AVGUST X S Vez! BY. Petra 2 N 9. pob ink g 5 P Lidija 4 T Dominik 6 S Marija Snežnica 6 Č Sprem, na gori 7 P Kajetan + 8 S Cirijak ~9 N 10. pobink. ® 10 P Lovrenc 11 P Suzana 12 S Klara 13 č Janez Berch 14 P Evzebij + 15 S Vncbovz. M. D. LOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico od boja do zrnagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V, CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 157. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 8, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Washington, D.C. — Kakor je bilo že včeraj na kratko poročano, je eksekutivni odbor ameriške delavske federacije končno vendar izvršil "čin neverjetne in neotesane neumnosti," kakor ga je ožigosal Lewis, da je namreč iztekel suspendacijo nad desetimi unijami, ki so se uvrstile za Lewisom, načelnikom pre-mogarske unije, in pristopile k njegovemu odboru za indu-etrijalno organiziranje. Splošno se napoveduje, da je ta korak eksekutivnega odbora povzročil, da bo prišlo do usodnega razcepa 1 delavske federacije v dve nasprotujoči si organizaciji. Odbor je po tridnevnem razmotrivanju, ki je veljala kot nekaka sodna obravnava proti "upornikom," dasi se od teh niti eden ni odzval pozivu na zasliševanje, proglasil z večino 13 glasov proti enemu, da so omenjene unije zakrivile čin upora in se zato kaznujejo s suspendacijo. Ta suspendacija stopi v veljavo 5. septembra; tega datumu ni odločil odbor, marveč je mesec dni za premislek določen po pravilih federacije. Omenjene unije se med tem časom lahko izognejo še kazni su-spendacije s tem, da se skesano podvržejo odboru in v to svrho razpuste odbor za industrijsko organiziranje. Obsojene unije imajo torej še mesec dni časa, da preprečijo suspendacijo. Vsi znaki Odbor delavske federacije skoraj enoglasno odredil, da se , unije, ki so se pridružile Lewisu, suspendirajo. — Konji vencija v jeseni bo bržkone odločila končno izključi-; tev. — Suspendirane unije nameravajo ustanoviti lastno organizacijo, NESREČA Osem oseb ubitih v potniškem aeroplanu. St. Louis, Mo. — Katastrofalna usoda je zadela preteklo sredo ponoči neki potniški aeroplan pet minut potem, ko se je dvignil od tukaj na polet proti Chicagi. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je namreč treščil na zemljo, pri čemer je bilo ubitih vseh šest potnikov, ki so se vozili v ŠE ENO STRANKO KUJEJO njem, in dva pilota. O nesreči se je izvedelo šele pet ur pozneje, bo postavila za predsedniške Protirooseveltovski konferirajo. demokrati Detroit* Mich. — Možnost obstoja, da se bo za novem-berske volitve priglasil poleg dosedanjih še en kandidat. V tem mestu je bila namreč za ta petek sklicana konferenca tistih vodilnih osebnosti v demokratski stranki, ki se ne strinjajo z Rooseveltom in njegovim new dealom, in udeležiti se je je imelo kakih 30 mož. Kakor se je izrazil eden voditeljev, je v načrtu, da se na tej konferenci ustanovi druga demokratska stranka "ustavnih demokratov," ki si DUH PO ČEBULI SE NE ODPRAVI Chicago, 111. — Dva zdravnika sta v neki zdravniški reviji spisala članek, v katerem trdita, ^da je edino sredstvo, s katerim se lahko izognemo duhu po čebuli, ta, da čebule ne jemo. Izpiranje ust, pravita, ne pomaga, ker duh prihaja iz pljuč. PRED LJU T0BITK0 Načrt vlade za odločen napad. — Zaplenitev zemljišč uporniškim veleposestnikom. Madrid, Španija. — Vladi zveste čete so se pri dosedanjih bojih v glavnem omejile le na obrambo in na to, da preprečijo prodiranje uporniških fašističnih čet proti glav-London, Anglija. — Ka- "emu mestu Madridu. Vojaški kor trdi neki tukajšnji list, se voditelji pa so . v četrtek se-namerava holandska kraljica jstavljali načrte za veliko pro-Vilhelmina odpovedati presto- tiofenzivo, ki ima namen, da KRIŽEM SVETA končno odstrani nevarnost, ki zdaj grozi prest®lici. Razumljivo je, da se za to tudi v bivšega senatorja iz Mo. --o- ŽENA DOLOČILA KAZEN ZA MOŽA ko je o njej sporočil neki farmer, ki živi tam v bližini. Domneva se, da je gosta megla povzročila nesrečo. -o-- DEDIŠČINA SE NEPRIČAKOVANO POŠESTORILA Chicago, 111. — Ko je 83 let stara Mrs. Anna Top, 1621 No. Central ave.. umrla 16. marca, je zapustila vse svoje premoženje, znašajoče $10,-000 svojima dvema sosedoma.1 Preteklo sredo pa se je dediščina teh dveh sosedov nenadoma povišala na $60,000. Ta dan se je namreč odprla n[ domov. Tako je pretekli oporoka sina omenjene ženske. ;meSec izginil za štiri dni. Sin je umrl malo pred svojo Sodnik je nato menil, da bi materjo in je njej zapustil |ga zapor 60 dni morda izpa- fz Jugoslavije, Z lova grede proti domu, se je po nesreči ustrelil ugleden posestnik Franc Smode, katerega so potem neznani roparji še okradli. — Hude posledice brezposelnosti v Posavju. — Vesti iz raznih krajev domovine. lu in ga odstopiti svoji 27 letni hčeri Julijani. Hči se namerava poročiti s švedskim princem Karlom, na kar bo prišlo j uporniških vrstah primerno do spremembe na prestolu. | pripravljaj o, m je zato priča-— Havana, Kuba. — Po- ,kovati najljutejse bitke, kar ga kandidata J. A. Reeda, |glanska zbornica je spi.ejela Is« .lih je še doslej vršilo. ...... _ zakonski predlog za splošno} V četrtek je dala vlada po- _ amnestijo, na podlagi katere- |velje, da se zaplenijo vsa ve-1 po omenjeni cesti ponoči. ^ ga se bo izpustilo iz ječ in vo- jleposestva, ki merijo več _ kot! Puška pa mu je bila med voz jaških trdnjav okrog 7000 jet- :247 akrov in katerih lastniki nikov. Istočasno pa je bilo are- so se odstranili. Mnogo takih tiranih 68 radikalcev, osum- veleposestnikov je namreč na 1 j enih, da nameravajo napasti strani upornikov in ta vladni ukaz bo nekaka kazen za nje. Smrtna nesreča uglednega ' posestnika Nova vas na Štajerskem, 18. julija. — Sinoči je bil Franc Smode, ugleden posestnik in mesar iz Nove vasi, na lovu v Sliv niči pri Mariboru. Šel je na divje race. Vračal se je domov v spremstvu nekega lovca in nekega delavca na vozu. Smode je sam držal vajeti, puško, ki je bila nabita, pa je imel med nogami. Ta okoliščina, da je Smode imel med nogami med vožnjo nabito puško, ni nič čudnega, ker se je Smode nemalokrat izrazil nasproti znancem in tovarišem, kako nevarno je hoditi Chicago, 111. — Na tožbo svoje žene je moral preteklo sredo priti pred sodišče 37 letni Axel Anderson, 8705 Essex ave. Žena je izjavila, da se mora kaj ukreniti* glede njegove varnosti, češ,da ji povzroča skrbi. Drugače, pravi, je dober mo^, samo včasih ga prime, da se vda pijači, in tedaj vzame avto ter ga par dni hiše fašistov. — Atene, Grčija. — Kakor je bilo poročano, je bilo na Grškem proglašeno obsedno stanje da se zaduši gibanje radikalcev. Istočasno se je John Metaxas proglasil diktatorjem, kar je kralj Jurij tudi odobril. svoje premoženje, znašajoče1 $50,000. Na ta način bosta so- metoval, toda izpremeni! do nemškega konzula izvršilo pa kažejo, da se stavljenemu jpoizvedovanje v Nemčiji, od pogoju ne bodo uklonile, kar ikoder se je ženska priselila se lahko razvidi iz skrajno so- [semkaj, ako ni tamkaj kakega vražnih izjav, katere mečejo bližnjega sorodnika, ki bi utegnil voditelji obeh struj drug proti drugemu, in tako bodo s 5. septembrom začasno suspendirane, na kar se bo z zadevo bavila konvencija federacije, ki sc bo vršila v novembru v Vnestu Tampa, Fla; Z gotovostjo se pričakuje, da bo konvencija glasovala za končno-veljavno izključitev, kajti sojene unije ne bodo kot suspendirane na njej zastopane in tako tudi ne bodo mogle preprečiti končnega koraka proti sebi. Iz Lewisovega tabora se trdi, da suspendirane unijo ne bodo podvzele nikakega koraka, da bi s pomočjo sodišč preprečile kazen marveč bodo nadaljevale s svojim delom za organiziranje delavstva po industrijah. Zato tudi niti naj-manje ne mislijo na to, da bi se razpustil tozadevni odbor. Na ta način bo razpadla delavska federacija v dva tabora. V federaciji-sami bodo ostale unije, katere zagovarjajo dosedanji sistem organiziranja po strokah, dočim bo druga organizacija obsegala delavstvo, organizirano po industrijah, brez ozira na to, v kaki stroki je kdo izučen. Zadnji sistem, ki ga propagira Lewis s svojimi pristaši, jo brez dvoma veliko bolj de- le obsodbo na priporočilo že-seda deležna tudi te zapušči- ne, naj ga za ta čas raje ne. Predno pa bosta prišla do jpostavi na probacijo, ter odjo-tega denarja, se bo na pobu- jgn, da ne sme 60 dni voziti avtomobila niti pijan niti tre- zen, drugače ga čaka zapor šest mesecev in globa $200. napraviti priziv proti oporoki. PES POSTAVLJEN PRED SODNO OBRAVNAVO Brockport, N. Y. — V tukajšnji sodniji se je vršila preteklo sredo svojevrstna obravnava. Na zatožni klopi je sedel, oziroma ležal, neki pes, ob-_[po imenu Idaho, proti kateremu je bila vložena tožba, da ie povzročil smrt nekega 14 letnega dečka. Do nesreče je prišlo, ko je pes skočil na hrbet dečka med tem, ko je ta plaval, na kar je deček utonil. Končna obsodba proti psu se je glasila, da se mu bo sicer ohranilo življenje, toda ostati bo moral zaprt doma celih 26 mesecev. Ako ga med (tem časom najde policija zunaj, ga ima pravico ustreliti. Isti dan je španski min. predsednik, J. Giral. zanikal resničnost vesti, da je doslej padlo 35,000 in bilo'ranjenih 100,000 vojakov, češ, da toliko vojaštva obe armadi skupaj ne štejete. TAJNA POROKA STARKE Ejdmontoii, Alta. — Prav na "moderni" način se je izvršila poroka 83 letne Marije Porter. Ne, da bi kaj povedala svojim domačim, je na skrivaj "pobegnila" s svojim izvoljencem, 80 letnim John Zeigler-jem in se tajno z njim poročila. BERLIN SE OKRASIL mokratičen, kajti na tej podlagi stopi lahko v unijo tudi nestrokovni delavec, in bi torej ta sistem, ako bi se splošno upeljal, dosegel, da bi se v resnici lahko organiziralo celokupno delavstvo, dočim se zdaj nudi ta pravica le nekakim "plemičem" med delavstvom, namreč izučenim v kaki stroki. Lewisova skupina šteje točasno okrog milijona delavcev, dočim jih je ostalo v federaciji še dva milijona. njo zlezla izmed nog in Smode je segel, kakor je ugotovila preiskava po puški in jo potegnil nazaj, da bi jo spravil v prejšnje stanje. Pri tem pa se je morala jo nam ubogim ljudstvom že neke vrste teror. Ljudstvo je preplašeno pred sumljivimi, tujimi elementi, ki prihajajo prosjačit često v skupinah, boji se groženj in maščevanja. Baš v teh krajih so se zgodili že težki zločini; ki so ostali za vedno zakriti v temi. O tatvinah, ki se pa redno dogajajo, celo pri belem dnevu, niti ne govorimo. Znano je, da je ljudstvo v Posavju itak že samo po sebi ubogo, kar se bo letos še podvojilo, ko so vremenske katastrofe uničile glavni letošnji pridelek — vino in sadje. Zato je bilo ljudstvo prisiljeno, da je naprosilo mero-dajne faktorje, nai v tem oziru napravijo red, naj ostreje nastopajo proti navideznim prosjakom-delamrzn'ežem, res- jnične siromake naj pa ob-puška nekje zatakniti, zaradi če- lastva pošljejo v njihove pri-sar se je sprožil petelin in v na- jstojne občine,v kajti ljudstvo slednjem trenutku so se šibre za- 'je postalo obupano in s stra-rile v Smodejevo telo, mu raz- hom sprašuje, kako bo v bo-trgale desnico in mu ranile prsi, Ročnosti, če bo moralo skrbeti vrat in glavo. Usodna je bila za množico tujih brezposel- poškodba na glavi, ker so mu ,nih, ko še samo ne ve, OČE UTONIL VPRIČO SINA Chicago, 111. — 35 letni John Malindzak, 252 W. 25th Pl., je preteklo sredo zvečer padel v vodo, ko je v laguni v Burnham parku ob 16. cesti ribaril. Z njim je bil njegov 11 let stari sin, ki je tekel več blokov, da je našel nekega policista. Ta je nato poklical obrežne stražnike, toda pomoč je prišla prepozno. Iz vode so potegnili mrtvo truplo. "Ko bi bil le malo stareiši. bi bil lahko skočil v vodo in rešil očeta," je sin jokaje tarnal. .-o- UPORNIKI NE MARAJO KRALJEVE DRUŽINE bo preživelo družine. \ __ šibre zadele oko in najbrž prešle v možgane. Po dogodku sta oba njegova spremljevalca stekla vsak v svojo smer, eden proti Slivnici, drugi proti Hočam, da obvestita j Predalič, sebe m kako svoje Smrtna kosa V Salzburgu je umrl Franc , vpokojeni davčni ljudi o nesreči. Naposled se je ravnatelj, star 88 let. — V posrečilo dobiti telefonično zve- Ljubljani je umrla Ana Buko-zo z mariborskimi reševalci, ki veC, uradnica Jugoslovanske so takoj odbrzeli na mesto ne-'zimsko športne zveze — V sreče. Našli so na cesti Smode- jBegunjah pri Lescah'je umrl ja samega in ob njem zlomi je- Alojzij Grom, geometer ki si no puško. Nemudno so ga odpra-' je nakopal bolezen v težavni vli v splošno bolnišnico v Mari- siužbi v Bosni boru, kjer je umrl za dobljenimi j poškodbami. Pokojnik je imel pri sebi v času nesreče 5000 do 6000 Din. Vlom na Dolenjskem Pri Beli cerkvi se dviga le- Burgos, Španija. — Vodi telji španske uporniške acma- gova spremljevalca de javno kažejo, da njih giba-inje ni monarhistično. Povelj-lnik severne armade je v sredo i izdal povelje, da se mora vsak član bivše kraljevske družine aretirati, kakor hitro se bo kje pokazal. Istočasno je tudi objavil, da je zavrnil prošnjo asturijskega princa za pripustitev v uporniško armado in ga je poslal preko meje nazaj na Francosko. -o- Mestna hiša v Berlinu, ki je bila okrašena z zastavami vseh narodov, kateri sodelujejo v sedanjih olimpijskih igrah, ko so se zadnji teden te igre otvorile. Kakor je videti, pa zavzemajo prapori s svastiko po številu prvo mesto. NADALJNJA POMOČ ZA ŠPANIJO Stockholm, Švedska. — Kakor po nekaterih drugih državah, je tudi na Švedskem radikalno delavstvo sklenilo, da bo z gmotno podporo priskočili na pomoč španski vladi v njenemu boju proti fašizmu. Članstvo narodne obrtne unije je v sredo določilo, da se pošlje na Špansko v ta namen svota 50,000 kron (okrog $1-3,000.) ----o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Ko so ga dobili na cesti je bilo Pa vinska gorica Vinji vrh, v njegovi listnici samo 600 Din. vsa Posuta z belimi zidanicami Iz tega je možno sklepati, da je in lesenimi hramovi. Slaba le-moral nekdo v časti, ko sta nje- tina -ie biIa 'ani in tako je dra-pohitela v »ocena vinska kapljica v tem Slivnico odnosno v Hoče po po- času. Malokateri jo je še mo-moč priti mimo in ponesrečenca, prihraniti za delavce in izropati. seveda tudi za se. Med temi je bil tudi posestnik Frkoli iz Brezposelnost v Posavju Videm pri Krškem, 17. julija. - Zadnji čas preplavljajo brezposelni naše Posavje v tolikem številu, da je to postalo za naše kraje že pereče vprašanje, ki ga bo treba na nek način rešiti. Treba je upoštevati, da vodi tod banovinska cesta prvega reda, ki veže Zagreb—Brežice—Novo mest—Ljubljano in Zidani most —Celje—Maribor. Ne* oziraje se na to, da imamo v teh krajih veliko domačih siromakov, prihajajo semkaj dnevno v nebroj-nem številu razni tujci iz vseh kotov Slovenije, pri vsem tem nas pa obiskujejo še tujci iz Hrvatske. Prihajajo res pravi siromaki, ki jim človek po možnosti iz srca rad pomaga, a skušnja dokažuje, da priha-ja med njimi še takih, ki jim Gradišča. Pred nekaj dnevi so pa "neznani vlomilci udrli v njegov hram in mu odnesli ves pridelek. ——o- Trije novi zvonovi Starodavna cei'kvica sv. Roka nad Regerčo vasjo pri Novem mestu je dobila dva nova zvona, katera je kupil poganski graščak Jožef Langer, pl. Podgorc. Omenjena cerkvica je že zelo stara. Sezidal jo je še v Valvasorjevih Časih tedanji lastnik poganskega gradu Rudolf Paradajzer ob priliki, ko je po okolici morila kuga. Pred leti so k tej cerkvici radi romali ljudje od vseh krajev Dolenjske. Zvonova sta bila blagoslovljena dne -5. augusta. — Ob tej priliki je bil blagoslovljen tudi novi zvon za cer- — po pravici rečeno — mrzi;kvico sv. Ane v bližini gradu pošteno delo. In baš ti izvaja- |Graben. , AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, S. augusta 1936 fc^MERIKANSKI SLOVENEC ttvi in najstarejši »loventki list v Ameriki. , Ustanovljen leta 1Mb Izhaja vaak dan rmzan nedelj, pone-lelikov in dnevov po praznikih) Izdaja in tlaka? (EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«i 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 ,s Naročnina] _$s.oo . 2.50 . 1.50 Ca celo leto Z* pol leta _ Ka četrt leta Za Chicago, Kanado !* Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta___3.00 Za četrt leta__1.75 Posamezna številka _ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in AmertMh Eitabliihed lgBJU Iisued daily, except Sonda/, Monday and the day after holiday«, *r—— PubUahed by J EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office] 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year__ For half a year _ For three months _ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada, and Europe: For one year_$6.00 For half a year__3.00 For three months _ 1.75 Single copy__________________3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na nredniitvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis« brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Diktatura na Grškem Pred razkolom V vrstah Ameriške delavske federacije že več mesecev ni prave sloge. Prerekanje in spor je nastal radi taktike, ki jo zavzema federacija kot taka. Zmernim in konservativnim elementom v federaciji prija način, po katerem federacija kot taka nastopa. Radikalnim elementom, pa konservatizem ne ugaja. Ti so bolj militantne-ga duha, katerim ugajajo ostri in odločilni nastopi. Na kak kompromis zadnji ne dajo nič. Vse, in tako kakor zahtevajo, ali pa v odprti boj z vsemi mogočimi sredstvi, kot stavkami, itd. Z zadnjimi je znani John L. Lewis, predsednik združene rudarske unije v Ameriki. Ta je začel z takozva-no industrijsko organizacijo, kjer naj bi se organizirali vsi delavci vseh mogočih industrij. Ustanovil je tako-zvani odbor za industrijsko organiziranje — Committee for Industrial Organization — v okrajšavi "CIO". Delovanje in gibanje tega odbora je zelo živahno zlasti v dis- Na Grškem je vlada te dni objavila strogo diktaturo. Vzrok temu je baje radikalno gibanje komunistov, ki so £u zahvali in pripravljali na Grškem splošno stavko. Vlada jih je prehitela s tem, da je proglasila diktaturo, ki ji načeluje mi-nisterski predsednik general John Metaxas. Splošno stavko ie odvrnil s tem, da je vlada mobilizirala vse delavce za službo nujnosti kot v vojnem času in se kot taki ne morejo zoperstaviti vladi, marveč jo morajo v takem izrednem času poslušati in ubogati, kakor v vojnem času. Vlada je odložila volitve za nedoločen čas. Parlament je razpuščen, ves obrat železnic in javnih naprav pa je pod državno kontrolo. Za slučaj nereda, pa ima vlada pripravljeno vojsko. dobro obneslo. Pričakujemo, Vlada sicer navaja vzrok za svoj nastop, da so komu- da se bo tudi letos. Zato jim nisti s splošno stavko nameravali paralizirati ves promet v deželi, nakar bi v splošni paniki skušali zavzeti vlado. Načrti se niso posrečili in vlada jim je prekrižala račune. Boj med reakcijo in radikalizmom je večen. Kjerkoli se pojavljata, prinašata narodom samo nesrečo. In kjer ta dva nastopata, tam demokracija in pravica pod mizo na drobtine čakate. la, ko si je zbirala družico za življensko pot. Si po smetani segel v willardsko skledo in jo zvrhano mero dobil, se Bo-rojakom tod okrog, da so li jo dali. , Amen. Pa povejte willard-ski rojaki, če nisem prav zapisal. SOUTHCHICAŽANI GREDO V LEMONT Lemont, III. Prihodnjo nedeljo priredijo svoje letno romanje v Lemont vrli So. Chicažani. Navadno se je njihovo romanje zelo kličemo: Prisrčno dobrodošli! Pa tudi druge prijazno vabimo. Ker je sv. maša pozno, ob 11. uri, zamorejo priti rojaki tudi od daleč. Kakor nam je bilo sporočeno, bi za 5. julija se marsikateri radi prišli, pa niso dobili priložnosti za vožnjo. Mogoče je sedaj dobijo. Z odprtimi rokami vas vse pričakujemo. Slovenski frančiškani PISEMCE Z DEŽELE P. Aleksander . Willard, Wis. Hladit sem se šel na deželo, deželo willardsko. Urednik Ave Marije piše v avgustovi številki, da' je bil toliko srečen, da se je z miškami zaril v podzemlje, jaz take luknjk ce nisem mogel najti v Chica-gi, sem jo pa v to deveto de- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Zopet je teden okoli in na- na seveda tudi, pa starokraj- ši naročniki' pričakujejo kake-[ski žganci z ocvirki, kar je za ga sporočila iz naselbine. Ta-'slovenski želodec finesa prve- koj v začetku se vam opro-ga razreda. O, goldinar bi mi stim, da nisem še zbral obdal, bravec, če bi smel samo ljubljenih novic, bodo pa, bolje, da se kolikor mogoče skupaj držite, da bo lepša procesija. Nič lepo ni videti da se procesija trga, ali da nekateri le od strani gledajo procesijo. Upajmo, da bo lepo vreriie. Letos je že tako, da se nam ni bati dežja d asi bi ga zlasti farme potrebovale. Za vsak slučaj pa lahko vzamete kaj s seboj, če bi se ravno to nedeljo vreme spremenilo, kar navsezadnje ni nemogoče. Za danes naj bo to dovolj. Pozdrav in nasvidenje, če ne poprej pa pri Mariji Pomagaj. Novinar -o- MED MINNESOTSKIMI SLOVENCI Eveleth, Minn. Naj se spet nekoliko oglasim in sicer to pot iz daljne in vroče Minnesote. Letos je namreč tudi tukaj vroče in sonce pripeka, kot menda že dolgo ne poprej. Ko to pišem, je nekoliko odnehalo, toliko, da se vsaj da strpeti. — Saj vem, da bo marsikdo radoveden, kako je tukaj, toda, ker so tukaj domači poročevalci bolj vešči o razmerah kot sem jaz, zato njim pre- dela z ■ vsemi močmi, da bi ustanovil in pokazal širom Združenih držav zmožnosti našega naroda. Pravi, da bi rad videl, da bi ne kazali ko-rajže samo pri glažu, pač pa tudi pogumno nastopali v svetu, da nas svet vidi in spozna ter sliši in se prepriča da smo enakovredni drugim večjim narodom. — Prav Mr. Tekavc, le tako naprej. Vaše delo bo uspelo in še pozna rodovi vam bodo hvaležni. Vsi drugi pa, d ste količkaj zmožni, popri-mite se in pomagajte, da bo šlo vse bolj gladko naprej. Pomnite, da le v slogi je moč. Složnih ljudi ne premaga nobena sila. — Ko bom kaj več vedela in bolj ljudi spoznala, bom še kaj več napisala. Ker rada berem list Ame-rikanski Slovenec, vam pošljem tudi za obnovitev naročnine. Menda je le res, da je največ novic v Amerikanskem Slovencu. Glede tega res ne morem drugače zapisati. — Ko sem brala v listu dve tako nepričakovani novici, namreč da nista več med živimi Miss Anni Režek in pa Miss Jennie Gaber, sem bridko zajokala. Res, Bog kliče k sebi same pustim da poročajo o razme- dobre ljudi, slabe pa pušča na ovonjati to blaženo "rihto," ki jo bom čez pet minut otepel brez tebe. Ali ti ni žal, da nisi prišel z menoj..? In za temi dobrotami je še potem drugih dobrot na klaf-tre. Vsega ti ne bom povedal. želo miru in pokoja pobrisal Pridi in si jih sam priv0§či. za dober teden, dva. Pa pravim jaz, sila triktih jeklarske industrije, kjer še vedno izrabljajo in izkoriščajo delavce na vse razne načine. V mnogih kra- 'meten je pater Bernard, da si gu sicer jih se je temu odboru že posrečilo organizirati jeklarske Je kdaj poželel drugam iz te Vas Mlajši v Chicagi. Tisti, ki nespa- s0 sj po neveste v Willard pri- Willard je pravi,] o: delavce, kakor tudi delavce drugih industrij. V drugih krajih pa nadaljuje z agitacijo. Ameriška delavska federacija, v kateri so učlanjene vse unije vseh strok in industrij se načelno strinja z gibanjem CIO, da je potrebno organizirati vse delavce, toda ne strinja se pa z načinom in taktiko, ki jo uporablja ka, da misli in besede same v glavo lezejo. To ve p. Bernard, ki je tod duše pasel. Lepa je Willardska dežela, tu- CIO ter tudi ne z ustrojem take industrijske unije, ker bi to ustvarilo v federaciji sami nekak dualizem, ki bi ga ,samo čudim, da več Cik; Koromandije, ki je kakor na- Ko bog prišel po G Road, lase za urednike ustvarjena. jpazi) da je ne zgrešiš vasi ki Tihota blažena, samota ta- jk0maj deset hiš šteje. Spače, kaj neki hodiš v upam, drugi teden za gotovo notri, če bo le toliko prostora v listu, kajti novic bo veliko, če jih do tedaj zoDet kje ne izgubim. Za v nedeljo 9. augusta, kakor vam je znano, na romanje v Lemont k Mariji Pomagaj. Navadno je bil dan romanja k Mariji Pomagaj vesel praznik za našo naselbino, ki smo ga praznovali kot nekako "žegnanje." Kdor je le rah in novicah ter dogodkih. Le samo naj o vsem tem obveščajo našo slovensko javnost v Ameriki. Kolikor mi je znano, ti Minnesotski rojaki, ne drže rok križem. Vedno tekmujejo med seboj za stvar, ki je na vse strani koristna, pa bodisi v društvenih ozirih ali kar se tiče na polju napredka. Da, glede tega so Slovenci tukaj zares oživeli. Veliko mož poj demo i je ki so za napredek in enako tudi žene, ki delajo na to, da pridobivajo vedno nove članice bodisi v to ali drugo društvo. Bila sem navzoča, ko je bil ob Ely jezeru, blizu Eve-letha velik shod ali • piknik, federaciji ne bilo mogoče kontrolirati ne voditi. Da se tako samostojno gibanje, kakor ga hoče CIO spravi pod nekako kontrolo federacije, glavni izvrševalni odbor federacije zahteva, da se CIO podredi disciplini in redu federacije. Lewis in njegov odbor to zahtevo enostavno odbija. Izvrševalni odbor federacije, pa odločno zahteva se a zali oge, Willard, ker ga priznati nočeš. V Chicagi bi si dekle na cesti pobral. Willard je lepo farmarsko mestece, ki sega milje in milje, koder so slovenska po- se toliko svoje "žlahte'- imajo tod okrog. Le tu ali tam najdeš dekleta, ki se je pred leti kakor golobček odtrgala, da J JM. J- • 1. . ,. T gre v mesto za življenje ba- podreditev disciplini, ah pa se Lewisovo grupo enostavno rantat, le tu in tam jih najdeš, suspendira iz federacije. V ta namen je federacija dala da se povrnejo za nekaj dni. CIO 30 dni časa. ' Saj bi še prišli, morda, čc nji v., . , , j , . , , . v . . bi ta dolinica ne bila tako da- Odlocitev je padla ta teden, ko se je sestal izvrševalni leč od mesta oddaljena odbor federacije. Kake posledice bo rodilo suspendiranje Lewisove grupe, je za enkrat težko predvideti. CIO grozi, da bo v takem slučaju ustanovil popolnoma novo neodvisno unijo, ki bo rivalnega značaja napram sedanji Am. del. federaciji. Tak dogodek bi bil pa zelo nevaren in usodepolen za ameriško delavsko enotnost. nov">pot v Willard pod oziroma kolesa, ne vzame. Pa O C « •s T C ' • S o >• o O C as > •r- o O C« "Z? • © E (Metropolitan Newspaper Service Napisal: Edgar Rice BuiTOUffllS O os "O rt O rt iS « M Cfi c o r* o GC O co se rt c 'o rt u či rt oo c '-S a> ^C ''' ' s o -II ce T? O > g © i; u £ Končnoj e Lady. Beth prišla cjio velikega dvorišča! katerega so oKdajali močni kameniti stebri. Skrila se jc za enepa teh stebrov in v svetlobi, ki je prihajala od žar«t«ga smrtnega stebra ie ugledala Arbelo sredi dvorišča, privezano za steber, okolu nje pa so plesali in vpili številni Canaaniti. Skoro brez upa, da bi ji mogla kaj pomagati, j^ Lady Beth stala skrita za debelim stebrom in opazovala, ko so že nad eno uro Canaaniti skakali okolu Arbele. Ko se je dvignil Niarchus in z velikim glasom ustavil ples ter naznanil, da mora po pravilih biti uporna (kklica bičana s svetimi biči. Kmalu nato je videla Lady Beth, kako je nekaj mož odšlo in kmalu so privlekli s seboj nekak stroj na katerega velikem kolesu je bilo pritrjeno veliko število ploščastih deščic, ki so irrtele na koncu nekake vrvice, na vrvicah pa kavlje. Nek mladenič je bil odbran da je začel prvi vrteti to mrtvilo. Biči so zašvigali po zraku in se za-sajali v meso privezane Arbele. Kri je čela teči iz ran in kmalu so bila tla okolu privezane deklice poškropljena s krvjo. Arbela je V bolečinah stiskala ustnice, toda kričala ni. Lady Beth ni mogla več mirno gledati tega, zato je z močnim glasom zakričala: "Stojtel". JAMSKI ČLOVEK ŠE ŽIVI Učenjaki nas uče, da je v davni dobi nekoč evropski prebivalec prebival v jamah. Malokdo pa ve, da imamo jamske ljudi v Evropi še dandanes. Resnično je čudno, da je v španski Andaluziji nešteto skalnih jam, v katerih že od nekdaj prebivajo ljudje. Potopisec, ki je prepotoval te kraje, takole popisuje, kar je videl: Jamske prebivalce najdeš nele ob oddaljeni južnovzhodni obali, ne le v gorovju, ampak celo blizu mest, takorekoč pred vrati takega mesta, kakršno je Granada. Tukaj jih živi stotine. Na skalovju, v katerem so vdolbene njihove jame, raste polno kaktej in agav. Jame najbolj premožnih med njimi so opremljene z vsem mogočim razkolom. Celo električno razsvetljavo imajo napeljano v jame. Jamski prebivalci imajo kar celo mesto. To mesto leži kakih 50 kilometrov vzhodno od Gra-nade ter se imenuje Perullena. Tam mimo ne vozi nobena železnica, noben vsiljiv voditelj tujcev ne vodi semkaj ljudi. Semkaj prihajajo je pešci, ki so potujoči andaluški rokodelci. Ko bi bilo drugače, bi bilo to jamsko mesto prava znamenitost za tujce, prava senzacija, kakršno morajo gledati drugje, kjer pa je vse ponarejeno nalašč zato, da tujci hodijo tja. To mesto je bilo, je in bo ostalo tako, kakršno je bito že pred mnogimi stoletji: nespremenjeno, originalno, svojevrstno. V tem mestu je eno samo prenočišče. Tam lahko spiš na golih tleh. S pisanimi konjskimi odejami pa se lahko ode-neš. To prenočišče spada med tiste redke hiše, katere so v mestu Purullena. To so majhne, preproste kamnite zgradbe, med njimi cerkev, trgovina in krčma. Vse drugo pa je jamsko stanovanje. Tamkaj v jamah prebivajo ljudje, kakor so prebivali že v pradavnih časih. Nekdanji španski diktator Primo de Rivera si je zaman prizadeval, da bi bil te prebivalce preselil v bolj sodobna stanovanja. Človeku se vsa ta pokrajina dozdeva kakor ena sama pravljica. Čudovite stožičaste skale delajo vso pokrajino fantastično raztrgano. V teh ostrih zobča-stih skalah se ti prikaže stotine, ako ne tisoče črnih lukenj. Kamorkoli pogledaš, povsod vidiš posejane te črne pike. Te luknje so vhodi v skalna stanovanja. Razjedeni skalnati zobje so izprani od dežja. Nekateri so podobni starim gradovom, nad katerimi mole kvišku stražni stolpi, katere kronajo zobčasti nad-zidki. Toda tega vsega niso naredili ljudje, pač pa je vse to ustvarila muhasta narava. Ljudem je bilo treba le preseliti se v te jame. V skalovje so morda izdolbli še nekaj odprtin za nekaka okna, pa je bilo stanovanje narejeno za rodove dolgih stoletij. Kamorkoli se ozreš, nikjer ne vidiš skale, ki bi ne imela preluknjenih sten in strmin, skozi katere prebivalci hodijo v svoje jame. V mali trgovini dobiš ribe, orjaške melone in pa kruha. Pa kakšnega kruha! Ves je mehak, da ga lahko lomiš, pa vendar ima čudne robove, ki te spominjajo na zverižene okraske. Tak kruh dobiš samo v tem jamskem mestu, sicer pa nikjer drugod na svetu! Obrazi ljudi so nekam topi. Pozna se jim pač, da je pra-ded prav tako prebival, kakor danes prebiva njegov pravnuk, da pač zre navzdol v naročje materi zemlji. Ti andaluški jamski ljudje pa so brez posebnih želja, brez potreb in so čudovito dobrodušni. Vedejo se prijazno in so videti vajeni občevanja. Mladi fantje nosijo lepe pisane samoveznice okoli vratu ter žive barvaste pasove okoli života. Ko sem peš prehodil vse španske dežele, sem prišel tudi tukaj mimo tega kraja. Živel, jedel in spal sem z jamskimi prebivalci. Pripovedoval sem jim o deželah, odkoder prihajam, o svetovni vojni. Te dežele so komaj po imenu poznali. Zelo pa so se čudili, ko sem jim pokazal kovani denar teh dežel ter jim pripovedoval, da tamkaj ni več jamskih prebivalcev. Na svojem potovanju po španskem vzhodu in jugovzhodu pa sem videl, da ti jamski prebivalci nikakor niso najrevnejši med revnimi. Videl sem kn/ete, ki žive v nepopisni revščini, kmete v žarečih kamnitih krajih brez vsake vode, ki lakote umirajo vkljub temu, da so nepopisno skromni ter zadovoljni s hrano, katero jim daje tistih nekaj sadežev kaktej, ki tamkaj rasto. Hodil sem po krajih, kjer male hišice razpadajo. V teh razpadlih hišicah sem videl okostja živali, ki so pričala, da so od domačih živali siromakov, ki so tukaj živeli. Prebivalci so morda pomrli ali pa so se izselili, pokrajina pa je bila cele dneve hoda naokoli brez ljudi. Tako je bilo na primer ju okoli Murcije, Kartagene in Almerije. Toda že takrat preden sem prišel v jamsko mesto, sem vedel, da jamski prebivalci morejo vsaj živeti, medtem ko morajo ubogi kmetje obupavati. Jamski prebivalci v Španiji torej nimajo najslabše usode. kakor štrukelj, na kar rahlo zavij v majhen prtič, povozi z nitjo in kuhaj tako v slani vodi pol ure. Kuhanega vzemi iz prtiča, ga razreži na majhne kosce in zabeli s sirovim maslom ali mastjo, v kateri si zarumenila malo drobtin. Grahova juha. Suhi grah |namoči za par ur v mrzli vodi, nato ga skuhaj v slani vodi. Kuhanemu odcedi vodo, grah pa pretlači skozi sito. V kozi napravi bolj temno prežganje z malo čebule. Ko je prežganje gotovo, stresi noter pretla-čeni grah, dobro zmešaj in za-lij z juho ali vodo, da dobiš bolj gosto juho. Potem malo popopra, po okusu še osoli in dodaj dve žlici kisle smetane in malo na drobno zrezanega peteršilja. Ko je juha še četrt ure prevrela, je gotova. Najno lahko daš opečen kruh. * Ajdovi cmoki. Tri žemlje razreži na kocke in jih r.a masti prepraži. K temu primešaj pol litra (pajnt) ajdove moke in polij s približno po! litra slanega vrelega kropa. Dobro zmešaj in napravi za pest velike cmoke, ki jih v slani vodi četrt ure. Kuhane prerezi čez pol in jih zabeli z ocvirki ali pa z mastjo, v kateri si zarumenila malo drobtin. Taki cmoki se zelo prilegajo h kislemu zelju. --o- PRAKTIČNI NASVETI Kadar pripravljaš tako zva-ni zmečkan krompir (pire,) pazi, da bo mleko, katero primešaš, vrelo. Mrzlo ali mlačno mleko napravi jed težko. SPOMENIK PADLIM KANADSKIM JUNAKOM Slika predstavlja radijski prenos slike preko morja, ki je posneta po postavljenem spomeniku padlim kanadskim vojakom v svetovni vojni v Vimy, na Francoskem, kjer so se vršile predzadnjo nedeljo velike slavnosti. kalorij (toplotnih enot), ako naj se ohrani telesna sila. Poleti moremo to količino znižati pa na 1800 do 2500 kalorij dnevno. To pomenja, da moremo znižati količino onih jedi, ki poleti proizvajajo preveliko toploto. Vse to ni tako težko, kakor izgleda, kajti večinoma nimamo itak toliko apetita poleti, kakor v ostalih letnih časih. Zato je j te manj poleti za zajutrek, kosilo in večerjo, ali na vsak način imejte nekaj gorkega za večerjo. Da ostaneta hhidni, močni in zdravi, jejte poleti mnogo več sveže zelene zelenjave, solat, sadja in mleka, manj pa mesa, skrobnih jedi in masti. Svežih Kadar peres svileno blago, prideni vodi nekoliko soli in blago bo ohranilo prvotno barvo, pa tudi mehkeje bo. i'fi Ako imaš pri hiši limone, katere so se posušile, nalij v ponev vroče, a ne vrele vode in vanjo naloži limone. Pusti tako na kraju peči, kjer ne more vreti, dve uri. Nato pa • . __, " , , ' " .. . i. imate po enkrat na dan. Po en- pusti shladiti limone v isti vodi. Limone bodo kot sveže. JESENSKI IZLET V EVROPO Mnogo ljudi želi potovati v stari kraj kasno poleti ali pa zgodaj jeseni, da dospejo tja, ko njihovi sorodniki in prijatelji praznujejo konec žetve in trgatve. Take proslave so pravcate veselice, in naši ljudje so ob-takem času najboljšega razpoloženja. To je najlepši čas za obisk stare domovine in za 'skupno praznovanje s svojimi dragimi. Razen običajne slikovite trgatve v krajih,k j eh raste trta, bo to leto, kakor vselej, mnogo ljudskih proslav po doli- zvezi s poslovanjem v srednji in vzhodni Evropi je g. Dobo-zy organiziral že več izletov, spremljal razne skupine in se brigal za vse potrebe potnikov. On bo zopet spremljal izletnike ria parniku Hansa, nadziral razne zabave tekom potovanja ter bo potnikom na .razpolago z raznimi nasveti. Ob zaključku vožnje jim po pomagal pri pregledovanju prtljage in odpravi na cilj. G. Dobozy govori sedem jezikov, ima prijetno osebnost, pozna potrebe potnikov ter je kot ustvarjen za vodnika. Če se vračate v domovino, da se udeležite raznih prijetnih zabav, boste z veseljem sprejeti. Če ste tujec ter vas zanimajo šege in navade naroda, h kateremu potujete, boste kot gost deležni iskrenega sprejema. Za vse podrobnosti vprašajte tega ali onega zastopni-00<>00<><>0^00<><>0<>00^0-0<>00000000-00000000000^'- Zasopla je globoko. "Oče, prepusti mi del svojega dela in svojih skrbi! Vem, da imaš skrbi, vem, da sediš po cele noči pri delu. Mlada sem, zdrava in močna, in moje življenje je tako pusta in prazno. Rada bi delala ter imela nalogo, ki bi dala mojemu žitju vsebino. Da sem tvoj sin, bi me bil pač že zdavnaj sam nastavil v tovarni. Zakaj ne bi imela tvoja hči enake pravice? Bedasto in brezdelno moram živeti svoje dni, in vendar čutim v sebi moč, da bi ti bila v oporo. Dovoli mi, da ti pomagam, oče! Hinko Sever je dvignil oči k svoji hčeri, kakor bi se bil vzdramil iz sanj. In v tisti uri je zdajci izginilo vse, kar je dotlej ločilo očeta in hčer; zgradba igravih rok gospe Sibile se je zrušila, in staro, prisrčno razumevanje, nekdanja nežna ljubezen je zavladala spet med njima. Hinko Sever je čutil z globoko radostjo, da je hčerka res vsa njegova. In v njenem resnem, zgodaj dozorelem bistvu je našel tisto, česar mu žena ni dala nikoli — toplo ume-vanje in voljno uvidvenost do svojih težav in skrbi. Romana je postala očetu dobra in zvesta tovarišica, vrla pomočnica in zaupnica. Marsikatero uro je presedela zdaj ljubljenemu očetu nasproti v njegovi pisalni sobi ali zunaj v tvornici, v njegovem zasebnem kontorju. Gospa Sibila se je zasmejala in plosnila z rokami, ko je slišala, da hodi Romana z očetom v tovarno in dela. Ona ni stopila v tvornico nikoli. Samo enkrat si jo je bila v naglici ogledala, nedolgo po svatbi. Tresoč se od smešne groze je zatrjevala soprogu, da jo obliva kurja polt, ako le pomisli na to, da stopa Rom ma rade volje v prostore, kjer gospodujeta delo in resnoba. Drugače pa ni več menila za Romano. Ta je bila zdaj spet vesela in zadovoljna, dasi je ostala drugače r/esna in tiha. Imela je vsaj očeta po nekaj ur na dan čisto zase; da ni postajal njegov obraz vedno bledejši in razočaranejši od skrbi — kdo ve, ali bi si bila mogla želeti še večje sreče. Dobro je vedela, kaj mu teži srce; videla je, kako ga tira gospa Sibila v pogubo. Nobene želje ji ni mogel odreči, dasi je zijalo brezdno že tik pred njim. Da, ni se je upal niti opominjati, in nepopisno ga je mučila misel, da mora priti dan, ko ji ne bo mogel več ustreči. Strah pred tem hipom, ki se je bližal z orjaškimi koraki, ga je delal vsega bednega in obupanega. Zgodilo se je, kar moralo priti. Hinko Sever je podlegel tem mučnim skrbem in vznemirjenjem. Zbolel je in začutil, da nima več moči zadrževati poloma. Gospa Sibila ni prav nič slutila, kaj ji preti. Soprogovo obolenje se ji je zdelo jako neprijetno in nadležno. Zrak bolniških sob je bil lepi ženi neznosen; zato je drage volje prepustila moževo postrežbo Romani. On pa, zdaj, ko je bil dodobra strt, je zaupal hčeri svoje najskrivnejše skrbi in bojazni. Povedal ji je, da je uničen in je njegov položaj obupnejši od beračevega. Tvornica je bila brez vrednosti, ker ni bilo več obratne glavnice, pač pa so jo težili ogromni dolgovi. Z raznimi umetnimi sredstvi si je pomagal dotlej od dne do dne; zdaj pa se je moralo vse podreti, in vedel ni niti, ali si reši dobro ime. Zjutraj je prišel prokurist Hojar ter hotel govoriti s Hinkom Severjem. Romana ga ni spustila v sobo in je govorila ž njim sama. Ves bled in razburjen ji je naznanil, da tvrdka ne more več dobiti kritja za visoke terjatve in je prisiljen ustaviti plačila. Tedaj se je Romana zamislila; čez minuto je vzdignila glavo in dala Hojarju odgovor, ki ga je tako potolažil, da je odšel z veselim obrazom. Romana pa se je vrnila k očetu. Zdravniki so baš prihajali od njega, rekli so, da se je bati najhujšega. Gospa Sibila je bila vsa iz sebe. Pravkar se je hotela peljati s svojo — medtem že doraslo hčerko Beatriko v drago modno kopališče. Zase in za hčer, ki je bila pomlajena slika svoje lepe matere, je bila naročila prelestnih toalet, in sicer takšnih, da sta sq zdeli v njih mati in hči malone sestri.' Gospa Sibila je bila neznansko vesela, ako jo je smatral kdo za starejšo sestro njene hčerke. In zdaj naj bi morda ostala doma, ker so gledali zdravniki lahko obolenje njenega soproga z resne in nevarne strani? O ne — na to ni bilo misliti! In gospa Sibila je rotila na smrt bolnega moža, naj vendar brž ozdravi, da moreta z Beatriko na pot. "Prosim te, Hinko, sobe v hotelu so že naročene, in Beatoško je treba spraviti med ljudi. To je moja materinska dolžnost! In sploh, kaj bi neki jaz doma? V bolniški sobi mi kar slabo prihaja. Romana ti itak streže, da bolje ni moči. Jaz pa zbolim sama, ako ne storim nečesa za svoje živce." Za nič na svetu ni hotel biti Hinko Sever svoji ženi v nadlego. Sam jo je silil, naj odpotuje, slikal ji svoje stanje, da ni nevarno, ter ji dal zadnje denarje, ki jih je še imel. "Naj bo srečna, je mislil sam pri sebi," še nekaj tednov, preden se zruši vse!" Gospa Sibila in Beatrika sta potemtakem odpotovali. Svojega sina Janka, ki je hodil v gimnazijo, je prepustila lahko-miselnica z mirnim srcem samemu sebi. Fant je bil časih nekam nadležen. Malo časa in malo čuvstev ji je preostajalo zanj; ni mu utegnila posvečati bogve kolikšne pažnje. Lepa hči se ji je zdela važnejša od sinu, ki je bil baš takrat v cvetu svojih moških let. Ko je Romana zvedela, da je šla mačeha navzlic težki očetovi bolezni na sv,o-je zabavno potovanje, je prebledela kakor smrt. Sklonila se je k zapuščenemu siromaku ter ga objela, kakor bi ga hotela zasloniti pred to brezsrčno sebičnostjo. "Ne bil bi je smel pustiti, oče," je rekla trdo in glasno; to je bila nje prva beseda o mačehi, odkar je živela v hiši. (Dalje) Napačna j e misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III S.P.D. sv.Mohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS Odbor za leto 1936: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: John Falle, Sr., 1937 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. Cullerton St. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PL Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. Cermak Rd.; Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place; John Mlakar, 1952 W. 22nd Place,, Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na 'teden bolniške podpdte, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. FINANČNO POROČILO ZA MESEC JULIJ 1936. Dohodki Stroški Bolniški sklad ........................ $150.32 $114.00 Upravni sklad ........................ 75.93 209.91 Pogrebni sklad........................ 154.50 —.— PISANO POLJE J. M. Trunk J Skupaj ............................ $380.75 $321.91 V blag. 30. junija 1936.................................................. $8,722.65 Napredek za julij............................................................ 56.84 V blagajni 31. julija 1936 ........................................................................................$8,779.49 Denar je razdelen sledeče: Bolniški sklad ......................................................$6,837.52 Upravni sklad ................................................................................................................1,796.12 Pogrebni sklad ..............................................................................145.85 V blagajni 31. julija.............................................. $8,779.49 Novo prištopli za meseca julija: Devičar Anna, Lužar Josephine. Suspenduni meseca julija : Zugich Angela, Spilak Margaret, Katich Frank Jr., Kompare Jos., Sobocan Steve, Sobocan Jos. (Mladinski oddelek) Sobocan John. Odstopili meseca julija: Osterman Jos., Muha Anna, Mrs. Umrli meseca julija: Anna Režek. Dne 31. julija 1936 šteje Družba Sv. Mohorja 470 članov v aktivnem oddelku, 23 v mladinskem oddelku, toraj skupaj 493. JOS. J. KOBAL, finančni tajnik. PRIDITE"* V JUGOSLAVIJO 7 dni do vaše domovine, če potu jete na ekspresnih parnikih BREMEN EUROPA OSEBNO VODENI IZLET ODPLUJTE IZ NEW YORKA 3. SEPTEMBRA Na znanem parniku HANSA Izborne železniške zveze od Chcrbourga in Hamburga HAMBURG-AMERICAH LINE NORTH GERMAN LL0YD 130 W. RANDOLPH ST. CHICAGO Argumenti. Vsaka resna trditev mora prihajati iz enako resnega prepričanja, ako zasluži priimek, da je resna. Prepričanje mora pa sloneti na razlogu, na neki podlagi, kateri pravimo argument. Vse to je subjektivno, velja le za dotičnega človeka, za to subjekt, pa na sebi s kako objektivno resnico nima opravka ker more biti subjektivno prepričanje zmotno, in je pogostoma vrlo zmotno, objektivna resnica pa - ne Imore biti zmotna. Razlog, ar- I jgument ni noben dokaz, ker vsak dokaz, ki vodi do objektivne resnice, mora imeti vse zahteve logičnega mišljenja, kak argument pa navadno ravno tu hudo šepa. Trenotno n. pr. je tam v jNebraski huda suša, pomanjkanje deža. Katoliški škof je pozval vernike, naj prosijo Boga za tako potreben dež, ampak ko se je o tem pisalo tam v Chicagu, odkoder je argument vzet, ni bilo dežja, vročina pritiska naprej. Menda prav tedaj pa je manjkalo deža tudi doli v Arizoni nekje, kjer je še precej pa-ganskih Indijancev, ki pa morajo tudi imeti nekaj deža za svojo koruzo, da bo kaj me-šte ali žgancev. Ti Indijanci pa imajo tudi neki 'argument,' da uprizoritev "kačjega plesa" pridobivlja naklonjenost "najvišjega 'duha," ki dirigira tudi robo deža. in prav v isti dobi so tu Indijanci zaplesali s svojimi klopotačami, in — presto — prav obilen dež je prišel nad njih sirk ali koruzo. To je pač indijanski — argument. Ampak tudi tiS Lawndalu v Chicagu so imeli pri rojcah — argument, in argumentirali, da je prav vsaka prošnja za dež, toraj katoliška in škofovska in tudi paganska in indijanska in kačja in klo-(potaška prazen kikenkoken, najmanj potrata časa in morda celo bluff, humbug itd. Ni moj namen, da bi se mor- t 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala j DR. JOHN J. SMETWS OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu* Tel. Canal 0523 I'rsdrw ure vsak dan od 9. zjutraj n H ;.i0 zvrčer da bavil z bistvom takega argumenta, saj vsak količkaj normalen človek lahko vidi kako grozno šepav je, za me je le huda dušeslovna gonetka, kako se morejo neki ljudje zadovoljiti s takim ali s takimi argumenti, ko vendar na nje zidajo menda svoja prepričanja, če niso že naprej pri tem navadni hinavci. Poglemo malo v našo ame' rikansko politiko, kjer smo vs: zaposleni zdaj v dobi kislih kumare. (Konec prih.) TO 1IN ONO KAKO SE OBNAŠAJ V GLEDALIŠČU? L. 1830 je gledališče Kolum bia v Cincinnatiju v veži dalo nabiti tale letak: "Gledalcem ni dovoljeno med predstavo prihajati na oder. ker bi njihova navzočnost motila pozornost igralcev in ravnatelja." Še lepši je drugi opomin, k' se glasi: "Orehe treti je brezpogojno prepovedano, dokler je zastor dvignjen. Gledalci v zgornjih sedežih naj Se odvadijc metat' orehe na gledalce v spodnjih se< dežih. Gentlemeni nikdar ne smejo gledalcev motiti s svojim' glasnimi pogovori v baru. Gen tlemene v parterju prosimo, naj snamejo klobuke. Gentlemeni v ložah naj ne sedajo na naslonjala in naj se med predstavo r\e nagibajo preveč iz lož " -o- ŠOLA ZA REVMATIKE Meščani znanega slovaškega kopališča in zdraviliškega kraja Piestany.ja so "sklenili osnovati zelo zanimivo novo vrsto srednje šole, in sicer gimnazijo* ki bi bila namenjena revmatičnim otrokom. Za zgradbo te šole z internatom je občina že dala na razpolago milijon čeških kron. Nova šola bo stala ob Va-hu, nedaleč od gorovja Inovca. V manjšem obsegu bodo idejo uresničili že z naslednjim šolskim letom. DR, H, M. \M DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL. m-mamttrxm r « an.'««« "jr^r-™ v .■ K Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi,na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo na^im ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 ! V." PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611 0 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krpte in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. ' f ^C3l1IIIIIIIIIIC3IIIIMIIIIIIC3IIIUIlllllinillMIIIMIIC3llllllllirilC3ll(MlllliriC3lllll]TIIIIIC3IIIMIIIIinCailtlll.....ICailllllllllllC3IIIIIIIlllllC3IIIIIIIMIIlC?^ I POZOR! POZOR! Naročnikom Amerikanskega Slovenca in vsem slovenskim naseljen- f | cem v Ameriki, zlasti pa v Pueblo in okolici, naznanjam, da sem otvoril jj g s pričetkom avgusta TRGOVINO Z OKUSNIMI KLOBASAMI C Klobas takega izdelka še niste imeli prilike okusiti in so popolnoma 1 nove vrste. Izdelane so iz samega svinjskega mesa, prekajene in 3 pečene. — Klobase pošiljam tudi po drugih državah. Samo pišite mi § in vam bom takoj razjasnil še bolj o tem svojem izrednem izdelku. Rojaki v mestu Pueblo samem pa me lahko pokličete na telefon za | naročilo in vam bom takoj pripeljal, ali pa tudi sami lahko pridete po nje. Poštena vaga — nizka cena SE PRIPOROČAM JOHN KAMBICH | 1133 School St., Tel. 2952 R. Pueblo, Colo. I 7(C3IIIIIIIIIlllE3IIIIIHlllllr3llllllllllllC3IIIIIIIIIIIIE3lltilllIlllir3flllllllllllE3l1IIIIIIIIIIC3lllll1liai||C3lllllllil]IIE3lllllllllIIIC3llllllllllllC3llllllilltllC]*-' ft Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena g\f% in stane samo: «j>4.aUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,