizacije, izvedel je nekaj
izletov članstva in ob pomoči šolskih
vodstev organiziral po šolah posebne
pionirske krožke. Spričo vseh teh usiie-
hov torej ni čudno, če se je društvo v
republiškem tekmovanju med podežel-
sikimi društvi uvrstilo na prvo mesto in
mu bo to mesto verjetno uspelo obdržati
do konca marca, ko bo tekmovanje zar
ključeno. L. V.
Velesejem ^ sliki
Uprava Zagrebškega velesejma je tu-
di v Celju priredila zanimivo razstavo
barvnih fotografij pod naslovom »Ve-
leseiem v sliki«. V dvorani Okrajne za-
družne zveze v Cankarjevi ulici je raz-
stavljeno okoli sto zanimivih barvnih
posnetkov z zagrebškega razstavišča.
Razstava bo odprta do nedelje (od 9.
do 18. ure), vsak dan po 18. uri pa v
dvorani predvajajo razne zanimive
gospodarske in dokumentarne filme.
Razstava ima namen približati teh-
nične in komercialne probleme vsem
interesentom za sodelovanje na zagreb-
ških velesejmih, prebivalcem pa prika-
zati kaj se na sejmu vse lahko vidi in
kaj navadnemu obiskovalcu navadno
uide.
V ta namen so organizirali tudi po-
svetovanje predstavnikov Velesejma s
predstavniki trgovskih in industrijskih
podjetij. Posvetovanje je bilo v četrtek
dopoldne v sejni sobi Trgovinske
zbornice in je potekalo v zelo pri-
srčnem vzdušju. Udeleženca so se o za-
mislih takih strokovnih pogovorov ze-
lo pohvalno izrazili, ker so tako vzpo-
stavljeni tesnejši stiki v upravo vele-
sejma.
DA BI OLAJŠALI DELAVCEM VOŽNJO ...
Pri posfofi v Senlfurju bo treba čim prej
urediti shranievalnico koles
Šentjur pri Celju je razen svoje lepe
lege in kmetijsko bogatega zaledja po-
znan kot veliko središče, od koder pri-
hajajo delavci na delo v štorsko žele-
zarno in celjske tovarne. Ker delavci
iz krajev Loka pri Zusmu, Slivnica,
Dob je. Vinski vrh. Sv. Štefan, Drami je,
Primož in Blagovna ter drugod nimajo
avtobusnih zvez za redni prevoz v služ-
bo, se nad tri sto delavcev vsak dan
vozi z dvokolesom do Šentjurja na že-
lezniško postajo in od tu dalje z vla-
kom v Store in Celje. Za te pa je prvi
problem, kje shranjevati kolesa, kajti
v Šentjurju ni shranjevalnice koles.
Mnogi od njih se zaradi tega raje vo-
zijo kar v Store ali Celje in pridejo na
delo popolnoma zmučeni.
Zato je želja teh delavcev, da bi se
šentjurska občina pctorigala tudi za
njdh (in v bližini železniške postaje
zgradila primerno shranjevalnice ko-
les. Prepričani smo, da se bo za čuvanje
koles ob primerni nagradi lastnikov ko-
les priglasil marsikateri upokojenec
ali invalid.
Shranjevalnica koles bi se v krat-
kem času trikratno izplačala. Koliko
truda, zdravja in delovne sposobnosti
bi s tem prihranili. Šentjurska občina
bi se morala pobrigati, da bi skhranje-
valnico koles pri šentjurski postaji
čimprej uredili ob podpori podjetij, ka-
mor se delavci vozijo na delo.
VOLILNA DEJAVNOST NA
PREVORJU
Na Prevorju so na prvem zboru vo-
livcev izvolili delegate za kandidacij-
sko konferenco, izvolili krajevni šol-
ski odbor ter dopolnili pokopališko
upravo, na drugem pa so soglasno po-
trdili kandidaturo zveznih in republi-
ških poslancev, tov. Sergeja Kraigher-
ja in Ivana Kovačiča-Efenka. Na obeh
zborih so volivci razpravljali tudi o
kmetiistvu, predvsem o gojitvi indu-
strijskih rastlin in o komunalnih vpra-
šanjih. Z gozdnim skladom bodo letos
na Prevorju popravili štiri ceste. Tudi
elektrifikacija se približuje koncu.
Kmalu bo zasvetila luč v Krivicah in
Straški gorci, kasneje pa še v Gornjem
Zegru. Prebivalci teh krajev so izvo-
lili svoj elektrifikacijski odbor in se
tako odcepili od odbora v Prevorju.
O čem so razpravljali na prvi seji Sveta
za kmetijstvo v žalski občini?
Pred dnevi je bila prva seja Sveta za
kmetijstvo Občinskega ljudskega od-
bora Žalec, na kateri je bilo sprejetih
več sklepov.
Svet je obravnaval višino pavšalne
skočnine za leto 1958. V preteklem letu
je ta skočnna znašala 600 din, razliko
do polne lastne cene pa je kril okraj.
Ker pa okraj teh subvencij letos ne bo
dajal, je treba zvišati pavšalno skočni-
no do višine, po kateri bo osemenje-
valna postaja računala osemenjevanje,
to je 1000 din. V osemenjevalno progo
bo vključen tudi okraj Ponikva pri
Žalcu, kjer je precej razvita živino-
reja. Svet je nadalje razpravljal o vi-
šini nagrad bikorejcem, ki naj bi se
glede na višje vzdrževalne stroške po-
višale, in sicer v treh letih od 30 na
60.000 din letno.
Na seji so govorili tudi o čiščenju in
škropljenju  sadnega  drevja.  Sadjarji
lani niso posvečali dovolj pozornosti
čiščenju sadnega drevja ter so to delo
odlagali na spomladanske mesece. Svet
je ugotovil, da je treba vložiti vse sile
in izkoristiti vse možnosti, da bi se vse
sadno drevje na področju občine oči-
stilo in poškropilo, saj je leiDS naval
ameriškega kaparja tako velik, kot ga
še ne pomnijo. Strogo bo potrebno
ukrepati proti vsem tistim, ki sadnega
drevja ne bodo očistili in poškropili.
Kmetijske zadruge je treba opozoriti,
da takoj pripravijo škropilne ekipe, ki
bodo ob lepem vremenu takoj pričele
škropiti. Svet je imenoval posebno ko-
misijo, ki bo to delo vodila.
Svet je nadalje razpravljal o revi-
ziji v kmetijski zadrugi Žalec, kjer so
uslužbenci zadruge poslovali precej ne-
redno in se bodo morali zagovarjati
pred disciplinskim sodiščem. Stanje v
zadrugi se zadnji čas izboljšuje.
Končno je Svet sprejel osnutek o ra-
jonizaciji kmetijske proizvodnje v ob-
čini Žalec, ki bo služila sestavi pet-
letnega perspektivnega plana za razvoj
kmetijstva v žalski občini.
Ker se kmetovalci v hribovitih pre-
delih občine, na Mrzlici, v Marija Reki
in Miklavžu nad Taborom pritožujejo
nad vedno večjimi škodami, ki jih po-
vzročajo divji prašiči, je sveta pred-
lagal, naj bi lovske družine organizi-
ralo čim večji lovski pogon na divje
prašiče.
Na željo hmeljarjev, da bi v krajih,
kjer napeljujejo vodovod, zgradili hi-
drante, kjer bi lahko črpali vodo za
škropljenje hmelja, bo svet priporo-
čal vodovodni upravi v Žalcu, da bo
proučila možnost giiaditve takih hi-
drantov, ki bi hmeljarjem precej olaj-
šali delo pri škropljenju. I. K.
DRUGI ZBOR VOLIVCEV
V ŠMARTNEM OB PAKI
JE DOBRO USPEL
Razprava na njem je bila prav ži-
vahna. VoMvci so se dotaknili vseh pe-
rečih problemov, ki se pojavljajo na
našem področju, posebno so razpravljali
o cesti, ki pelje od nakladišča vagonov
mimo postaje pa vse tja do pošte. Ce se
ta kmalu ne bo popravila, potem se je
bati zastoja pri nakladanju in razkla-
danju vagonov, katerih je povprečno
dnevno do petnajst. Tokrat so volivci
potrdili tudi kandidaturi za obe ljudski
skupščini, in to za republiški zbor tov.
Staneta Ravljena, predsednika občine
.Šoštanj, za zvezni zbor pa tov. Franca
Simoniča, predsednika okrajnega od-
bora SZDL iz Celja.
TOVARNA ORGANSKIH BARVIL, CELJE — CRET 117
sprejme takoj
2 KVALIFICIRANA KJUCAVNIČARJA
1 KVALIFICIRANEGA ELEKTRICARJA
Pogoj: odslužen vojaški rok ali vojaščine prost.
Plača po tarifnem pravilniku.
ProSnje naslovite na Komisijo za sklepanje in odpoved delovnih
razmerij pri Tovarni organskih barvil, Celje, Čret 117,     _
Žalka občina
za napredek
in rast turizma
Svet za turizem pri občinskem ljud-
skem odboru v Žalcu je že v preteklem
letu dajal pobude, predloge in nasvete
za uspešen razvoj turizma.
Območje žalske komune je polno na-
ravnih lepot in zgodovinskih znameni-
tosti. Ce hočemo povečati dotok tujih
turistov in z njimi večji priliv deviznih
«redstev, je potrebno, da posvečajo tu-
ristične postojanke večjo pozornost zu-
nanji podobi naših vasi, gostinski mre-
ži in cenam, njenih uslug ter da skrbe
za pestro zabavo in razvedrilo.
Manj je bilo doslej govora o doma-
čem, množičnem turizmu v campingih.
Naš delovni človek hiti v prirodo, zato
moramo našim delovnim ljudein omo-
gočiti prijeten in udoben oddih.
Vso pogoje za uspešen razvoj turizma
ima Prebold, ki je bil že pred drugo
svetovno vojno najbolj razvit letovi-
ščarski kraj na področju sedanje ob-
čino Žalec. Imel je stalne goste iz Voj-
vodine, Beograda, Anglije, Madžarske
»n Avstrije.
Povpraševanje po množičnem leto-
vanju v Preboldu narašča iz leta v le-
to. Perspektivni plan sveta za turizem
predvideva ureditev campdnga in po-
stavitev večjega števila weekend hišic
ob kopalnem bazenu in novem, umet-
nem jezeru, postavitev čolnarne, ben-
cinske črpalke in obnovitve dovoznih
stez.
Šempeter v Savinjski dolini ima ši-
roke možnosti za razvoj kulturnega tu-
rizma. Rimske izkopanine z bogato re-
liefno plastiko in vrsto mitoloških pri-
zorov, so pomembne kulturne prvine,
■ki jih mora popotnk občudovati. Cim
bodo izkopavania zaključena, bo izve-
dena rekonstrukcija.
Poleg tega bodo v Šempetru uredili
podzemeljsko jamo Pekel in zajeli ter-
malni vrelec.
Neslutene možnosti za razvoj turizma
imajo Dobrovi je, zibelka partizanstva
na Štajerskem. Z dograditvjo Parti-
zanske ceste se bo celjskemu turistič-
nemu bazenu odprla nova, pravljična
podoba dobroveljskega sveta z valovi-
timi planjavami, temnimi gozdovi in
edinstvenimi razgledi. Perspektivni
plan predvideva postavitev počitniške-
ga doma, ki bo poleg Partizanske ceste
posvečen spominu padlih borcev NOB
na Dobrovljah.
Predlog perspektivnega plana pred-
videva tudi restavracijo obzdja in
grajskega stolpa Zovneških gospodov.
S sistematično propagando in enot-
nim prospektom, komunalnimi izboljša-
vami, popravilom glavnih občinskih
cest, koord nacijo dela z ustreznimi
ustanovami itd. se bo Žalec s svojim
prelepim zaledjem uvrstil med po-
membna turistična središča celjskega
okraja. Fr. K-r
KULTURNI OBZORNIK
Dve spominski obletnici
oh slovenskem huUumem prazniku
Letos poteka dve sto let, kar se
je rodil Valentin Vodnik in sto
devet let, kar je umrl Prešeren.
Njuna pesniška in kulturna tvor-
nost je resda odmaknjena — ka-
kor da jo je prerasel čas, a ven-
dar zato nič mainj živa in polna,
vzvišena in čista in naša. Vodnik
je bil prvi, Prešeren edini. Ce
ne bi bilo Vodnika, bi bil nje-
govo delo opravil kdo drug, če bi
ne bilo Prešerna, njegovega dela
ne bi mogel opraviti nihče, za-
kaj genij je enkraten in nenado-
mestljiv.
Dve obletnici, ki ju letos pro-
slavljamo v okviru slovenskega
kulturnega praznika, nam nala-
gata dolžnost spomina na dva du- ^
hovna velikana v zgodovini boja
našega ljudstva za narodno rast.
Letos ob slovenskem kulturnem
prazniku navdajajo naše misli
zlasti globoke in preroške besede
velikega poeta, ko je oznanjal
dan,
... da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan.
2e takrat je prešeren zapisal
besede, ki so dandanes tako glo-
boko zarezane v naših srcih, ko
vedno in ob vsakem trenutku po-
navljamo za njim te svetle in
velike besede, kajti optimizem,
ki diha iz njih, nam daje upanje
za bodočnost.
Da bi le človeštvo vklesalo ta
verz v trden spomenik miru!
Šempeter se znova kulturno prebuja
Šempeter, ki je nekdaj dosegel prilič-
no lepe kultumo-prosvetne in telesno-
vzgojne uspehe, je zadnja štiri leta naj-
več zaradi subjektivnih razlogov zapa-
del v skoraj popolno letargijo. Vsi do-
sedanji poizkusi, zboljšati to stanje, ni-
60 uspeli, dasi se tukajšnje ljudske
množice zanimajo za razne kulturne pri-
reditve okoliških krajev, zlasti v Žalcu
in celo v Celju in jih pridno v znatnem
žtevilu posečajo, ker jim domači kraj
tega ne nudi.
Za ponoven dvig krajevne kultumo-
prosvetne dejavnosti je krajevni odbor
SZDL na svoji nedavni seji imenoval
v iniciativni odbor za ustanovitev ipro-
svetnega društva zastopnike vseh kra-
jevnih podjetij in KZ, kateri naj bi raz-
pravljal o možnosti zopetne oživitve te-
ga prečega vprašanja. In res se je ta
odbor pred dnevi polnoštevilno sestal.
Sestanka se je udeležil tudi predsednik
Obč. odbora Svobod in prosvetnih dru-
štev tov. Drago Predan. Odbor je ugoto-
vil, da ima Šempeter vse potrebne po-
goje za ustanovitev PD Svoboda, v ka-
terem naj bi kulturnoHprosn/etno delo-
vali vsi tega dela zmožni im voljni ljud-
je, delavci kot kmetje. Predsednik KZ
tovariš Terglav in drugi navzoči člani
ji ipirostor v iposlopju krajevnega urada,
ki ga bo treba primemo opremiti za
čitalnico, (knjižnico, šah itd.
Izgleda, da bo Šempeter v kratkem
znova kultumo-prosvetno zaživel in po-
ux>ravnega in nadzornega odbora KZ so
novemu društvu zagotovili vsestransko
pomoč glede prostorov, v katerih naj bi
se odvijalo njegovo delovanje. Nato so
konstituirali ožji iniciativni odbor. Za
posamezna ix>djetja in naselja so dolo-
čili tudi poverjenike z nalogo, da zbere-
jo čim več delavoljnih članov, nakar bo
v začetku marca sklican ustanovni obč-
ni zbor.
V kolikor dopuščajo razmere, naj bi
s prosvetnim delom takoj pričeli, zlasti
obstoječi kino naj bi znova oživel. Ker
društvo trenutno še ne more računati
na prostore, ki jih namerava nuditi KZ,
bo društvu v kratkem na razpolago več-
kazal, kaj zmore. M. P.
K popravku
v zvezi s popravkom v Celjskem ted-
niku glede avtorstva libretov dveh oper
Rista Savina želim še s svoje strani
ugotoviti dejstvo, da se je piscu članka
primerila tu sicer gotovo ne namerava-
na pomota. Nihče pač ne bi hotel niti
mogel avtorstva teh literatov jecnaiti
skladatelju samemu.
Nesporno resnico o tem navaja mono-
grafija dr. Dragotina Cvetka »Risito Sa-
vin« (1949) na strani 107 z ugotovitvijo:
»V prirejanju slovenskega teksta Go-
sposvetskega sna mu je pomagal F. R.
in na besedilu lepaka, ki je bil natis-
njen ob piTvi izvedbi te opere, je zapisa-
no, da sta besedilo spisala skladatelj in
F. R. Isto kaže tudi broš-ura, ki je bila
natisnjena v isti namen in je vsebovala
libreto«. Takšno označbo avtorstva li-
breta je zahteval skladatelj sam ker po
njegovem mnenju prelivanje nemške
proze v slovenske verze oz. ritmično
prozo ob dodajanju samostojnih manj-
ših tekstov ni bilo zgolj prevajalsko de-
lo. Tudi glede opere Matija Gubec ipo-
trjuje ista monografija na strani 121, da
je prevodu njenega besedila F. R. do-
dajal še pesmi po lastni invenciji. To-
liko v pojasnilo, da bo objektivna slika
še popolnejša od one, ki jo je prikazal
Kuratorij glasbene zapuščine Rista Sa-
vina oz. uredništvo CT.
Bliža se nam 10. obletnica smrti ve-
likega slovenskega skladatelja, ki »je po-
segel v slovensko glasbo vsestransko in
si je z napredno stilnostjo ter veliko
izrazno silo svojih stvaritev pridobil v
njej tudi sodobno vrednost... Savinova
umetniška osebnost spada med najizra-
zitejše slovenske skladateljske like...«
(Cvetko). Treba je misliti na to, kako
bi letos ne le Žalec in Celje, ampak vsa
Slovenija dostojno počastila spomin Ri-
sta Savina predvsem s prikazom njego-
vih nadvse bogatih, tudi opernih del.
F. R.
IZ PREVORJA
Krajevni odbor Zveze borcev Pre-
vorje bo poskrbel, da bo letos tudi ta
kraj dobil spomenik padlim borcem.
Na Prevorju bo začel delovati tam-
buraški zbor. Kaže, da bo tudi pro-
svetno društvo poskrbelo za uprizoritev
kakšne igre. Poleg tega si Prevorjani
želijo tudi, da bd jih večkrat obiskal
kak potujoči kino. L. M.
Mladinski pevski festival okraja Celje i9S8
Pred mesecem dni je letna skupščina
naše okrajne zveze Svobod in pKrosrvet-
nih društev ugotovila m. dr. tudi ne-
razjveseljivo dejstvo, da je ipetja v pre-
delih, ki so nekoč sloveli (Kozjansko,
Šmarje, Rog. Slatina in dr.) najmanj, če-
mur da so vzroki pomanjkanje kadrov,
premalo sredstev, nezainteresiranost ob-
čin in si. ter da ob takem stanju ne
moremo računati na napredek, temveč
na zastoj ali celo nazadovanje naše,
nekdaj sloveče pevsike kulture.
Da bi to stanje popravila ter poživila
ne toliko smisel za petje ker je tega
med ljudstvom še vedno dovolj, kolikor
organizacijo pevslce kulture na našem
podeželju, je glasbena komisija okrajne
zveze Svobod in PD pokrenUa aikcijo za
množično mladinsko pevsko prireditev.
Za to je izbrala Dan mladosti, t. j. Mar-
šalov rojstni dan — 25. maj. Po tej za-
misli naj bi se po okraju meseca aprila,
a najkasneje do 15. maja izvršili manjši
občinski mladinski pevski festivali ali
revije, ki naj bi dale najboljši občinski
mladinski pevski zbor — potrebno oce-
nitev bo opravila okrajna glasbena ko-
misija, — nakar bi v Celju, 24. maja
koncertirali najboljši občinski mladin-
ski ,i>evski zbori s 'PO dvema pesmicama,
naslednjega dne pa bi bil množični pev-
ski koncert vseh mladinskih zborov.
Računajo, da bi se tega dne na pevskem
odru — seveda na prostem — zbralo 63
pevskih zborov s kakimi 3000 mladimi
,pevci. Opisano zamisel so ix)leg prosvet-
nih dmštev, mladinskih in pionirskih
organizacij s toplim razumevanjem po-
zdravili tudi vsi naši politični in obla-
stna fonomi.
Ker bi taka prireditev, ki ima v Celju
— mimogrede povedano — že priznano
tradicijo, pireds-tavljala ne le velilco kul-
turno-prosvetno manifestacijo naše mla-
dine, tranveč sploh prireditev z veliki-
mi gospodarsikimi, tehničnimi in finanč-
nimi zahtevami, so iniciatorji zbrali
okoli sebe kader sodelavcev in pomoč-
nikov iz vrst ljudskopro svetni h in dru-
gih — gospodarskih in političnih — jav-
nih delavcev. Le-ti so se prvič sestali
4. t. m. in iz svoje srede izvolili širok
prireditveni odbor z ustreznimi komisi-
jami oz. pododbori (finančna, tehnična,
preskrba, propaganda in tisk). Za ijred-
sednika so si izbrali predsednika celjske
občine in okrajne zveze Svobod in PD
tov. Andreja Svetka, dočim bodo častno
predsedstvo prireditve tvorili predstav-
niki našega političnega življenja in
ljudske oblasti: tovariši Franc Simonič,
Riko Jerman, Jakob Zen, Cveto Pelko
in vsi predsedniki oibčin.
Smo torej pred velikim praznikom na-
šega mladinskega petja. Kdo bi se ga
že sedaj ne veselil, ki mu je draga mla-
dina in naša pesem!
G. G.
Oh prvi številki letošnjih Sodobnih potov
Sodo-bna pota, glasilo Zveze Svobod in
prosvetnih društev Slovenije, ki je pred
tremi leti nadomestilo podotmo Sociali-
stično misel in ljudskoprosvetno glasi-
lo Ljudsika prosveta, je letos izšlo v pen
vsem novi, nevsakdanji zunanjosti.
Ce govorimo o novi, mislimo na no-
vost med dosedanjimi Ijudskoprosvetni-
mi glasili ki so izhajala v običajni ob-
liki, v taki ipač, ki na oko ni bilo — re-
cimo — nekaj ix>sebnega. Letošnji, t. j.
tretji letnik pa se je iztrgal iz konser-
vativne solidnosti in po nekaterih dru-
gih slovenskih revijah povzel moder-
nejšo opremo in ureditev, da je revija
tudi tako opravičila naziv Sodobna ipota.
Ko(nservati'\mim formalistom morda ne
bo všeč svojevoljno nadomeščanje veli-
kih začetnic v naslovih in kazalu. Resda
ima tudi mala začetnica svoje pravice,
toda ker jih ji, kakor veliki začetnici,
omejujejo pravopisna pravila, bo mor-
da preprostejšemu bralcu le treba do-
povedati, da v takem primeru ne gre za
spreminjanje pravopisnih pravil, tem-
več za svobodno izražanje tudi v arhi-
tekturi knjižne opreme in v »črni umet-
nosti«, kakor pravimo tiskarstvu.
Kaj nam torej prinašajo prve 3 tis-
kovne pole letošnje prve številke glasila
Zveze Svobod in prosvetnih društev? —
V tretje leto izhajanja jo uvaja eden
izmed treh urednikov Vinko Trinkaus
s Pogovori, ki bodo bralcem predstavili
nekaj naših umetnikov. Kot prvi je n«
vrsti avtor romana Sedmina — Beno
Z;iipančič. Naslednje strani so posveče-
ne ilustriranemu leposlovju: Bevkovi
črtici o nesrečnem koncu nesrečne izda-
jalke — Srce v stiski, Minattijevi liriki,
ki jo je navdahnila narava: Tisoč sne-
žink ..., Kot srnica je in V bregu drevo
stoji ter Nušičevi humoreski Zemljepis-
je v Ravljenovem prevodu. Naslednje
razmišljanje Jelisave Čopič Nekaj misli
o tem, kar ni umetnost ne velja le
estetsko neizobraženemu kupcu, temveč
v enaki, če ne v večji meri tudi komer-
cialistom naših trgovin, vodstvom lesne,
testilne in grafične industrije, ki zala-
gajo trg s takim blagom, ki »občinstvo
samo kvari«, kar je posledica mišljenja,
da je treba »estetsko nevzgojenemu člo-
veku nuditi nekaj, kar je bliže kiču kot
umetnosti, ki da je ne more razumeti.«
Za tem nadvse koristnim komentarjem
sledi Zlobčeva ocena kuLturnovzgojnega
pomena lanskega festivala v Kostanje-
vici, kateremu je iprisi>evalo svoj delež
tudi celjsko gledališče. Tilka Blaha piše
o potrebi pošolskega izobraževanja, pri
čemer se zavzema za ustanovitev Zavo-
da za pošolsko izobraževanje ter da bd
tudi usposabljanje delavcev za določeno
delovno mesto bilo v rokah šole in go-
spodarske organizacije hkrati. Tone
Pavček objavlja popotna doživetja na
Poljskem, nato Jože Pengov o vzgoj-
nem, umetniškem pa tudi o psihotera-
pevtskem pomenu lutkovenga gledali-
šča. Vladimir Ribarič odlcriva s član-
kom Astronavtika in njene iperspektive
pogled v osvajanje vesolja, a Janez Sta-
nek komentira skoraj povsem novo, Dos
Passosovo pisateljsko tehniko v romanu
Manhattan Transfer, katerega prevod se
je — kakor vemo — »rodil« v Celju.
Zadnji dve strani zavzema Gobčeva
harmonizacija poljske revolucionarne
pesmi za moški zbor Na barikade.
Primerjava z Inaskim letnikom poka-
že, da je tokrat izpadel Repertoarni sve-
tovalec. Nadomestilo ga je nekaj obrob-
nih zapisikov o režiserskih posvetova-
njih, o najipogostejših pomanjkljivostih
na amaterskih predstavah in podobno,
vmes pa poročila o delu posameznih
društev. Med njimi je registrirana tudi
aktivnost našega področja: velenjske,
šoštanjske in celjske Svobode.
Skratka: obilo poučnega čtiva, ki naj
bi ga prebralo in osvojilo kar največje
število bralcev.
Revijo krasi nekaj Jakčevih, Miheli-
čevih in Debenjakovih likovnih prispev-
kov, a to kar napravlja revijo še pri-
vlačnejšo je celostranska slikovna prilo-
ga na umetniškem papirju — tokrat
Debenjakov Mraz.
IZ VELENJA
V nedeljo je obiskal Velenje Avseni-
kov kvintet z izbranim programom.
Na dveh predstavah je bila nabito pol-
na dvorana. Program je ljudem ugajal.
Isti dan so z dvema predstavama go-
stovali tudi v Šoštanju. Tam so bile
vstopnice že pred dnevi razprodane.
Nedvomno so Avseniki tudi tu zelo
priljubljeni. Nič nimamo proti temu,
da jih ljudje radi poslušajo. Zdi se nam
pa, da je 120 din pretirano visoka
vstopnina za nastope te vrste.
Razveseljiva ugotovitev — ie Uko naprej
ŽIVAHNA PROSVETNO KULTURNA DEJAVNOST V SOSTANJSKI OBCINI
Ljudska prosveta v šoštanjski občini
je doživela v minulem letu precejšen
napredek. Za kultumo-prosvetno dejav-
nost odrastlih v občini skrbi 9 prosvet-
nih društev, med temi 2 Svobodi. Član-
stvo je v tem razdobju precej narastlo,
kar se vsekakor lahko šteje k uspehom,
ki so plod rednega in intezivnega dela.
Za posredovanje knjig svojim bralcem
skrbi 9 knjižnic, ki posedujejo nekaj
nad 9500 knjig. Število bralcev narašča
odkar so bile lani tudi vaške knjižnice
dobro založene z novejšimi deli. V ob-
čini je tudi 9 igralskih družin, iki so
naštudirale 15 iger. Petje goji 5 zborov,
med temi 2 mladinska. Zanimivo je, da
so koncerti bolj priljubljeni na deželi
kot pa v naših mestih, kjer so dvorane
običajno napol prazne. Instrumentalno
glasibo gojita 2 godbi na pihala, Šoštanj-
ska in velenjska. Ljudski univerzi sta
v Šoštanju in Velenju. Obe sta priredili
skupno 22 predavanj. Povprečno se je
udeležilo teh po 125 ljudi. Delavsko pro-
svetno društvo «Svoboda» v Šoštanju
ima v svojem sklopu tudi lutkovno sek-
cijo, ona v Velenju pa šahovsko sekcijo
in folklorno skupino. Obe imata tudi
šolo za odrastle. Šoštanj ska je imela 40,
velenjska pa 60 slušateljev. Izobraževal-
na sdccija velenjske »Svobode« je tudi
dobro vodila šolo za starše s 60 rednimi
slušatelji. Pohvalno je omeniti, da so to
leto dobro delovale knjižnice na pode-
želju, posebno ona v Smartnem ob Pa-
ki, ki je dobila priznanje od občinskega
Sveta Svobod in iprosvetnih društev.
Delo posameznih prosvetnih društev
je ponekod otožkočeno zaradi ipomanj-
kanja prostorov, posebno primanjkuje
prostorov za delovaoje posameznih sek-
cij.
Občinski Svet Svobod in prosvetnih
društev je lani dobil od občine lepo do-
tacijo občinskega ljudskega odbora, saj
je razdelil med društva nad 1 milijon
dinarjev, od tega samo za nabavo knjig
400.000 ali po\^ečno na eno knjižnico
45.500 dinarjev. Ostali denar pa so po-
rabili za ureditev odrov pri posameznih
društvih. Razveseljivo je, da je občinski
ljudski odbor pokazal tako razimieva-
nje za delo naših društev in dodelil iz
svojega proračuna prosvetnim društvom
tako lepa denarna sredstva.
Stara grofija bo obnovljena
ODLOČILNO POSVETOVANJE V MUZEJU
V drastičnem nasprotju z modernim
delom mesta Celja, ki se širi na Otoku
ob Savinji in ob glavni prometni cesti,
stoji ob vhodu v mestni park naša naj-
bolj boleča točka — častitljiva, 300 let
stara, propadajoča in umirajoča Stara
grofija. Se čudno, da je mogla poleg
svojih še uporabnih kleti, kjer dan za
dnem pretakajo žlahtno kapljico, spre-
jeti vase dve tako važni in za celjsko
kulturo prepotrebni ustanovi: Celjski
muzej in Studijsko knjižnico, ki se ji-
ma je i>ridružil še najnovejši tekmec
Muzej NOB.
Renesančni dvorec z znamenitim
»Celjskim stropom« in s svojo pozneje
prizidano pritiklino vred vidno propa-
da. K temu je poleg starosti in slabega
vzdrževanja pripomoglo še strahovito
bombardiranje v drugi svetovni vojni.
Z obnovo zapadne stene je občini po
osvoboditvi uspelo rešiti celotno stavbo.
Da bi jo ohranili še pri življenju in
da bi v njej dobili prostore, so že
leta 1946 začeli obnavljati njeno no-
tranjost. V prvem nadstropju so bili
prenovljeni vsi prostori razen dvorane.
V pritličju sta po adaptaciji dobila
upravne prostore muzej in študijska
knjižnica. S pozidavo zapadne porušene
stene (1. 1953) je bila grofija začasno
rešena. Sedaj ji preti nevarnost z
vzhodne strani. Vzbokline te stene opo-
zarjajo na nevarnost, da se stari del
grofije zruši.
Toda Celjani, zlasti uvidevni možje
pri ljudski oblasti, niso držali roke na-
vzkriž. Na pobudo obeh upravnikov
knjižnice in muzeja jim je uspelo pri-
dobiti priznanega arhitekta prof. inž.
Marijana Mušiča, ki je izdelal idejni
projekt ne samo za obnovo Stare gro-
fije, temveč tudi za vso njeno okolico,
to je stari del mesta ob Savinji. Po
tem načrtu bo zgradba dobila staro
lice, njen novejši del pa bo vsklajen
s starim. Posebna prednost pa je grad-
nja v etapah, tembolj, ker ne terja
preveliko denarja naenkrat, zlasti še,
ker ne bo treba izprazniti vseh pro-
storov hkrati.
Pravkar so dospeli že tudi detajlni
načrti za notranjo adaptacijo, kateri bo
končno sledila fasada. Ti načrti so že
odobreni in izdano je gradbeno do-
voljeno.
ZGODOVINSKO POSVETOVANJE
Na pobudo občinskega Sveta za pro-
sveto in kulturo in na prošnjo Grad-
benega odbora za obnovo grofije je
bilo dne 28. januarja v Muzeju širše
posvetovanje, ki so se ga udeležili tudi
predsednik ObLO Andrej Svetek, pod-
predsednik Franc Rupret, predsednik
OLO Celje, Riico Jerman, predsednik
00 SZDL v Celju tov. Franc Simonič,
Efenko Kovačič in drugi.
Po temeljiti proučitvi celotnega vpra-
šanja o obnovi grofije so bili sprejeti
odločilni sklepi. Z deli je treba začeti
takoj, ker so denarna sredstva za prvo
etapo zagotovljena. Arhitekti urbanisti
naj pregledajo idejni načrt, če se skla-
da s celotnim mestnim urbanističnim
načrtom s posebnim ozirom na regu-
lacijo Savinje. Po odobritvi Sveta za
urbanizem je treba takoj naročiti glav-
ni projekt za obnovo, medtem ko se
naj notranja adaptacija takoj začne.
Gradbeni odbor naj poišče izvajalca
in z njim sklene pogodbo.
GRADNJA V ETAPAH
Zaradi nujnih potreb po zgradbah za
druge namene, predvsem stanovanjske,
naj bi obnovljena Stara grofija služila
tudi še nadalje muzeju in študijski
knjižnici, dokler ne bo moč dobiti
zanjo dmgih prostorov. Iz tega razloga
se naj obnovitvena dela prilagodijo
tem potrebam. Zato bodo razdeljena na
7 etap.
V prvi etapi je obnovitev vzhodne
stene, zamenjava lesenih stropov z be-
tonskimi, obnova porušenih obokov, iz-
menjava poškodovanih stebrov v arka-
dah. V drugi etapi sledi obnova novega
trakta grofije. V tretji ureditev dvo-
rane v pritličju novega trakta in kleti.
V četrti etapi bodo uredili arhitekturne
detajle na fasadah stare grofije. V peti
etapi je na vrsti ureditev glavne dvo-
rane s celjskim stropom in parketiranje
muzejskih razstavnih sob. Šesta etapa
bo uredila fasade na stari grofiji. V
sedmi bodo končno uredili trg in vrtno
okolico.
Cas obnove bo predvidoma trajal 3
leta, t. j. do konca 1. 1960.
-nik
CELJSKI TEDNIK
Kjer se vse leskeče ...
Rogaška Slatina ne slovi le po svo-
jih mineralnih vrelcih in turističnih pri-
vlačnostih, pač pa nemara prav toliko
po svoji steklarni, ki je pravzaprav edi-
na steklarna iJri nas, ki izdeluje v glav-
nem namizno steklo. Steklo. Saj to ni
nič novega. Pred že kakimi pet tisoč leti
so ga poznali Egipčani, za njimi Fe-
ničani in Rimljani in danes ga pozna
ves svet. Steklo. Bizantinski in beneški
stekleni mozaiki. Češko in jensko steklo.
Brušeno, kristailno steklo, steklo, v ka-
terem se svetloba lomi v mavrične bar-
ve.
Obiskali smo bnjsilca Drimla, »Zalkaj
pa prav mene?« — je rekel presenečeno
in se nasmehnil. »Saj so tu še drugi«.
Odložil je svoje delo — na pol končan
kozarec, rekoč: »Za takle servis je po-
terbno dvanajst ur dela. Kaj bi vam naj
povedal«? In pogovor se je začel. Pogo-
vor o krasnem okrasnem, toda dragem
Sfteklu. Zanimalo nas je delo, ves po-
stopek in ne nazadnje vprašanje, zakaj je
vendar to steklo tako drago. »Drage so
surovine«, je pojasnil tov. Drimel, »in
tudi za ročno delo gre, ki zahteva
časa; takle kozai-ec, na primer, naj.prej
razdelimo, ga brusimo s korundom in
obrušene dele prevlečemo s finim pe-
skom. Nato ga potopimo v zmes fluoro-
vodikove in žveplene kisline, ki da ste-
klu svojevrsten ton. Graviramo z ba-
krom«.
Na oknu so se bleščali najrazličnejši
kozarci. »Za mali servis dvanajst ur«,
je povzel mojster Drimel, v neki pisarni
pa smo videli vazo, ki so jo brusili kar
tristo in več ur. »Pepeliko ionamo doma,
kremenčev pesek dobivamo iz Pule, a
kamne uvažamo. Dela imamo veliko«.
Cas je bil prekratek, da bi mogli zve-
deti še kaj več, bežen pogled v odblesk
kristala pa človeka skorajda oslepi
Za konec pa naj ix)vemo še, da se je
steklarna »Boris Kidrič« s svojim ga-
lanterijskim steklom uveljavila ne samo
pri nas, pač pa še bolj v svetu, saj
izvaža svoje izdelke v milijonskih .pri-
merkih tudi na druge kontinente, zad-
nji čas predvsem v Ameriko. Pri tem
pa je zanimivo in razveseljivo, da osta-
ne najboljše (svinčeno) steklo doma.
To je detajl kristal-
ne vaze, ki je bila
izdelana v Rogaški
Slatini. Komentar
ni potreben, saj je
delo samo po seb;
dovolj zgovorno.
Idejne osnutke za
to vazo je izdelal
priznani   zagrebški
mojster GoidonL
Kdorkoli opazuje kristalno vazo, jo občuduje. Malo pa je tistih, ki pomislijo
na brusilca. To delo je naporno, saj mora po več kilogramov težko vazo držati
na stotine ur in jo izoblikovati po idejnih načrtih. To so mojstri stekla in njih
sloves gre še daleč preko naših meja, kjer občudujejo njihov čut in smisel za
lepoto.
Strokovno usposobljenih invalidov
se podjetja ne bodo več branila
Zaposlitev invalidov na odgovarjajo-
ča delovna mesta je do nedavna pred-
stavljala problem za naše mesto, kot
eelotni okraj. Mnogo podjetij navadno
ni kazalo dovolj razumevanja za inva-
lide in so se jih branila sprejemati v
službo. Zato je največ naših invalidov
opravljalo le tipično invalidske posle
(vratarji, čuvaji, telefonisti, kurirji), pri
katerih so imeli občutek, da s svojim
delom ne ustvarjajo družbenih dobrin,
kar je gotovo psihično negativno vpli-
valo nanje.
Zato je Okrajni zavod za rehabilita-
cijo invalidov, ki je začel poslovati v
maju lanskega leta, začel skrbeti pred-
vsem za poklicno usposabljanje in za-
posljevanje invalidov. Sicer je treba
razumeti gospodarske organizacije, ki
bi lahko zaposljevale invalide, da mora-
jo skrbeti za to, da vsi njihovi delavci
opravljajo svoje delo s polnim delovnim
učinkom ter postavljene norme vsaj
dosegajo, če ne presegajo. Zavod za re-
habilitacijo invalidov je zato moral kre-
niti po novi poti ter izbrati takšen na-
čin poklicnega usposabljanja in zapo-
sljevanja invalidov, pri katerem ni
glavni namen invalide zaposliti za vsa-
ko ceno, ne glede na uspeh, ki ga bo
invalid dosegel v podjetju. Nasprotno:
zavod hoče doseči takšen način poklic-
ne usposobitve in zaposlitve invalidov,
pri katerem naj bi se invalidi usposobili
in zaposlili pri takšnem delu, katerega
"bodo lahko opravljali s polnim delov-
nim učinkom.
Seveda pa je ta naloga izredno tež-
ka, ker morajo v prvi vrsti ugotoviti
vse psihofizične sposobnosti invalida,
istočasno pa poznati zahteve dela in
poklica. Tu se ne obnese šablonsko de-
lo, potrebno je vsakega invalida pose-
bej obravnavati ter usmeriti šolanje,
izučitev, priučitev ali takojšno zaposli-
tev. Zaradi tega ima Zavod svoje stro-
kovne sodelavce, kot psihologa-poklic-
nega svetovalca, tehnologa, zdravnika
in socialnega delavca.
Zavod je doslej obravnaval 244 inva-
lidov. Uspešno je posredoval 78 prekva-
lifikacij, priučitev ali izučitev, 12 inva-
lidoY poslal na ponovno zdrav-
ljenje. Nekatera podjetja (Tovarna
emajlirane posode, Cinkarna, Avtoob-
nova, Tovarna tehtnic in druge) Zavodu
nudijo vsestransko pomoč in kažejo za-
dostno razumevanje za zaposhtev inva-
lidov. Zal pa je pri nas še mnogo pod-
jetij, ki se branijo zaposhti invalide in
menijo, da invalidi lahko opravljajo le
tipične invalidske posle. Zato pa si Za-
vod prizadeva, da se podjetjem v bodo-
če ne bo treba bati zaposliti invalida
tudi na produktivnih delovnih mestih,
ker bo tako usposobljeni invahd lahko
svoje delo opravljal s 100-odstotnim
delovnim uspehom.
Vključevanje invalidov na delo ima
tudi izredno važen ekonomski značaj,
ker s pravilno poklicno usposobitvijo
in zaposlitvijo enega invalida (s pred-
postavko, da mu tako podaljša dobo
njegove delovne zmožnosti vsaj za 10
let) pridobi družba 2,640.000 din. Zavod
je torej s poklicno usposobitvijo Ln za-
poslitvijo 78 invalidov družbi prištedil
200 milijonov, 480.000 dinarjev. (Pri tem
pa naj še omenimo dejstvo, da je Zavod
pri teh uspehih za svoje dosedanje po-
slovanje, skupno z nabavo inventarja
in osnovnih sredstev porabil komaj ne-
kaj nad 1 milijon dinarjev.)
Mladi zadružniki
v Kozjem na dobri poli
Letni obračun dela je pokazal, da so
mladi zadružnika na pravi poti in da
so svoj načrt izpolnili. V zadrugi ob-
stajata dva krožka kmečke mladine, in
sicer v Kozjem in v Bučah; njuna
glavna naloga je bila, da bi se mladi
zadružniki izobrazili v naprednem
kmetijstvu. V Bučah je aktiv sodeloval
pri raznih poskusih v sadjarstvu in vi-
nogradništvu, v Kozjem pa so mladi
zadružniki pokazali več zanimanja v
poljedelstvu.
Kmetijsko gospodarsko šolo obiskuje
osemindvajjset mladih fantov in de-
klet, ki vsako leto uprizore kako igro.
V Kozjem je bil iz vrst mladih za-
družnikov ustanovljen tamburaški
zbor, ki je že dvakrat javno nastopil.
Zasluge za to nosita tov. Bizjak m
Klančnik. Za dvig kuharske umetnosti
na območju zadruge je bila nabavljena
kuhinjska oprema.
Za vse potrebe mladih zadružnikov
so lani izdali 240.000 dinarjev, kar je
za kozjansko kmetijsko zadrugo lepa
Y«ota.
VeUke težave povzroča pomanjkanje
klubske sobe, kjer bi se mladina lahko
nemoteno sestajala. Zato si je zadruga
postavila nalogo, da bo zgradila za-
družni dom in je v ta namen že kupila
stavbo. V. F.,
Odgovor na kritiko
Tovarna emajlirane posode v Celju
nam je poslala odgovor na članek pod
naslovom »Kritike cene in premije na
rešetu«, ki je bil objavljen v našem
listu dne 24. januarja.
Upravni odbor Tovarne emajlirane
posode je na svoji zadnji seji med dru-
gim razpravljal tudi o tem članku in
ugotovil, da trditve ne odgovarjajo po-
polnoma resnici.
1. Naše podjetje v zadnjem času, t. j.
v razdobju zadnjih treh let sploh ni
povečevalo cen proizvodom, čeprav je
povpraševanje po le-teh zelo veliko.
2. Kljub temu je naše podjetje že
konec leta 1954 znižalo cene za 10%
vsem artiklom, t. j. od posode pa do
odpreskov za avtomobilsko industrijo,
3. Poleg tega je podjetje v letu 1957
priznavalo veletrgovski mreži večji od-
stotek popustov, računajoč, da bo tr-
govska mreža na ta način poizkušala
približati maloprodajne cene naših pro-
izvodov tovarniškim cenam, kar pa v
večini primerov ni storila, saj je trgo-
vina v večji meri upoštevala zakon o
ponudbi in povpraševanju.
4. Kljub temu, da so se cene surovin,
t. j. pločevini v zadnjem obdobju zvi-
šale, predvsem one iz uvoza, podjetje
ni zvišalo prodajnih cen. V ilustracijo
navajamo, da je prav za kopalne kadi
stala dvakrat dekapirana pločevina v
letu 1956 130.331 din za tono, v letu
1957 pa že 140.629 din, torej zvišanje
cene za 8%.
5. Navedbe v članku bi nepoučen
bralec razumel kot splošno zvišanje
cen kopalnim kadem in vsemu drugemu
sekundnemu blagu za 10%, kar ne od-
govarja resnici.
Tovarna emajlirane posode
Celje
JAKA POTUJE V CELJE
(Njegove prilike in neprilike)«
Ako pravimo, da je »Ribničan
Urban po cejlem svejti znan«, je
Jaka znan po vsem Kozjanskem
in še daleč naprej. Ni nič .poseb-
nega, če se včasih razlega klic:
»Jaka potuje v četrtek v Celje.«
Do njegovega odhoda mu nanosi-
jo polno naročil.
Spremimo ga na njegovi ,poti.
Ko sem one jutro čakal v Starem
trgu še v temi na avtobus, je vsa
radostna za vpila neka žena: »Glej,
glej Micka, Jaka se ziblje s Pii-
štanja s svojo gromozansko later-
no.« Micka mu teče naproti s
prošnjo: Jaka, prinesi za mojega
pujska, ki ga duši cd tolšče, tisto
kar je na Mstku zapisano. Ce boš
dobro opravil, ne boš držal samo
za retp, ampak boš pri nas kaj viš-
jega, kadar bomo klali« i>ripomni
Micka v šali in izgine v temi.
V Lesičnem pride k avtobusu
Marjeta in kliče vanj. »Ali je Ja-
ka notri?« »Kaj pa želiš Marje-
ta?« »Ic-le mrežico s kolinami bi
nesel moji hčerki Zinki. Saj ji v
Celju nič ne manjka, ampak do-
mače klobase so le domače.«
Ko je Jaka v Celju izstopil, je
zapazil na najbolj nerodnem me-
stu na hlačah veliko rumeno pac-
ko. V mrežico s kolinami je Mar-
jeta porinila tudi nekaj jajc, ki
so med vožnjo zapustile lupino in
zlezle na hlače. Ves nesrečen sto-
pi Jaka v prvo vežo, poišče vodo-
vodno pipo in si opere madež.
Ostala je pa le precejšna mokra
lisa. Pomagal si je iz zadrege in
nosil aktovko pod trebvihom. Pri-
de okoli ogla znanec in ga ogovo-
ri: »Oho, Jaka, kako pa držiš ak-
tcvko. Takole ob boku se nosi,«
in mu jo popravi. Ko opazi mokro
liso, pogleda Jaki v oči in mu
zbadljivo reče: »Včeraj je bilo ne-
kaj poLičev preveč, kaj ne?« Na-
kar je nepovabljenega znanca
vzela ulica. Grdoba nemarna, sedi
mene po sebi in me dolži prija-
teljstva z vinom, mene, ki mi nI
bilo nikoli za pijačo. Nato napravi
skok na ckraj in se kmalu spet
prikaže v obeh lekarnah, v kme-
tijskem magazinu in v vseh mo-
gočih trgovinah.
Na Tomšičevem trgu seže pod
klobuk, se popraska in začuti no-
vi baretki, rdečo in modro, ki ju
je kupil za mlada zakonca. Takoj
se spomni, da še ni stopil v po-
pra vi j alnico po Boštjanov »zaj-
čjek« in Gašperjev lovski klobuk.
Uslužna prodajalka vzame listka
in mu prinese oba klobuka. Jaka
pokrije svoj klobuk najprej z
zajčjekom, nato stlači nanj še lov-
ski klobuk z velikim čopcm.
Kdor je prišel okoli 14. ure v
restavracijo »Vino Koper«, je na-
šel Jako pri mizi v kotu spečega,
■kar pomeni, da si je dušo dobro
privezal. Ko se je zbudil in pre-
den je zapustil omizje, je skrbno
otipal nahrbtnik, če so zdravila za
živali spodaj, ona za ljudi pa v
sredi, nakar je čebulo, ki je sUila
iz nahrbtnika, porinil nazaj, se
oprtal in odšel.
Stojim ipred kolodvorom. Malo
pred odhodom avtobusa mi zaide
oko daleč po ulici t je do trgovine
»Volna«. Zdelo se mi je, da vidim,
kako se pomika v smpri kolodvo-
ra rešetar, ki nateguje pred seboj
harmoniko. In čim se je ta zago-
netna postava približala kolodvo-
ru, sem spoznal Jako. Pred seboj
je nosdl radio, na enem laktu je
visela aktovka, na drugem precej-
šen zavoj, na hrbtu pa nabasan
nahrbtnik, ki so ga zakrivali klo-
buki.
Naj bi bil še tak naval, Jaki vsi
pomagajo ,da ga spravijo v avto-
bus. Ta mu vzame radio, drugi
mu sname nahrbtnik in ko mu
z gojzarci odrgnejo kurja očesa,
g/& s »ho — ruk« sunejo prek stop-
nice v avtobus.
Nasmejan izstopi v Lesičnem.
Nekaj prtljage pusti pri Danici,
drugo pa raznosi, ko službeno
obide teren.
V nedeljo ga pridejo največkrat
čakat pred trško lipo na Pilšta-
nju.
»No Jaka, kaj so rekli na Pro-
sveti zaradi štii)endije za mojega
sinčka.?« »Soški nadzornik me je
vprašal po družini in premoženju.
Povedal sem mu, da imaš doma
le še petletno hčerkico, koliko
otrok boš še dobil, mu nisem mo-
gel obljubiti. In da imaš kar lepC'
posestvo in dosti lepe živine. Veš
Pongrac, tako me je oštel, da joj.
Rajši o tem ne govorim.« Pon-
gracu je bilo mučno, da je Jaki
povzročil tolikšne neprilike, zato
se mu je lepo opravičil in odšel.
Jaka je bU z opravičilom zelo za-
dovoljen, tembolj, ker nadzornika
v Celju še videl ni.
»Povej no Jaka, kaj je z našim
stricem Martinom, da ga snoči ni
bilo na koline. Do polnoči smo ga
čakali. Vsako leto je bil pri nas.
In kaj je rekel, ko si ga povabil
v našem imenu,« sili v Jako Sta-
zika.
»Niti besedice ni črhnil.«
»On, da ni nobene črhnil, ki ga
je sama zgovornost. Ali je zbo-^
led?« i
»Pravim, da ni nobene zinil. |
Zato ne, ker me ni bilo pri njem.-
Ali mislite, da imam glavo kakor,
balon, da bom nosil v njej tisoč
naročil.«
Potem tudi Stazika ni nobene
zinila, najbrž bo med Jako in njo
daljše premirje.
Jaka se je znova prepričal, da
je dobrota sirota in da vsem ni
mogoče ustreči.
iz celja in zaledja
ŠempstFshi milijoni na zatožni klopi
v torek £3 jc pred petčlanskim
senatom Okrožnega sod šča v Celju
začela večdnevna obravnava zoper
bivšega poslovodjo trgovine »Rim-
ski hram« v Šempetru. Trgovina je
lani šla v likvidacijo zaradi štiri-
milijonskecfa primanjkljaja, poslo-
vodja trgovine Peter Kosu, pa je ob
revziji pobegnil v Italijo. Ko so ga
italijanske oblasti hotele vrniti, je
zopet ilegalno prekoračil mejo, ho-
teč znova pobegniti v Avstrijo. To
pa se mu ni več posrečilo.
ŠTIRI MILIJONE PRIMANJKLJAJA
Peter Kos, doma iz Dobrteše vasi,
je obtožen kar sedem kaznivih dejanj.
Prva in glavna točka obtožnice mu oči-
ta, da si je v večih ugrabkih prilastil
na škodo poslovalnice Savinjskega ma-
gazina in potem, ko se je ta osamosvo-
jila, na račun trgovine »Rimski hram«
okoli 3 milijone 871 tisoč dinarjev. Ker
gre v tem primeru za izrazit primer
brezobzirnosti do skupne imovine, za-
radi visokega zneska in spričo dejstva,
da si je te visoke zneske prilaščala
oseba, ki ji je imovina bila zaupana
kot uradni osebi, je zastopnik javnega
tožilstva v obtožnici kvalificiral de-
janje kot grabež.
LAŽNI PODATKI ZA KAMUFLAŽO
Zaradi tega njegovega početja se je
obtoženec upravičeno bal, da ga bodo
kontrolni organi odkrili. Zato je skušal
prilaščanje denarja prikriti s tem, da
je sestavljal lažne inventure. Po oprav-
ljenih inventurah je zaradi nezadostne
kontrole uprave Savinjskega magazina
lahko po mili volji večal količine za-
log, do skupne vrednosti zaloge, ki jo
je izkazovalo knjigovodstvo. Po osamo-
svojitvi pa se je lotil drugega načina.
Pred inventurami je zadržal pri sebi
račune in tako onemogočil knjiženje,
čeprav je bilo nanovo nabavljeno bla-
go že v trgovini. Tako je pri odločilni
reviziji prvi hip poslovanje »Rimskega
hrama« izkazovalo celo nekaj dobička.
Vendar se je pri tem uštel. Revizijske
organe je vrednotil z istim merilom,
ko^ svojo bivšo. Toda zmotil se je. Re-
vizor je v pičlih desetih dneh ugotovil
s precejšnjo točnostjo višino primanj-
kljaia. Ko je Kosuju rezultat revizije
predočil, je ta enostavno izginil iz
Šempetra. Računal je na azil. Vendar
kr-mina^ce ne ščitijo nikjer. Tako je
bil prisiljen ponovno bežati v Jugo-
slavijo, misleč, da ga ne bodo v do-
movini iskali. Potem se je odločil, da
bo bežal v Avstrijo, vendar mu to ni
več uspelo.
PRIZNAVAM — NE PRIZNAVAM
Kosu priznava, da so v trgovini na-
stali znatni primanjkljaji; zanika pa,
da bi si prisvojil tudi en sam dinar od
zaupane^ra denarja. To njegovo trditev
pa bo skušal zastopnik obtožbe z do-
kazi in izpovedbami prič ovreči.
Mimo tega pa obtožnica očita Petru
Kosuju, da je prekoračil meje svojih
pravic s tem, da je posodil okoli 50
tisoč dinarjev iz blagajne trgovine Jo-
žetu Pristovniku, ne da bi to v računo-
vodstvu opravičil. Pristovnik tega de-
narja še do danes trgovini ni vrnil.
POSOJILNICA ZA KRITJE
PRIMANJKLJAJEV
Zlasti zanimiva pa je četrta točka
obtožnice. Kosu to dejanje tudi v celoti
priznava; s pri stavkom,  da ni vedel
zakaj je kazniva manipulacija bila po-
trebna. Trdi, da je uslugo naredil zgolj
iz tovariških nagibov. 1955. leta je po-
slovodji trgov: ne »Tekstilec« v Prebol-
du nastal primanjkljaj v višini 300 ti-
soč dinarjev. Da bi ga prikril, se je
dogovoril s Kosu jem, da bo ta naročil
blago v Žalcu pri Potrošniku na račun
»Rimskega hrama«, dostavil pa v Pre-
bold. To sta tudi storila. Hkrati sta se
dogovorila, da bo Speglič polagoma po-
vrnil Kosuju izdatek iz svojih pri-
hrankov. Zanimiva manipulacija, ki bi
ji lahko rekli »zločinska samopomoč«.
Hkrati pa še en dokaz, da še tako
spretno opravljeno dejanje ne ostane
za vselej zakrito. Kosu sedi na zatožni
klopi, Speglič pa je v kazenskem po-
stopku.
O nadaljevanju razprave bomo še po-
ročali _
»GOLA2« ZA BODECO ZICO
Pred dnevi so se zagovarjali pred
Okrožnim sodiščem v Celju trije ob-
toženci za kaznivo dejanje sistematične
pomoči drugim osebam za pobeg pre-
ko državne meje. Stanko Kidrič je bil
obsojen na 10 mesecev strogega zapora,
Franc Nežmah na 10 mesecev strogega
zapora (oba iz Rogaške Slatine) in Jože
Kecur na 4 mesece zapora, pogojno za
dobo dveh let.
Sam. slučaj ni toliko zanimiv kot po-
učen. Obtoženci, zlasti prva dva, so za
pomoč pri pobegu dobili čedne vsote,
ki gredo v desettisoče. S tem pa so ti-
ste, ki so jim pomagali za bodečo ži-
co, spravili v skrajno revščino. Pred-
sednik senata je na glavni obravnavi
prebral pisma, ki so jih pobegli pisali
domov. Žalostne zgodbe — zgodbe obu-
pa, ki bi jih morali prebrati vsi tisti,
ki menijo, da drugje teče med po ce-
stah. Naj za primer samo navedemo
prošnjo nekega Zagrebčana, ki piše
mami, naj mu pošlje nekaj za jesti, ker
za begunce za bodečo žico ni življenja
in jim je tudi »golaž« poslastica. Za-
nimivo je še to, da je ta, lahko rečemo
še otroJb, pobegnil preko meje brez
vednosti staršev in da so ga ti umišlje-
ni in lažni dobrotniki za 30 tisoč di-
narjev spravili v nesrečo. Moralna gni-
loba takega početja je zaradi tega še
večja.
ZARADI ENEGA LITRA BENCINA
MILIJONSKA ŠKODA
Ta teden se je pred Okrožnim so-
diščem v Celju zagovarjal tudi strojnik
Primožič, nazadnje zaposlen v kamno-
lomu Uprave za ceste na Vranskem.
Kot strojniku mu je bilo zaupano skla-
dišče bencina. Ko je enkrat lani rabil
bencin doma. je enostavno šel po njega
v skladišče. Zal pa je ta majhna tatvi-
na ^mela hude posledice. Ko je ob pe-
trolejki pretakal bencin v steklenico,
so se bencinski hlapi vneli in zamašče-
na strojna lopa je do tal pogorela.
Ogenj je pri tem napravil za poldrugi
milijon škode. Sodišče ga je obsodilo
na 4 mesece in 15 dni zapora. Kot je
iz obrazložitve sodbe razvidno, so mu
odmerili tako mi^o kazen, ker je za
požar v tako velikem obsegu v pre-
ceišnji meri odgovorna tudi Uprava za
ceste —• tehnična sekcija Celje, ki je
pri vskladfšfjsnju bencina šla nlimo
vseh predpisov in je le majhna nepre-
vidnost zadošča""a za velik požar. So-
dišče je pravilno ugotovilo, da sta za
škodo odgovorna Primožič in Uprava
za ceste in je zato odškodninski zahte-
vek DOZ, ki zahteva povračilo izpla-
čane zavarovalnine, zavrnilo na civilni
pravdni postopek, kjer hof določeno,
kdo je koliko odgovoren za nastalo
škodo.
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU
Cene v oklepaju veljajo m privatni sektor
Krompir n-14 (15—20). Čebula U (60-100).
Česen 160 (l':0—200). Fižol 50—90 (50—95). Solata
M—?0 (60—100). Cvetača 40 (—). Ši^inača 150
(200). Radič 146 (?50). Motovileč — (200). Zelje
gl. U (20). Zelje kislo 40 (10—50). Repa sv. 8
(12-20). Repa kisla — (55-45). Pesa '^O (40-50).
Ohrovt 54 (^0-50). Peter^ilj — ("0—100). Zelena
40 (60—100). Korenjček 40—50 (50-80). Koleraba
_ T'ren  - (150). Kis - (tO). Por 40
(M—70). Redkev 16—18 (50-35). Sadje snho -
(I0(»). Slive suhe 280 (-). Fige suhe ISO (-).
Gobe suhe - (1500). Orehi celi 220 (220). Orehi
hiščeni 700 (600-700). Rozine 40« (-). Med v
stekl. 100—200 (—). Limone 560 (—). Pomaranče
210 (-). Mandeljni 1400 (-). Orašidi 5=i0 (—).
Rbe - (160). Jabolka 60-70 ((iO-90). Mleko -
(56). Maslo — (500). Skuta — (160). Smetana --
(240). Kure - (100-600). Jajca 16-18 (15-20).
Zajci — (150—500). Koruza — (50). Pšeuica —
(50). Oves — (45). Ječmen — (45—58).
gibanje prebivalstva
v času vd 2^. januarja do 1. febniarja 1958
je bilo rojenih 15 dečkov in 20 deklic.
Poročili so se:
Stjepan Popovič. pečar in Antonija Založnik,
delavka, oba iz Celja. Maksimilijan Zakovšek,
topilec in Jožefa Rrmih, snažilka, oba iz Celja.
Janez Špefflič, strojni m'znr iz Škofie vasi in
Angela Tifencraber. čislilka iz Celja. Srečko
Klakočar. poljski delave" 'z Bukovja v Babni
gori in Marija Smeh, poljska delavka iz Srdne
vasi. Jurij Zerdo"er. valjar in Angela Kcdrič,
čistilka. oba iz Stor. VIndislav Zupane, mizar-
ski delavec in Marija Grm, gosp. pomočnica,
oba iz Celja. Štefan Seničar. upokojenec in
Neža Rugel. gospodinja, oba iz Celja. Bernard
leršč, valjar iz Štor in Cecilija Se'bert. de-
lavka iz Teharia. Vincenc Crepinšek, poljski
delavec Iz Ljubečne in Antonija Aužiier, polj.
delavka iz 2epine .
Umrli so:
Ana Kostanjšek, gospo<l'nja iz Celja, stara
74 let. Anton Puc, upokojenec iz Vidma pri
Krškem, star 70 let. Helena Peer, gospodinja
iz Raven pri Šoštanju, stara 79 let. Ignac Oj-
steršek, upokojenec iz Radeč, star 44 let. Franc
Rebcršak, prevžitkar iz Zib ke, star 65 let. Ivan
Blagšič, uprkojenec iz Trnovelj n. Celju, star
68 let. Elizabeta Gričar, gospodinja iz Šoštanja,
stara 86 let. Ivan Fort, otrok iz Lepe njive,
star 1 dan. Ivan Brglez, delavec iz Brnic, star
64 let. Marija Vrečko, otrok iz Drcnskega re-
bra, stara .1 dan.
Na cesti pri Vojniku je padel s ko-
lesom Franc Borinc iz Hrenove pri
Strmcu. Zlom'1 si je noso.
Pri smučanju si je zlomil nogo Franc
Prislan iz Malih Braslovč, Janez Feč-
nik iz Griž pa si je pri smučanju po-
škodoval nogo.
Pri padcu si je žvinil nogo Martin
Galuf iz Ponikve.
Na celjski postaji je Franc Siter bil
zaposlen pri premkanju vagonov.
Spodrsnilo mu je in je padel med od-
bijače. Dobil je težjo poškodbo v ra-
menu.
Pri delu v Cinkarni se je opekel s
kislino de'':avec Anton Kamenšek.
Pri padcu si je zlomil nogo Mihael
Jelen iz okolice Petrovč.
Franc Kovač iz Šmarja pri Jelšah je
padel na poledici in si zlomil nogo.
CinkarniSki delavec Štefan Cvetko
si je v samomorilnem namenu pognal
kroglo v glavo. V bolnišnici je poškod-
bi podlegel.
Na ulici je padel Ivan Pajk iz Celja.
Dobil je težko poškodbo na glavi. Ne-
zavestnega so prepeljali v bolnišnico.
Miroslava Kantušer, stanujoča na
Tomšičevem trgu je padla in si zlo-
mila nogo.
Jože Leban je padel v Kocbekovi
ulici. Pretresel si je možgane.
Z vrelo vodo se je poparila po nogi
Kristina Dobnik iz Slatine v Rožni
dolini.
Pri sekanju drv si je odsekal dva
prsta na levi roki Ivan Kuzmem iz
Lemberga pri Dobrni.
Sličica z maturantskega plesa v Celju,
ki je po vsej pravici postal tradiciona-
len. To je ena izmed mnogih, ki bo letos
»verjetno < z uspehom zapustila srednje-
šolske klopi. In kdo je ta lepotica? Uga-
nite sami! ,
IZ ŠALEŠKE DOLINE
ZADRUŽNIKI NA ZBORU
VOLIVCEV
Zbora volivcev za kmetijsko skupi-
no v Velenju se je udeležilo nad 100
kmetov zadružnikov. Po obrazložitvi
načina volitev in o njihovem pomenu
so izvolili 2 kandidata za kandidacij-
sko konferenco za zvezni zbor in enega
za republiški zbor. Menili so, da naj bi
jih v zveznem zboru zastopal tov. Franc
Lubej, predsednik OZZ Celje, v re-
publiškem zboru pa tov. Karel Kač iz
Žalca.
Zbor volivcev so povezali z obravna-
vanjem programov hmeljarskega in po-
ljedelskega odseka KZ Velenje. Med
nalogami programa za leto 1958 bodo
na področju zadruge povečali površine
hmelj skih nasadov za 25%. Zgradili bo-
do žičnice za hmelj na 20% dosedanje
površine, ki je posajena s hmeljem. V
zvezi s tem bodo zgradili sušilnice v
Šentilju pri Velenju, v Skalah in Lož-
nici. Vsi navzoči hmeljarji so zahtevali,
da zaradi povečanih površin zgradijo
še eno sušilnico v Velenju. Zadružniki
bodo za gradnjo sušilnic sami zbrali
nad 130 m^ lesa. V razgibani razpravi
so želeli, da ustanovijo v Šentilju stroj-
ni pododbor. Program poljedelskega
odseka predvideva povečanje uporabe
semenskega žita od dosedanjih 7000 na
9000 kg. Izvedli bodo prašen je in škrop-
ljenje proti koloradskemu hrošču. Med
ostalimi nalogami bodo skrbeli tudi za
to, da bodo kmetje sadili več krmilne
pese in ohrovta ter manj repe, ki ima
manjšo prehranbeno vrednost.
USPELI ZBORI VOLIVCEV
V ŠOŠTANJSKI OBCINI
V šoštanjski občini so dobro izvedli
vseh 1 zborov volivcev. Na njih so po-
leg krajevnih problemov govorih o
perspektivnem razvoju šoštanjske ob-
čine. V naslednjih petih letih bo do-
grajena že druga faza Termoelektrarne
Šoštanj, v velenjskem rudniku pa bodo
izkopali 3 milijone ton premoga letno.
Z izgradnjo teh dveh gigantov bo tre-
ba misliti na gradnjo novih šol, zdrav-
stvenih domov in na ureditev komu-
nalnih vprašanj. Že sedaj gradilo osn.
šole v Paki pri Velenju in v Belih vo-
dah nad Šoštanjem. Graditi namera-
vajo še šoli v Smartnem ob Paki in v
Velenju. jNujno bo treba izpopolniti
trgovsko in obrtniško mrežo, da bodo
lahko zadovoljili osnovne potrebe vseh
potrošnikov. Soštanjska občina je zna-
na po tem, da marsikatero večjo de-
lovno akcijo izvršijo s prostovoljnim
delom. Regulacija Pake in cesta Šo-
štanj—Velenje sta dva primera. Tudi v
prihodnje bodo marsikateri komunalni
problem uredili na enak način.
Vobčini bodo volili take poslance,
ki bodo pravilno zastopali gospodarske
težnje razvijajoče se Šaleške doline. Za
zvezni zbor bodo tu vsi soglasno pred-
lagali tov. Franca Simoniča, sekretarja
Okrajnega komiteja ZKS v Celju.
IZ ŠOŠTANJA
Lani v novembru je začelo obisko-
vati v Šoštanju rediii večerni tečaj
esperanta petindvajset tečajnikov. Po-
uk je dvakrat tedensko pod vodstvom
učitelj a-preda vatel j a Inkreta. Med obi-
skovalci je nekaj uslužbencev, obrtni-
kov, delavcev in dijakinj. V mesecu
marcu bodo v Šoštanju ustanovili espe-
rantsko društvo.
Pred dnevi se je pričel redni večerni
tečaj prve pomoči pod vodstvom mest-
nega odbora RK Šoštanj. Tečaj bo tra-
jal osem do deset tednov. Za razum-
ljivost predavanj skrbi dr. Hofman.
*
27. januarja okrog sedme ure zvečer
je iz neznanega vzroka izbruhnil požar
v glavnem skladišču gradbenega pod-
jetja Gradbenik v Šoštanju. Požar je
uničil celo skladišče. Škodo cenijo na
preko 4 milijone. S. M.
LEP ŽIVLJENJSKI JUBILEJ
Pred dnefvi sta slavila v krogu svoje
družine 51-letnico skupnega življenja
Ivan in Marija Kuder dz Zadog pri Go-
to vljaJi. V tej skupni življenjski dobi
sta si s pridnostjo in delavnostjo ure-
dila lep dom, srednjeveliko kmetijo, ki
je danes med najnaprednejšimi v Go-
tovljah. V njiju hišo so prihajali in še
prihajajo kmetijski časopisi in sledeč
njih navodilom, sta izboljšala gospodar-
stvo tako, da so na nekdanjih pašnikih
nastala hmeljišča in gotovo eden izmed
najlepših sadovnjakov v tem delu Sa-
vinjske doline.
Ob tem življenj sikem jubileju se pri-
družujemo želji otrok, ki so vsi že pre-
skrbljeni, ter želimo Ivanu Kuderu, ki
je obenem doE>ol!nil že tudi 81 letnico
rojstva in njegovi 10 let mlajši ženi Ma-
riji, ki oba rada prebirata naš list, še
mnogo let skupnega življenja.
Kakšna je Sola v Libojah
Trboveljska premogokopna družba je
v Libojah 1. 1885 ustanovila zasebno
šolo. Javna šola je bila odprta dve leti
kasneje; poslopje je tvorilo premogov-
niško skladišče. Se leta 1927 je stavba
obsegala dve učilnici v zelo slabih, ne-
vzdržnih razmerah. Tako se je že v
stari Jugoslaviji pokazala potreba po
novem poslopju. Zgraditev šole pa je
preprečila vojna. Fo vojni so bili odo-
breni krediti, vendar je stanje vse do
danes ostalo nespremenjeno — z majh-
nimi spremembami, ki so zasluga še
predvojnega upravitelja Savnika: po-
slopje so prebelili, naredili nova tla in
nabavili klopi. Savnik je uredil tudi
vrtič ter zasadil drevje. Pri tem je
ostalo.
Otroci delavcev libojske keramične
industrije, otroci rudarjev libojskega
premogovnika in otroci posameznih
revnih kmetij pa obiskujejo še danes
isti zatohli učilnici kot njihovi pred-
niki pred tridesetimi leti. Danes so Li-
boje glede šolskega poslopja na naj-
nižji stopnji v celjskem okraju in stav-
ba sploh tega imena ni vredna.
Prav bi bilo tu nekaj ukrpniti, da bi
bild učenci tega industrijskega naselja'
deležni tudi higienskih, sončnih in
zdravih šolskih prostorov.
P. R.
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V ŠENTJURJU
Zelo Živa razpravo o veterinarski služI)!
Na seji Občinskega ljudskega odbora
v Šentjurju so odborniki razpravljali o
izpolnitvi sklepov in o veterinarski
službi v šentjurski občini. Najbolj ži-
vahna razprava je bila okrog veteri-
narske službe, zlasti o umetnem oseme-
njevanju. S februarjem bodo namreč
zaprli osemenjevalni postaji v Dram-
Ijah in Mestinju. Občina bo letos ure-
dila vse veterinarske osemenjevalne
postaje, ki jih bodo poslej vzdrževale
kmetijske zadruge. Veterinarska po-
istaja 'bo kupila nov mdkroskop. Ce
šmarska občina ne bo uredila ose-
menjevalnih prostorov, bo njena de-
javnost na tem področju prenehala. Tu-
di pasemsko vprašanje povzroča živi-
norejcem precejšnje težave. Tam, kjer
ne bo mogoče umetno osemenjevati, bo
občina kupila prvovrstne bike.
Z letošnjim letom se bo povečala
pavšalna skočnina od 500 na 1000 din.
Odborniki so predlagali, naj bi se ple-
menice pregledale dvakrat na leto.
Ko so sprejeli uredbo o obveznem
cepljenju psov in odločbo o turistični
taksi, potrdili spremembo odločbe o
dimnikarski obrti, so odborniki izvalili
več občinskih komisij.
Občinski ljudski odbor je imenoval
za direktorja »Alposa« Franca Zorca,,
za direktorja trgovskega podjetja »Re^.
sevna« Franca Adrinca in za direktor^^'
ja Kmetijskega goispodarstva »Slom^^
pri Ponikvi Karla Podbregarja. Za ho-r;
noramega veterdnarskega inšpektorja:
je bil imenovan Edi Brezenšek.
Odborniki so živahno razpravljali
tudi o komunalni dejavnosti, zlasti O
popravilu cest. Letos bodo začeli zni^^
zevati jezove na Voglajni.
Po Zgornji Savinjski dolini
KMETIJSKE ZADRUGE V MOZIRSKI
OBCINI PRIPRAVLJAJO PROGRA-
ME DELA
Kmetijstvo, ki je v mozirski občini
ena važnih panog gospodarstva, terja
pri pospeševanju kmetijstva tudi načrt-
nega dela. Vse zadruge so v letošnjem
letu resno začele izdelovati letne pro-
grame dela, ki bodo sestavljeni po pa-
nogah. Pri izdelavi teh programov, so
sodelovali poleg upravnih odborov KZ
še strokovnjaki poslovne zveze, vsi po-
speševalni odseki, žene zadružnice in
aktivi mladih zadružnikov. Poslovna
zveza bo v teh dneh priredila še pose-
ben tridnevni seminar za vse upravnike
in strokovnjake zadrug ter poslovne
zveze, zaščitne referente in knjigovodje
zadrug. Na tem semmarju bodo dokonč-
no pr.pravili programe dela.
le programe dela bodo zadruge pred-
ložile v razpravo na bližnjih zborih vo-
livcev, ki bodo končani do 10. februarja.
Člani KZ bodo dali svoje pripombe in
predloge.
V MOZIRJU BODO USTANOVILI
VETERINARSKO POSTAJO
Pred dnevi je imel občinski ljudski
odbor Mozirje svojo tretjo sejo na ka-
teri je poleg ostalih sklepov sprejel tudi
sklep o ustanovitvi Veterinarske posta-
je v Mozirju. V sklop te postaje bo pre-
šla tudi že dosedaj obstoječa Osemenie-
valna postaja Mozirje. Ustanovitev take
postaje je b la nujna spričo vedno več-
jih nalog, ki se pojavljajo na področju
veterinarske službe.
Oba zbora sta na ločenih sejah raz-
pravljala o reorganizaciji trgovske mre-
že v oibčini spr.čo izločitve 6 trgovin
od kmetijskih zadrug, ki so prešle v
splošno družbeni sektor. Z izloč.tvijo
teh trgovin so na območju mozirske
občine ustanovili 4 trgovska podjetja.
Število trgovin ustreza potrebam v ob-
čini. Oba zbora sta sprejela tudi sklep
o ukinitvi vajeniške šole v Mozirju za-
radi premajhnega števila učencev.
NAPAD Z NOŽEM
Pred meseci je v Rečici ob Savinji
okrog osme ure zvečer mladoletni N.
B. z nožem napadel osemnajstletnega
kovaškega vajenca Viktorja Tlokerja
ter ga smrtno ranil v srce. Odpeljali
so ga v celjsko bolnišnico, kjer mu je
uspela operacija vrnila življenje. Na-
padalec je po izvršenem dejanju zbe-
žal.
N. B. je sin malega kmeta. Ze v
otroških letih je kazal pomanjkljivost
vzgoje, saj je svojim učiteljem grozil
z maščevanjem; pa tudi sedaj — po
napadu je ponosno hodil po Zgornji
Savinjski dolini, češ da se nikogar ne
boji.
Nauk te zgodbe pa je tak, da iz maš^
lega raste veliko in da bi bilo trebai
bolj paziti na vzgojo svojih otrok.
ki.
IZ BRASLOVC
Odkar so na Polzeli in Braslovčah
prosvetna društva dobila po dva tele-
vizijska sprejemnika, se je družabno
življenje v knjižnici in dvorani raz-
mahnilo. Skoraj ni večera, ko ne bi bi-
lo do 50 mladih ljudi ob televizijskem
sprejemniku. Poleg tega zelo pridno
segajo po knjigah. Braslovška knjižnica
ima le nekaj nad 1000 knjig in 132 red-
nih bralcev, kar je za majhen trg lepo
število.
LJUBNO ZA DVIG IZOBRAZBE
Da bi izpolnila znanje zaposlenih de-
lavcev in uslužbencev območja Ljubne-
ga ob Savinji, bo osnovna organizacija
SZDL organizirala v zimskem času več
strokovnih predavanj o novem Zakonu
o delovnih razmerjih, o predpisih s po-
dročja sociamega zavarovanja. Zani-
manje za predavanja je veliko, kar do-
kazujejo številne prijave. Pričakujejo,
da se bo predavanj udeležilo preko 100
ljudi.
Kor je bilo opaziti, da delavci in
uslužbenci niso bili na tekočem s pred-
pisi delovnih odnosov in soc. zavaro-
vanja, je vsekakor ta pobuda osnovne
organizacije SZDL hvalevredna, saj bo
s predavanji odpravljeno dosedanje
neznanje s tega področja.
LEPI USPEHI ORGANIZACIJE RK
V LUCAH
Organizacija RK v Lučah je ena naj-
delavnejših in po številu najmočnejših
osnovnih organizacij RK v mozirski ob-
čini, saj ima 380 članov.
Na nedavnem letnem občnem zboru
so ugotovili, da je organizacija v lan-
skem letu predvsem skrbela za delo šol-
ske kuhinje, za delo podmladka RK na
tamkajšni šoli, ki šteje nad 80 članov,
za uspešno izvedbo cepljenja otrok proti
otroški paralizi, za izvedbo fluorograf-
ske akcije in za izobraževan'e ženske
mladine. Organizacija je tudi skrbela za
delo tamkajšne ambulante, ki jo je pred
leti sama ustanovila in nekaj let tudi
sama vzdrževala. Sedaj je ambulanta v
sklopu zdravstvene .postaje Ljubno ob
Savinji.
OGLAS V Časopisu
f« nofboljša reltiama
7. FEBRUARJA — STEV. 5
CELJSKI TEDNIK
STRA* 7
Šport * šport * šport * šp^brt * šport
Telesno kulturo delavski in kfnečfci
mladini
stanje telesne vzgoje in športa v dru-
štvenili organizacijah nas ne more za-
dovoljiti. Po zadnjih preverjenih stati-
stičnih podatkih je v okraju 34 društev
Partizan s 5.095,61 športnih društev in
klubov s 7.962,47 strelskih družin s
3.500, 12 planinskih društev pa s 4.065
in 5 taboriščnih družin s 527 član-
stva. Skupno je 146 osnovnih organiza-
cij za telesno kulturo z 21.149 članstva.
Te številke predstavljajo vsekakor zelo
nizek odstotek prebivalstva celjskega
okraja, ki se aktivno ukvarja s telesno
kulturo. Kje naj iščemo vzroke za tako
stanje?
Organizacije za telesno vzgojo in šport
so bile pri svojem delu preveč izolirane
od ostalih družbenih organizacij, o svo-
jem pomembnem družbenem delu in
življenju so premalo spregovorile na
pravem mestu, kar je rodilo še negativne
pojave, da so se društva morala prven-
stveno boriti z velikimi materialnimi
težavami, pri tem pa so zanemarjala
svojo prvenstveno nalogo — skrb za
vključevanje delavske in kmečke mla-
dine in njeno vzgojo. Med društvi ni
bilo prave koordinacije dela, povezanosti,
manjkala je sistematičnost in načrtnost.
Zato smatra okrajni svet za telesno
vzgojo, da bo treba v bodoče usmeriti
vso dejavnost v naši telesni kulturi
in športu po načelu množičnosti, raz-
širiti bo treba mrežo teh organizacij v
tista industrijska in kmečka naselja,
kjer danes nimajo nobene telesne vzgo-
je in športa. Poleg množičnosti pa bo
treba v bodoče prvensteno podpirati
razvoj tistih panog telesne vzgoje in
športa, ki so družbeno pomembne. Tudi
na razvoj kvalitetnega športa ne bomo
smeli pozabljati, biti pa mora prirodni
odraz množičnosti.
VEC telesne vzgoje — BOLJŠA
PRODUKTIVNOST
Nadaljni ekonomski in kulturni na-
predek naše države in dvig blagostanja
delovnih ljudi vse bolj zavisi od pro-
duktivnosti dela. Na produktivnost pa
vpliva več faktojev, med njimi pa ima
pomembno vlogo tudi fizična kondicija.
Naši ljudje prihajajo v proizvodni pro-
ces z zelo nizko telesno izobrazbo. Nič
čudnega, če v zadnjih letih izgubljamo
na račun ševilnih delovnih nesreč v
okraju okrog pol milijarde dinarjev na-
rodnega dohodka letno kljub izdatnim
sredstvom za zaščito dela. Ta pereči
problem bomo v bodoče uspešneje reše-
vali, če bomo investirali izdatnejša
sredstva za športno udejstvovanje na-
šega delovnega človeka. Statistike nam
povedo, da je največ nesreč v starosti
od 20—30 let, da so najbolj pogoste ne-
sreče na rokah, v delovnem dnevu v
četrti delovni uri itd. Iz te analize lahko
zaključimo, da bi morali pristopiti k
izvajanju proizvodne gimnastike, vklju-
čiti v rekreacijo — razvedrilni šport kar
največje število delavstva in ga nava-
jati na vsakodnevno telesno vadbo, ki
bi naj bila prilagojena posebnostim nji-
hovega proizvodnega dela. Zato pa so
potrebne doloJene investicije, Jti niso
noben luksuz in. bi se našim podjetjem
pošteno obrestovala v boljših delovnih
uspehih in zdravju naših ljudi. Reševa-
nju tega problema velja vsa pozornost,
ker gre pri tem za veliko izgubo narod-
nega dohodka, obenem pa za izgubo naj-
večjega kapitala — zdravja naših de-
lovnih ljudi.
VZDRŽEVANJE   ŠPORTNIH   OBJEK-
TOV NAJ PREVZAMEJO OBCINE
Množičen razmah telesne vzgoje in
športa je zaviralo pomanjkanje strokov-
nega kadra, hkrati pa tudi materialni
pogoji. Športni objekti služijo danes na-
šim državljanom za zdravo in koristno
razvedrilo ter udejstvovanje, od kate-
rega ima družba neprecenljive koristi.
Takšne objekte in naprave mora zato
prevzeti občina v svojo oskrbo. Proučiti
bo treba sistem upravljanja teh objek-
tov, da bodo kar najbolje smotrno izko-
riščeni. Športne delavce bi s tem spro-
stili velike skrbi, da bi se v bodoče lah-
ko bolj poglobili v strokovnost vadbe in
v reševanje vzgojnih problemov kakor
tudi v probleme vključevanja večjega
števila mladine v društva. Pravilna ori-
entacija vseh društev bi naj v bodoče
foila vključevanje izvenšolske mladine,
ki je sedaj ob strani in prepuščena raz-
nim vplivom in prikrajšana za telesno
vzgojo in šport. Boriti se bo treba za
šolanje novih strokovnih kadrov o
okrajnih tečajih, razvijati enotne pogle-
de na koncept naše telesne kulture po-
enostaviti sistem tekmovanj, izboljšati
propagando in podobno. Obstajajo vsi
pogoji za nadaljno rast Partizana, šport-
nih organizacij, strelstva, planinstva
in tabomištva. Povsod bo treba nuditi
delavoljnim ljudem potrebno pomoč,
kajti zavedati se moramo, da je vse delo
na tem področju namenjeno v dobrobit
našega človeka in da je pri takem ple-
menitem delu dolžna pomagati vsa naša
družba.
V ZNAMENJU LETNIH SKUPŠČIN
Smo sredi razsibane z'.mske sezone, bogate
na zimskih prireditvah, nič manj pa niso aktiv-
na tudi naša društva, ki Izkoriščajo ta čas za
polaganje obračunov svojega letnega dela. V
kratkem prishihninio razpravam in poročilom
na teh skupščinah.
v ŠOŠTANJU BODO KORAKALI PO ZGLEDU
VELENJAI
V Šoštanju so ubrali pot po velenjskem pri-
meru. Že dalje časa je koordinacijski odbor.
k' je obstojni iz zastopnikov vseh tamkajšnjih
kluboT ln Partizana, pripravljal pot za zdru-
žitev vse telesnovzgojne in športne dejavnosti
pod okrilje enega društva. V Sn^štanju je bilo
pred leti že razgibano športno življenje. Poleg
dobrih telovadcev so bili tu doma še dobri smu-
rarj', nogometaši, kegljači. odbojkarji, košar-
karji, rokometaši itd. Zerndili so s pomočjo
oblasti in krajevnih podjetij lepe športne ob-
jekte, ki na v zadnjem času niso b/li najbolje
izkoriščeni. Atletsko stezo in ostale atletske
naprave ne izkorišča nihče, na lepem košarkar-
skem igrišču ni b!'lo živlienja, isto velja tudi
za moli rokomet, smučarji so vidno nazadovali
pri svojem delu, le Partizan in NK Usnjar sta
bila aktivnejša. V vseh klub'h in sekcijah je
delalo nekaj požrtvovalnih liudi, pravega efek-
ta pa ni bilo čutit: nikjer. Med organizacijami
al bin praveea sožitja in sodelovanja, v dru-
štvih pa ni bilo potrebne širine. Letos so napra-
vili prelomnico čez dosedanje delo! Na enotni
skupščini vseh organizacij so stopili pred član-
stvo z močno utemeljitvijo o potrebi združitve
Partizana z ostalimi športnimi organizacijami.
Izvorii so 19 članski upravni odbor, ki bo pod
enotnim vodstvom v bodoče skrbel zn smotrno
izkoriščanje športnih naprav, za vzgojo kadra,
za pravilno uporabo vseh družbenih sredstev
za razvoj telesne vzgoje in športa ;n podobno.
Na skupščini so si postavili lep delovni načrt
in upamo, da bo novemu odboru uspelo okrepiti
vse društvene oddelke in razširiti šport med
kar največje število šoštanjske madine.
v ZRECAH SI ŽELIJO TELOVADNICO!
Dobra in samokritična so bila poročila uprav,
nega rdb-^ra Partizana na njihovi skunščlni. ki
je bila dobro obiskana. Preko 100 aktivnih čla-
nov šteje društvo, k: je združeno v štirih delov-
nih oddelkih. 2e v preteklem letu so si pričeli
urejati telovadišče za letno vadbo, v zimskem
in deževnem času pa nimajo potrebnih pokritih
prostorov. V Zrečah je precej telovadnega orod-
ja, ki je shranjeno po raznih prostorih in ne
shiži svojemu namenu. Zato je bila njihova
glavna želja na skupščini gradnja skromne telo-
vadnice! Zbranih imajo že preko 200.000 din
in upajo, da jim bo pri tej akciji izdatno po-
magala občina Slov, Konjice in kolektiv tovarne
kovanega orodja, ki sta že doslej pokazala
skupno z drugimi organizacijami veliko razu-
mevanje za delo Partizana, Ob boljših prosto-
rih za vadbo upajo, da bodo pritegnili v društvo
še večje število delavske in kmečke^ mladine,
ki je navdušena za telesno vzgojo in šport. Do-
bre volje in pripravljenosti mladih ljudi za
prostovoljno delo v tem kraju ne manjka. S
temi lastnostmi pa se danes lahko premagajo
marsikatere težave.
V BISTRICI OB SOTLI
Na delovnem sestanku Partizana so se po-
menili marsikaj poztivnega. Ugotovili so pred-
vsem, da se je mladina z veseljem oprijela
telesne vzgoje in športa, manjka le večje šte-
vilo strokovno dobro podkovanega kadra vadi-
teljev in voditeljic, ki bi mladini nudili vso
bogastvo oblik telesne vzgoje. Tu imajo telo-
vadnico, vendar brez vseh sanitarnih prosto-
rov. Njihova želja je, da bi v 1. 1958 zgradili
prizidek k telovadnici z garderobami, shrambo
za orodje in potrebnimi santarnimi prostori.
To je ed"na velika želja mladine v tem kraju
in upajmo, da jo bodo uresničili, saj imajo že
sedaj zbranih nekaj sredstev v ta namen, ob-
čina Kozje pa kaže tudi veliko razumevanja
za rešitev tega problema. Načrti so že priprav-
Ijeni, treba bo le še zagotoviti potrebna sred-
stva za zidavo. Tako bo telovadni dom dobil po-
trebno podobo in bo lahko služil poleg parti-
zanske vadbe tudi šolski telesni vzgoji.
NA SKUPŠČINI CELJSKIH PLAVALCEV
Pred dnevi so zborovali tudi plavalci celj-
skega Neptuna, ki štejejo v svojih vrstah 166
aktivnih in 6? podpornih članov. Iz poročila
agilnega predsednika kluba tov. Rada Ložarja
povzemamo, da se je Nej)tun v zadnjem letu
orgn zao'jsko in številčno močno utrdil. Končno
so celjski plavalci po 25 letih dobili tudi pla-
valni bazen in z njim svoj potrebni dom. Zato
plavanega športa kot izredno pomembno, ker
so sedaj ustvarjen: vsi pogoji za uspešen razvoj
vseh plavalnih panog. Klub je v svojem 6-let-
nem delu postavil solidno osnovo za svoj raz-
voj — tu je zbrana številna mlada garda pla-
valcev, waterpolistov, tu so še lastni plavalni
inštruktorji, sodniki za plavanje in waterpolo.
To delo je toliko pomembnejše, ker je bilo
opravjeno skorajda pod nemogočimi pogoji, saj
so plavalM bili prisiljeni na vadbo v bazenih
izven Celja, v samem pa so izkorii,čali
skorajda neprimerno Ložiiico in nizko Savinjo
za izpopolnjevanje. Vztrajnost in pa disciplina
klubskih delavcev in članstva je bila cdlika pri
vseh teh naporih, zato tudi uspehi niso izostali.
Kar poglejmo po uspehih waterpolistov, ki so
kar »čez noč« postali enakovredni tekmeci osta-
lim slovenskim plavalnim ekipam, ki so leta
in leta imele kar najboljše pogoje za svoje
delo. Iz tretjerazrednega kluba so se celjski
>vaterpolisti na prvenstvu Slovenije povzpeli
v prvi razred, mladincem pa je le za las ušel
na.slov republiškega prvaka. Poleg odličnega
napredka waterpolistov v 1. 1957 pa je vodstvo
kluba v zadnjih šestih letih neumorno skrbelo
za razmah plavanja med celjsko mlad no. Ne-
kaj sto otrok je šlo skozi organizirane plavalne
tečaje in šole, ki jih je klub organiziral v Ce-
lju, Vse sile pa je klub usmeril v zadnjem letu
na izgradnjo plavalnega bazena. Gradnja je
bila izvršena ob velikem razumevanju oblasti,
delovnih kolektivov Celja in ob prostovoljnem
delu Celjanov, od šolske mladine pa tja do pri-
padnikov JLA. Poleg koncentracije vseh sil za
dograditev kopališča pa Neptun ni pozabil na
redno klubsko življenje, na povečanje števila
članstva, redne treninge in tekmovanja. Poleg
tega so se člani kluba udeležili festivala telesne
kulture v Ljubljani, doma pa so prav tako ob
praznikih v lepem številu predstavili v paradah
po celjskih ulicah. Osrednje pr.reditve v pre-
teklem letu so bile meddrustvene plavalne tek-
me in vvaterpolo turnir v Rimskih Toplicah z
udeležbo vseh slovenskih ilavakev, vel.ki wa-
terpolo turnir v Celju ob_ otvoritvi plavalnega
bazena in dve plesni prireditvi v Narodnem
domu.
Vodstvo kluba pa čakajo v bližnji bodočnosti
še velike naloge. Treba bo zastaviti še mnogo
sil, da se bodo uredili vsi objekti v sklopu
plavalnega bazena, uredili filtri, črpalne na-
prave. z<'radil otročki bazen in bazen za skoke
in podobno. Misliti pa je treba že sedaj na
uioziicsi gradnje pokritega zimskega plavalnega
bazena, ker bodo le s tem dani vsi pogoji za
neprekinjeno vadbo in s tem odprte možnosti
za dosego kvalitetnega vrha.
Tov, Mravliak Drago je v svojem tehničnem
poročilu kritično ugotovil, da se z novim šport-
nim objektom postavljajo pred »Neptun« nove
naloge. Pogled nazaj v razvoj vseh plavalnih
panog, ki sestavljajo plavalni šport, namreč
kaže napredek v waterpolu in nazadovanje v
plavanju in skokih v vodo. Plavalnih tekem
je bilo namreč zelo malo in vse preveč poudar-
ka je bilo na razvoju waterpola. Zavedati pa
se je treba, da brez dobrih plavalcev tudi ni
dobrega vvaterpola! Za skoke v vodo ni bilo
potrebnih pogojev, ker v Celju še n: skakalnih
naprav. Za še večji napredek v vaterpolu bo
treba v novi sezoni angažirati dobrega trenerja.
Pokazala pa se bo potreba tudi po večjem šte-
vilu plavalnih trenerjev in inštruktorjev. Bo-
doča pot v klubu bi naj bila množičnost v pla-
vani" in razvoju vseh plavalnih disciplin, iz
te širine pa naj waterpolo ekipe črpajo potre-
ben kader nadarjencev.
PRI NOGOMETAŠIH ZŠD CELJA
Še beseda o skupščini nogometašev 2ŠD Ce-
lia. ki šteje v svoiih vrstah 11? članov. Nji-
hovi uspehi v 1. 195?? Vsa moštva so po jesen-
skem delu prvenstva na sredinah tabel, kar
vsekakor ne kaže dejanske slike moči posa-
meznih moštev. Vzroke delnih neuspehov je
iskati predvsem v poškodbah in bole/nih igral-
cev, večje število pa jih je odšlo v JLA. Sicer
je blo delo v odboru prav dobro, angažiran
je bil novi trener tov. Dobrijc Radko, ki je
resno prijel za delo, le igralci so preslabo obi-
skovali vadbo in so zaradi te neresnosti tndi
marsikatero srečanje po nepotrebnem izgubili.
Khib se je boril tudi vse leto z velikimi ma-
terialnimi težavami, ki so v mnogočem tudi ovi-
rale večji napredek. Razgibano življenje nogo-
metašev se kaže v tem, da so v zadnji sezoni
odigrali 43 tekem z liga moštvi, cd tega 5 z
moštvi Iz drugih republik, mladinsko moštvo
je odigralo 33, pionirsko pa 20 tekem. Pri
premagovanju materianih težav je kinbn izdatno
pomagala celiska občna, matično društvo, že-
lezniška postaja in sindikalna podružnica že-
lezničarjev. Nogometaši so se udeležili parade
• na festivalu slovenske telesne kulture v Ljub-
ljani, sodeloval: s celjsko garnizijo na raznih
nogometnih turnirjih, organi7irali so mladin-
ski turnir ob dnevu republike, pa tudi ob-
činski praznik mesta Celja so počastili s po-
sebnimi prireditvami. V bodoče — to je v le-
tošnji sezoni — si želijo boljših uspehov, večjo
množičnost in boljšo kvaliteto.
Smučanje
NAPREDEK V TEKIH, NAZADOVANJE V ALP-
SKEM SMUČANJU
Celjski smučarji imajr. za seboj najvažnejša
letošnja tekmovanja. Priznanje zaslužijo le te-
knči z Belajevo na čelu, ki je na državnem
prvenstvu v Delnicah zonet b'la druea pri čla-
nicah za Rekarjevo, Verk Emil je bil v močni
članski konkurenci na 15 kin točno petnajsti,
mladinec Runovc pa se je zadovoljil s 25. me-
stom. Nekoliko nas preseneča, da se Celjani
niso udeležili republiškega članskega prvenstva
v alpskih discipl nah in so s tem izgubili tudi
pravico sodelovanja na državnem! Mladinci so
v preteklem tednu sodelovali na prvenstvu Slo-
venije v alpskih disciplinah, vendar do 20.
mesta ne zasledimo rrav nikogar od Celjanov.
Kje so časi, ko so brata Celina in Mahkovec
prinašali v Celje najvišje lovorike v državi?
V alpskem smučanju v Celju močno nazadu-
jemo in dokaz za to nam služijo letošnja pr-
venstva!
SMUČARSKI TEČAJ V ROGAŠKI SLATINI
Smučarski učitelj tov. Bračun Lado je pred
nedavnim zaključil v Rogaški Slatini uspešen
smučarski tečaj za pripadnike Partizana. Tečaj
je obiskovalo 55 tečajnikov cd 5-letnega Mirana
Pcdkraškega do starejših mladincev in gostov
iz Zagreba in Beograda. Vse priznanje gre za
uspešen tečaj tudi tov, Kulovcu, ki je v šoli
navduševal mladino za smučanje in je sam
vodil vrsto najmlajših. Tečajniki so kaj hitro
obvladali smučarske like. Ves teden je bilo
slišati na griču in v dolini Krasno veseli živ-
žav. Najboljši v tečaju so bili Pintarič, Nose
in Zore. Ob zaključka tečaja pa so se pomerili
še v smuku, kjer so v svojih skupinah bili zma-
govalci: Krklec Miran, Nose Jordan. Kulovec
Magda, Rajh Franc in Horvat Franc. Po tečaju
je mladna postala navdušena za zimski šport.
To je bil pravzaprav šele pričetek načrtnega
smučarskega udejstvovanja v Partizanu. Te dni
bodo na sporedu še društvene tekme v vseh
distiplinah od sankanja do skokov na skakal-
nici.
SMUČARSKI TEČAJ V  MOZIRJU IN  REČICI
OB SAVINJI
Požrtvovalna smučarska vaditeljica tov. Tro-
gar Pavla je vod.la v zadnjem tednu kar dva
smučarska tečaja — v Mozirju in v Rečici ob
Savinji- za smučarje v partizanskih društvih.
Mladi smučarji so bli navdušeni nad načrtno
vadbr> in so se priučili vsem smučarskim likom.
Na obeh tečajih je bilo nad 50 tečajnikov!
SKAKALNE TEKME NA TABORU
Agllno društvo Partizan v Taboru je v ne-
deljo organiziralo skakalne tekme, ki se jih je
udeležilo 20 skakalcev iz Savinjske doline, ogle-
dalo pa si jih je okrog 500 gledalcev. Skoki so
h li na 30-metrski skakalnici. Pri članih je zma-
gal Ribič iz Tabora pred Žilhlkom (Gomilsko)
in Kramarjem iz Tabora, pri mladincih pa so
vsa prva tri mesta pripadla domačinom — Go-
lobu, Lesjaku in Golobu Karlu. Najdaljše skoke
— 45 m so dosegli trije člani — Ribič, Žilnik
in Cizej.
Hokej na ledu
NAPREDEK  CELJSKIH  HOKEJISTOV
V mislih imamo zadnje nastope hokejistov
HDK Celje, ki kažejo iz nastopa v nastop bolj-
še znanje. V reiiubliški ligi stojijo kar dobro
in se s Papirničarjem iz Vevč borijo za vstop
v zvezno ligo. Res škcda, da so na domačih
tleh podlegli Papirničarju s 3:i (1:2, 1:0, 1:2).
Odlično so zaigrali Celjani proti Mariboru, ki
so ga premagali s 15:3 (1:1, 7:0, 4:2). V tej
tekmi je bil najuspešnejši Igralec Jelenko, ki
je kar šestkrat potresel nasprotnikovo mrežo.
V dveh mednarodnih tekmah s hokejisti GSV
Graz so zmagali gostje, prvi dan s 4:1 (J:0, 4:1,
0:0), drugi dan pa so se jim Celjani žilavo
upirali in so v zadnji tretjini skorajda ujeli
nasprotnika. Rezultat 6:5 (2:1 (2:1, 3:1, 1:3) za
GSV Graz. Tudi v teh srečanjih je bil najbolj
uspešen  Jelenko.
V odmorih hokejskih tekem smo videli v
umetnem drsanju lep napredek domačih drsal-
cev, kot gosta pa sta nastop.la državna prvaka
Resman in Galova ter pokazala vse kvalitete
umetnega drsanja.
ŠPORTNE  PRIREDITVE V  POČASTITEV VH.
SRBSKE BRIGADE
Vodstvo celjske garnizije je v zadnjih dneh
tudi s športnimi prired.tvami počast.lo oblet-
nico ustanovitve VII. srbske brigade, v čigar
sestav spadajo danes celjske edin.ce.
Kvaliteten je bil dvodnevni turnir v košarki,
ki so se ga poleg moštva JLA udeležili tudi
igralci iz celjskih srednjih šol in športnih dru-
štev.
Vrstni red ekip: I. gimnazija, II, gimnazija,
JLA,  Celje, Kladivar.
V nedeljo se je vršil patrolni tek s strelja-
njem, ki se ga je udelež lo več ekip iz dragik
mest in strelci iz strelskih družin celjske ob-
či:ic. Na startu je bilo zbranih 24 moSkili ia
3 ženske ekipe.
Vrstni red pri moških — 1. JLA Novo mest«,
2. JLA Celje, 3. SD Cinkarna. 4. SD Kovinar,
Ženske: 1. SD Ivo Lola Ribar, 2. Tempo. Zma-
govalne ekipe so prejele od prireditelja pre-
hodne pokale.
Kegljanje
BETON TRENUTNO NA ŠESTEM  MESTU!
Po I. kolu republiške Lige so kegljači Beton«
razvrščeni na tabeli na 6. mestu. V nedelj«
so nastopili v Kranju, kjer so podrli 4851 keg-
ljev. Med posamezniki je bil najboljši Marin-
ček z 857 keglji, za njim pa Zagorc z 823 i«
Lubej z 816, ostali kegljači pa niso dosegli nad
SOO kegljev.
SMUČARSKI SKOKI
Sneg je tudi v Velenju razgibal mladež. Vse
tri skakalnice.. ki so zgrajene v prijetni dolini
za starim Velenjem, so sedaj oživele.
Že preteklo nedeljo je Občinski sindikalni
svet Šoštanj organ.ziral tekme podružnic v
skokih. Na 30 m skakalnici je med člani zma-
gal Zager iz Šoštanja z najdaljšim skokom
dneva 25 m. Med mladinci je bil prvi Krevselj
iz Velenja.
Na vseh treh skakalnicah je pridno treniral«
28 najboljših mladincev iz vse Slovenije. Te-
čajnikom se je pridružilo še 16 mladincev iz
Velenja. Treba je reči, da so mladinci mnog«
pridobili pri tehniki skakanja in dosegajo kar
lepe daljine. N so redki, ki skočijo od 35 do
40 m daleč. Zaključek treninga mladincev ia
vse Slovenije je bil v nedeljo. Tekmovali s«
na 45 m skakalnici. Mladincem so se pridružili
še člani.
8. februarja bodo občinske tekme, na katerih
se bodo pomerili najboljši skakalci in tekači
telesno-vzgojnih društev v šoštanjski občini.
Vse kaže, da tudi smučarski šport privablja
z vsakim letom več in več mlatlih ljudi. Ska-
kalnice v Šoštanju, v Pesju in Velenju so vsak
dan polne obiskovalcev in hkrati jamstvo, da
bo tudi Šaleška dolina v bližnji prihodnosti
dajala smele in tehnično dobro pripravljene
skakalce.
PIONIRSKE IN MLADINSKE ZIMSKO-ŠPORTNE
IGRE PRELOŽENE
Zaradi ugodnejših snežnih razmer in terae-
Ijitejiih priprav je bilo sklenjeno, da se naj
izvedejo zimsko-športne igre po objavljenem
programu v posameznih krajih do vključno 9.
februarja, v občinskem do vključno 23. febru-
arja t. 1.
Javite  nam  občinske  koordinacijske  odbore!
Okrajni koord. odbor OLO, prosveta
STRELCI AVTOOBNOVE SO ZMAGALI
Pred dnevi je bilo na novo zgrajenem stre-
lišču pri domu JLA meddružinsko tekmovanj«
z zračno puško med strelsko družino Savinja,
Celje in Avtoobnovo, Celje. Zmagala je ekipa
strelske družine Avtoobnova, Celje s 654 proti
472 krogi. ^
objave in oglasi*objave in oglasi
VETERINARSKI ZAVOD CELJE
razpisuje 2 deldvni mesti v administraciji z
znanjem strojepisja. Plača po Zakonu o javnih
uslužbencih. — Nastop službe takoj, ali po do-
govoru.
LETOŠNJE PUSTNE PRIREDITVE OLEPŠEVAL-
NEGA  IN  TURISTIČNEGA  DRUŠTVA  CELJE
Tudi letos prirejamo tradicionalne pustn^ pri-
reditve. 31. maškarada bo na pustno soboto
zvečer v vseh protorih kina Union, 3. otroška
maškarada pa na pustno nedeljo, dne 16. II. t. 1.
ob 16. uri v veliki dvorani kina Union. Za
najlepše maske na obeh maškaradah so pri-
pravljena lepa darila.
Uspelo nam je angažirati enega najboljših
slovenskih plesnih ansamblov, ansambel MOJ-
MIRA ŠEPETA iz Ljubljane s sodelovanjem vo-
kalne solistke MAJDE SEPETOVE.
Olepševalno in turistično društvo Celje
RAZPRODAJA
V mladinskem domu »Miha Pintar« na Dobrni
bo v nedeljo, dne 23. februarja od 8. do 12.
nre razprodaja drobnega inventarja, zlasti
manjše otroške obutve, obleke in perila.
SPREJMEM hišno pomočnico k družini z dvema
otrokoma. Pogoji ugodni. Zaželena upokojen-
ka ali starejše- dekle. P'ismene ponudbe na
upravo liista pod šifro >Velenjc<.
SPREJMEM postrežnico za 2 do 4 ure dnerno.
Naslov v upravi lista.
GOSPODINJSKO POMOČNICO starejšo sam«
za čez dan sprejmem. Vprašati v upravi liiista,
PRODAM ugodno vitrino, dva fotelja in okrogl«
mizo (v dobrem stanju, trd les). Vprašati:
Deleja, Celje, Cret «5-1.
PRODAM ugodno dobro ohranjen moped. Vpra-
šati pri gostilni Kaš, Arclin.
PRODAM enostanovanjsko h'šo z večjim vrtom,
takoj vseljivo. Vprašati: GajSek Anton, Arc-
lin 58 pri Celju. ^
PRODAM po znižani ceni dobro lazvito sadnori-
nogradno posestvo 8 ha, 6 km iz Celja, z eni>-
nadstropnim gospodarskim poslopjem in vsem
inventarjem. Informacije: Lečnik, urar, Celje,
Zidanškova  ulica.
KUPIM enosobno ali dvosobno vseljivo stano-
vanje s pritiklinami v mestu ald bl'žnji oko-
lici, ali dam visoko nagrado tistemu, ki mi
preskrbi   stanovanje.   Naslov  v   upravi  lista.
KUPIM mali hladilnik >Tobi«. Bovha, Jenkova
ul. 1, Celje.
VZAMEM v najem za daljšo dobo posestvo 2 ha
v bližini Dobrne. Naslov v upravi l''sta.
ZA ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami
nudijn nagrado, evcnt. tudi posojilo. Gašparič,
Celje, Cesta na Dobravo 28.
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovamje v
Mariboru za enako v Celju. Vprašata pri
»Oitopedlji«, Celje, Stanclova 16.
TRISOBNO STANOVANJE v centru mesta pro-
dam. Soba in kuhinja, vseljivo v najkrajšem
času. Iniormacijc: Celje, Siametova 11-1.
SPOROČAMO cenjenim strajikam, da je naia
nova telefonska številka 23-00, Restavracij«
»Ojstrica«, Celje.
JAVNA ZAHVALA
Dr. Stanku Petroviču za njegovo nadvse vest-
no in i)ožrtvovalno zdravniško pomoč. Naši tei-
ko bolani mami ji nud.l mnogo več, kakor m«
nalaga njegova zdravn.ska dolžnost.
Družine: Kostajnšek, Arlič, Mihelak
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše dobre mame, stare
mame, sestre in tete
upokojenke TEREZIJE DRAŽ v Trnovljah,
se najlepše zahvaljujemo vsem, k: so z nas^
sočustvovali in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoče družine L»raž, Smovr»nik, trece ia
ostalo sorodstvo.
Tmovlje, 3. febr. 1958.
Nedelja, 9. februarja
12.00   Pogovor z državljani
12.10   Poje pevski zbor iz Vranskega p. v. Sta-
neta Bartola
12.25   Radijske beležke
12.10  Za naše podeželje
15.00—17.00 Prencs sporeda RL
14.15   Ziibavna glasba, vmes objave
14.25   Želeli ste — poslušajte!
Ponedeljek, 10. febrnarja
14.55   Želeli ste — poslušajte!
14.50   Zabavna glasba, vmes objave
15.00—17.00 Prenos sporeda RL
17.00   Domača kronika
17.15   Igrajo tamburaši »Svobode« Celje p. v.
lerda Piliha
17.55  Športniki o športu
17.45   Zabavna glasba, vmes reklame in objave
Torek, 11, februarja
14.35   Želeli ste — poslušajte!
14.50   Zabavna glasba, vmes objave
15.00—17.00 Prenos sporeda RL
17.00   Domača kronika
17.15 Harmonikarji »Svobode« Celje igrajo . . .
17.35   Kulturni obzornik
17.45   Zabavna glasba, vmes reklame in objave
Sreda, 12. febrnarja
14.55  Želeli ste — poslušajte!
14,50   Zabavna glasba, vmes objave
15.00—17.00 Prenos sporeda RL
17.00  Domača kronika
17.15   Polke in valčke igra kvintet »Kamilo«
17.35   »Žene pri strojih« — reportaža iz Topra
17.45   Zabavna glasba, vmes reklame in objave
Četrtek, 13. februarja
14.35   Želeli ste — poslušajte!
14.50   Zabavna glasba, vines objave
15.00—17.00 Prenos sporeda RL
17.00   Domača  kronika
17.15 Magnetofonski posnetki s »Slavnostnega
koncerta v počastitev kulturnega praznika
slovenskega naroda« v Slovenskem ljud-
skem gledališču Celje. Sodelujejoš mla-
dinski in mešani zber »France Prešeren«
p. v. Jurčka Vrežeta in Jožeta Koresa.
17.40  Gospodinjske beležke
17.45   Zabavna glasba, vme« reklame in objave
Petek, 14. februarja
14.35   Želeli ste — poslušajte!
15.00—17.0« Prenos sporeda RL
^».bO—1^.00 Prenos spored RL
17.60  Domača kronika
17,15 Zaplešite z nama . . . (igra Celjski plesni
seplet)
17.35   To bo zanimalo tudi vas . . .
17.45   Zabavna glasba, vmes reklame in objav«
Sobota, 15. februarja
14.55   Želeli ste — poslušajte!
14.5t  Zabavna glasba, vmes objave
15.00—17.00 Prenos spored RL
17.0t   Domača kronika
17.15 Zabavna glasba, vme« reklaa« ia objav«
17.25   Za vtako(ajr aekaj
SLOVENSKO  LJUDSKO  GLEDALIŠČE  CELJE
Nedelja, 9. IL 1958 ob 15.30 — Alejandro Ca-
sona: Drevesa umirajo stoje — izven.
Sreda. 12. II. 1958 ob 20 — Juro Kisllnger: N«
slepem tiru — premiera — premierski abonma
in izven.
Četrtek, 13. II. 1958 ob 20 - Juro Kislinger:
Na slepem tiru — četrtkov abonma in iaven.
Nedelja, 16. II. 1958 ob 15,30 — Juro Kislinger:
Na slepem tirn — nedeljski popoldanski abon-
ma in izven.
KINO UINON CELJE
Od 4. do 8. II. 1958 — Trije novčiči v vodnjaka«
— ameriški Cinemascope film.
Od 9. do 12. II. 1958 — »Kariera Nikodema Di-
zma«, komedija — poljski film.
Od 13. do 17. II. 1957 — »Komanči«, ameriški
Cinemascope-vestem film.
KINO METROKOL CELJE
Od 7. do le. II. — »Dobri vojak Švejk« - k«-
medija — češki barvni f>lm.
Od 11. do 14. IL — »Rihard HI« — aaek!^
barvni lifm — zgrdovinsk- film.
Od 15. do 18. n. 1958 — »Bcnda ia Lavemder
hila«, angleški fiba — krimiaalnL
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZ-
MERIJ V CELJSKI TISKARNI, CELJE ;
RAZPISUJE
delovna mesta za naslednje delavce      -                  j
KOREKTORJA in REVIZORJA 1
Pogoji: diplomiran slavist (lahko brez prakse) ali visokokvalifi-j
cirani ročni ali strojnij stavec z 10-letno prakso. j
TRI STROJNE STAVCE 1
enega s kvalifikacijo visokokvalificiranega strojnega stavca; 1
dva s kvalifikacijo kvalificiranega strojnega stavca. '
TRI ROČNE STAVCE ;
enega s kvalifikacijo visokokvalificiranega ročnega stavca; ^
dva s kvalifikacijo kvalificiranega ročnega stavca.
TRI KNJIGOTISKARSKE STROJNIKE [
enega s kvalifikacijo visokokvalificiranega strojnika;
dva s kvalifikacijo kvalificiranega strojnika. i
POMOŽNEGA DELAVCA v knjigotiskarski strojnici i
Kvalifikacija: polkvalificiran delavec, vojaščine prost, star ne več!
kot 30 let. [
Plača za vsa delovna mesta po tarifnem pravilniku. '<
Prošnje za sprejem (v katerih mora biti navedena tudi sedanja služba j
in vzrok prekinitve ter priloženi dokazi o kvalifikaciji) pošljite na Ko-'
misijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Celjske tiskarne, \
Celje, Trg V. kongresa 3 do 15. februarja 1958.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI im^^n.
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TTTOV TRG .3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 620-305-T-1-266 PRI MlUbT-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V CKLJU
ZANIMIVOSTI
Začetek rojstva „PilHaR9BI]E" Bo ena in ena = ena?
Pred dnevi sta skupščina Egipta in Sirije v Kairu izglasovali pred-
log o ustanovitvi nove države. Akt o združitvi sta podpisala egiptovski
predsednik Naser in sirijski premier Kuvatli. V prihodnjih dneh pa bo
izveden neke vrste plebiscit in izvoljen bo nov predsednik »Združe-
nih arabskih držav«. Toda združitev je šele na začetku, kajti kljub
mnogim skupnim državotvornim lastnostim, je veliko takih lastnosti,
ki jih trenutno še razdvaja na vseh področjih javnega, političnega,
predvsem pa gospodarskega življenja.
Objavljamo zapažanja našega člana redakcije, ki je pred leti obiskal
obe državi:
Najprej o Siriji: Država leži v kotu
med Arabskim polotokom in Malo Azi-
jo. Je izrazito agrarna in spričo pogo-
jev v preteklosti dokaj revna država.
Šteje okoli 4 milijone prebivalcev,
predvsem Arabcev, ima pa nebroj na-
rodnostnih manjšin; Turke, Kurde, Cer-
keze, Armence in Perzljance. Tudi zgo-
dovinska preteklost je pestra. To ozem-
lje so pred našim štetjem držali Asirci
in Babilonci, pozneje Heleni, Grki in
Rimljani, potem dolgo vrsto let Turki
in po prvi svetovni vojni je bdi Levant,
tako imenujemo ves prediiji del Sred-
njega vzhoda, pod protektoratom Fran-
cije. Raznovrstnost ver je v Siriji tudi
problem zase. Tu so po večini sicer
muslimani, ne manjka pa kzatoličanov
in pravoslavnih. Njihovo gospodarstvo
je oprto v glavnem na poljedelstvo, v
severnih hribovitih predelih na živino-
rejo, medtem ko je industrija še slaba
(le nekaj desetin tovarn). V državi je
promet razmeroma slabo urejen, toda
ceste so odlične, kolikor jih imajo. Tudi
v pomorstvu imajo »zemljepisno smo-
I lo«. Vse luke so plitke. Edino v Lata-
j kiji, kjer so pred leti Jugoslovani zgra-
dili sodobno luko, lahko pristajajo več-
je ladje. Močno je zastopan zračni pro-
met, kajti mesto Damask je svetovno
zrakoplovno križišče.
Sirija je od zadnje vojne neodvisna
republika. Njeno politično življenje je
izpolnjevalo delovanje precejšnjega šte-
vila strank. Socialisti in komunisti so
imeli vedno precej poslancev v Dama-
sku.
Egipt je na drugi strani takorekoč
najjužnejša arabska država. Njegova
preteklost se razlikuje od sirijske v
zadnjih stoletjih, medtem ko je v dalj-
nji preteklosti bil zgodovinski razvoj
precej podoben. Egipt je dlje časa bil
samostojen in delno pod vplivom Bri-
tancev. Gospodarska moč Egipta je vse-
kakor večja kot Sirije, predvsem pa za-
radi važne prometne žile — Sueškega
prekopa. Tudi industrija je številnejša,
poljedelstvo v dolini Nila intenzivnejše,
števlilo prebivalstvai se približuje 20
milijonom, pa tudi narodnostno je
Egipt bolj kompakten, kajti Hamati,
Semiti in Arabci so se zlili v enotno
narodnostno zaokroženost. Arabski pre-
porod, ki se je v Egiptu med vsemi
arabskimi državami najbolj razvil, je
tudi danes na vodilnem položaju.
Obe državi spaja vrsto skupnih stvari.
Jezik, pretežni del verstva, enaki po-
litični nazori neodvisnosti in izvenblo-
kovske politike. Ob predlanskih dogod-
kih ob Sueškem prekopu sta ti dve dr-
žavi bili najbolj tesno povezani. Od ta-
krat je del egiptovske vojske na siri j-
skih tleh.
V bližnji prihodnosti bosta obe avto-
nomni republiki najprej imeli skupni
parlament, skupno zunanjepolitično de-
lovanje, skupno diplomatsko dejavnost,
skupno vojsko, ki je že zdaj pod enot-
nim poveljstvom generala Amerja, me-
šane trgovske družbe in podobno.
Vsekakor bo težje uravnovesiti poli-
tično življenje. V Egiptu so prepove-
dane vse politične stranke, v Siriji sn
bile v nasprotju, vse dovoljene. Pogoji
združitve vsebujejo tudi začasno pre-
p>oved vseh političnih strank v Siriji
in njihova združitev v enotno domo-
vinsko fronto. Težave bodo gotovo na-
stale tudi ob gospodarskih vprašanjih.
Baje se v Egiptu že zdaj kažejo težnje,
da bi gospodarstvo v novi državi do-
miniralo na egiptovski strani.
Težave obeh držav, zdaj avtonomnih
republiik, so precej tsorodne. Bog za
večje socialne reforme je potreben na
obeh straneh. Gospodarstvo, predvsem
kmetijsko gospodarstvo, je v obeh de-
želah potrebno izboljšav. Ce je za Egip-
čane ključ napredl^a Asuanski jez, s
katerim bodo poboljšali rodnost Nilske
doline, potem je v Siriji navodnjavanje
ravno tako ključni problem. Toda vsa
ta vprašanja sp rešljiva, kajti to, da
je v obeh deželah fevdalni red v tem
delu sveta najbolj odmaknjen, tudi ne-
kaj pomeni.
Ob tem važnem dogodku lahko ugib-
Ijemo marsikaj. Bo združitev Sirije in
Egipta, ki trenutno nimata niti skupnih
mej, potegnila za seboj tudi druge a-
rabske države? Libanon, Jordanija in
Saudova Arabija baje že konferirajo o
tem vprašanju. Ce bi pristopili vsaj
Jordanija in Libanon bi »Združene
arabske države« postale tudi geografska
celota. Niso pa redki glasovi o Panarab-
ski državi, ki bi združevala poleg Egip-
ta, Sirije, Jordanije, Libanona, Saudove
Arabije, Sudana verjetno še severno-
afriške kolonije in svobodne države kot
so Maroko, Tunis in Libijo in bojujoči
se Alžir. V tem primeru bi moral svet
račimati z državo, ki bi štela blizu
70 milijonov ljudi in ki bi se razpro-
stirala od izvira Tigrisa v Mezopota-
miji, preko Arabskega polotoka, čez
deželo ob Nilu preko Severne Afrike,
vse tja do Atlantskega oceana južno
od Gibraltarskih vrat. Neizpodbitno bi
bila to velesila in če bi ostala zvesta
sedanji politiki prvih dveh članic, po-
tem zelo pomembna za ravnovesje sve-
ta.
Jadrnice na Nilu
Sirijsko pristanišče Latakija
bodice«bodice * bodice
CVETKE IZ GOSTINSTVAl
PREPOVEDANI PES '
\
Prepovedano je pse '
v ta lokal s seboj jemati! j
Prav tako glasi napis ]
se v gostilni tam nad vrati. ].
Ko pa mimo kuhinje
stopiš, le ozri se vanjo! i
Tam zagledal sceno boš, f
v tej gostilni pač vsakdanjo. I
Za štedilnikom na tleh J
pes požrešno liže krožnik, i
gost je golaž jedel v njem,
zdaj masti se pes — brezbožnifc.
JEDILNI LIST i
Kaj imate za pod zob? ;
vprašaš deklico še mlado. «
Vampe, golaž! reče ti, ]
kakor že ima navado. 1
Na jedilnem listu pa .
tudi druga so jedila! \
Da, saj res, jedilni list! ,
Skoraj nanj sem pozabila! I
SERVIETA \
Servieto tu dobiš, ]
a samo v miniaturi \
i zpapirja tankega,
da se oddolžiš kulturi. ]
i
Tri ogliče le ima, ]
a sicer je kot svilena. ]
Kdor premalo teka ima, i
prav mu velikost je njena. •
MANJKA PRST \
Ti prinese deklica \
čašo vina — dva, tri deci> ^
pa ji rečeš: O, nikar 5
mene ti za nos ne vleči! |
\
Kaj ne vidiš? Manjka prst ;
kakor vselej spet do mere! ]
Zmigne s šobo deklica: ;
Oh, malenkost! Brez zamera! i
RAČUN
Piše deklica račun
mi na listek in pove ga
pa že skrije listek spet,
da ne vidijo ljudje ga.
Rad bi videl gost račun,
če morda ni v njem pogreika.
A na mizo ga ne da
nič kaj rada ljuba Nežka.
^ TUS IZ ZRAKA
V Celju krčmica stoji,
ki je zlasti imenitna.
Da je slavna med ljudmi,
je resnica neizpodbitna.
Ribe jedel si in pil,
ko pa stopiš preko praga,
nate se bo curek zlil
kar iz zraka — res, za vraga!
Le od kod nenadni tuš?
gost začuden se vprašuje.
Zleb ob strehi, krščenduš,
vode več ne zadržuje!
Prav do kože moker gost
hitro plane izpod tuša.
Mraz mu stresa vsako kost,
ko glasno se v zrak priduša.,.
Ob koncu leta 1958 bodo
ČLANI PREŠERNOVE DRUZBE
prejeli za redno članarino 320 din
naslednjih pet knjig:
1. Koledar za leto 1959
2. Ivan Ribič: Sin, povest
3. Honore de Balzac: El Verdugo in druge zgodbe
4. Tone Seliškar: Velika gala predstava, mladinska povest
5. Poljudnoznanstveno delo: Kruh
Za doplačilo 150 din prejme lahko vsak član še:
6. knjigo Lepo vedenje ali
7. knjigo inž. Milana Ogrina: Moj vrt
Kdor naroči obe dodatni knjigi, doplača za obe knjigi samo 230 din.
7 KNJIG ZA 550 DIN
prejme torej vsak, kdor se vpiše najkasneje do 5. aprila 1958 v
članstvo Prešernove družbe in plača najkasneje do 5, julija 1958
vse obroke.
Pohitite z vpisov! Ciane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe,
ki so v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne in podružnice
Slvoenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprava v Ljubljani,
Erjavčeva cesta 14/a.
PREŠERNOVA
DRUŽBA
TEKMA V VESOLJU
Kakor znano, je bil po uradnem spo-
ročilu predsednika ZDA Edsenhowerja
1. februarja zjutraj izstreljen iz Cap
Canaverala prvi ameriški umetni sa-
telit. Zdi se, kakor da so se duhovi po
huronskem vrišču, ki ga je sprožil po-
nesrečen start enega zadnjih poskusov,
pomirili. Satelit je težek 13 kg in 360
gramov in kroži okrog Zemlje s hitro-
stjo 28.900 km na uro.
Primerjava med tem in obema ru-
skima satelitoma dopušča trditev večje
tehnične izpopolnjenosti, saj kroži za
okrog 1600km na uro hitreje od prve-
ga Sputnika in za okrog 2000 km od
drugega. Satelit je bil izstreljen v vi-
šino 3200 km, medtem ko sta dosegla
oba ruska 900 oziroma 1700 km in ima
dve radijski postaji, ki oddajata signale
na frekvenci 108,3 in 108 megaciklov.
Domnevajo, da bo prva oddajala signale
dva do tri tedne, druga pa do tri me-
sece. Konstruktor "VVerner von Braun
je izjavil, da je to začetek velikega
programa za nadaljnje osvajanje ve-
solja. Po njegovi izjavi kroži »Razisko-
valec« normalno okrog Zemlje, skozi
najvišjo in najnižjo točko 2720 in
320 km. Satelitova pot ne vodi čez so-
vjetsko ozemlje, moskovski radio pa je
javil, da so v Taškentu ujeli njegove
signale.
Tokrat je šlo ...
PRVOVRSTNE DOMACE
KRVAVICE
dobite vsak četrtek, petek, soboto
in nedeljo le v gostinskem pod j.
SGP »BEIONA« Celje, SKALNA
KLET (,pod gradom).
Se priporoča
kolektiv
film*film»film*film*film*film
Pretresljiv vzgojni problem
na domačem traku ...
Začnimo naravnost: Film »Mali člo-
vek«, ki ga je izdelalo podjetje iz
Skopja lahko mirne duše uvrstimo med
dobre domače filmske ustvaritve. Na
prvo mesto pa moramo postaviti izred-
no dobro filmsko zgodbo, ki govori o
usodi otroka iz razbite zakonske zveze,
kii navkljub materialni sigurnosti pride
na slaba pota, v slabo druščino. Film
je poln toplih in prepričljivih prizorov,
ki kot podrejene scene močno podpi-
rajo glavno idejo, le-ta govori o tem,
da je otroku pKitrebna toplota doma-
čega kroga in da ga prav nič ne more
obvarovati nesreč bolje kot dobra
vzgoja v družim. Marsikdo je zameril
ustvariteljem filma, zakaj niso poka-
zaK določnejšega izida zgodbe. Res je
vsakega zanimalo, kaj bo z malim deč-
kom, ki je postal nevede »član tatinske
tolpe«. Fant gre izpred naših oči v
srcu dober in pošten v negotovo pri-
hodnost. Bo v njem zmagala poštenost,
ali bo spričo kvarnega okolja podlegel
slabemu? To gledalec lahko samo
ugiba.
V tem pa je ravno mojstrovina. Ne-
določeno! Tako gledalec vsaj razmišlja,
drugače pa bi potolažen odšel iz dvo-
rane. Tak občutek pa nedvomno vpliva
na mišljenje ljudi, ki morajo sami
vzgajati otroke in ki so z »malimi
ljudmi« v stalnem stiku.
Tudi režija filma je vredna zgodbe,
nič manj pa igralci. Precej manjši uspeh
So dosegli snemalci. Nočne scene so
bile res »nočne«. Te bi ne bilo treba
tako togo »realistično«, saj film je ven-
dar vizuelna zadeva, tako pa smo sli-
šali samo glasove.
Baje so to filmsko zgodbo želeli ku-
piti Angleži, ki so znani mojstri otro-
ških filmsikih zgodb. Toda to, da so
zdaj kupili tudi film, ker scenarija niso
dobili, pomeni, da ima film priznano
vrednost.
FILM O TRPECl AFRIKI,..
Film ni, in naj bi nikoli ne bil, samo
zabavi v namen. Kakšne vrednosti pri-
dobimo pri gledanju kavbojskih, pom-
poznih, revijskih in skrajno napetih
krirnanalnih filmih. Roko na srce...
Samo zabavo in trenutni užitek! Naša
duševnost se od mnoštva takih filmov
ni v ničemer obogatila.
Filmu priznavamo, da je velesila in
da je umetnost. Velesila je zato, ker
zmore prepričevati, ker nam nudi mož-
nost, da se poceni seznanimo z umet-
niškimi deli, ker nam približuje svet,
njegove probleme, narode in njihove
navade itd., itd.
»Žaluj ljubljena zemlja« gotovo ni
zabaven film. Niti ni vrhunska film-
ska imietnina. Toda odkrije nam kos
sveta, ki ga tako malo poznamo. Po
plazu razkošja na filmskem platnu nas
je ta film postavil pred presneto resen
ambient. Trpljenje južnoafriških črn-
cev poznamo bolj iz razprav in dekla-
racij v Združenih narodih. Omenjeni
film pa nam je pokazal delček te trpke
resnice v živi sliki. Kdor misli dobro
in ima srce na pravem mestu, je moral
pomisliti na tole:
— Kako je mogoče, da v času, ko
ljudje prodirajo v vesolje, ko je tehni-
ka na višini, ki že meji na vrhunec,
ko bo človek podjarmil vse prirodne
sile; da v tem času na naši zemlji ljud-
je živijo tako težko, v tako nemogočih
in krivičnih razmerah? —
Filmu ni mogoče očitati slabe režije
niti slabe igre. Res je, nismo vajeni
črnih obrazov. Bila pa bi naša dolžnost,
da bi se jih privadili.
Vsekakor bi rad vedel za misli onih,
ki -SO sredi predstave vstajali in za~
puš^a^i dvorano?
Brez besed...
POLITIKA MED OTROCI. ..
—Veš, Peter, če bi vedel, da bo oče
res ostal popolnoma nevtralen, bi ti pri-
lepil tako zaušnico, da bi ti zvonilo
po ušesih! —
TONČKOV PROBLEM...
— Koliko si star, Tonček? —
— Ja, to je zamotano. Ce grem z
očetom, sem dvanajst, če pa z mamo,
potem sem devet let star. —