519 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE Konferenca o nem{ko-nizozemskih odnosih v 20. stoletju in mednarodnih obve{~evalnih vidikih Amsterdam, 17. – 19. junija 2005 NISA – nizozemska zveza za obve{~evalne {tudije in IIHA – mednarodna zveza za zgodovino obve{~evalnih slu‘b sta v prostorih Kraljeve nizozemske Akademije znanosti v Amsterdamu priredili mednarodno posvetovanje, ki se ga je udele‘ilo sto udele‘encev, 15 med njimi s prispevki na temo nem{ko-nizozemskih odnosov v 20. stoletju oziroma o tem, kako je iz nasprotij med evropskimi dr‘avami pred in med drugo svetovno vojno zraslo sodelovanje med njimi tudi na obve{~evalnem podro~ju. Posvetovanje je omogo~il amsterdamski In{titut za nem{ke {tudije, nizozemska organizacija za znan- stveno raziskovanje in nizozemska Kraljeva Akademija znanosti. Udele‘ila sem se ga kot ~lanica IIHA, ki je imela v soboto zve~er tudi svoj redni letni ob~ni zbor. Udele‘enci so bili zgodovinarji, pa tudi upokojeni visoki voja{ki, policijski in obve{~evalni strokovnjaki, ki so se v svoji poklicni karieri ukvarjali z navedenimi temami ali so jih zanimale. Program je bil vsebinsko razdeljen na {tiri sklope in sicer je bil prvi del predstavljen kot priprav- ljanje odra, drugi del je bil »Od vojne do vojne 1918 – 1945«, tretji del je bil posve~en obdobju hladne vojne in zadnji del posledicam. Vsak referent je bil ~asovno omejen na petnajst minut in vsakemu delu je sledila diskusija. Konferenco je ves ~as vodil kot predsednik upokojeni viceadmiral nizozemske mornarice W. J. Egmond van Rijn, za~ela pa se je v petek popoldan s pozdravnima govoroma mag. Paula Koedijka, predsednika NISE in prof. dr. Wolfganga Kriegerja predsednika IIHA. Mag. Koedijk, zgodovinar, ki dela kot raziskovalni novinar je bil tudi eden od soavtorjev poro~ila o padcu Srebrenice (1995). Predstavil je zgodovino nem{ko nizozemskih odnosov s posebnim poudarkom na dedi{~ini odporni{kega gibanja proti nacizmu, izhajajo~i iz angle{kih krogov, ki je bistveno obliko- vala vso povojno nizozemsko obve{~evalno skupnost, saj so njeni akterji predstavljali »obve{~evalno elito« po drugi svetovni vojni. [ele po koncu hladne vojne so se Nizozemci zavedli potrebe po sodelo- vanju z Nem~ijo, saj so se zavedli penetracije Sovjetske zveze preko Stasija v njihovo obve{~evalno slu‘bo v preteklem obdobju. Prof. dr. Krieger, ki dela kot predavatelj sodobne zgodovine in zgodovine mednarodnih odnosov na univerzi v Marburgu, kot gostujo~i profesor pa tudi v ZDA, Kanadi in trenutno v Parizu pa je predstavil evolucijo nem{ke obve{~evalne slu‘be za inozemstvo, v glavnem BND – zahodnonem{ke obve{~evalne slu‘be od njenih zelo vpra{ljivih za~etkov leta 1946 pod Reinhardom Gehlenom do raznih oblik obve{~evalnega organiziranja po padcu berlinskega zidu in zdru‘itvi Nem~ije vse do dana{njih dni. Predvsem je sku{al odgovoriti na vpra{anje, kako je nem{ki obve{~evalni sistem lahko prevrednotil svojo vlogo v povojni nem{ki zgodovini. Pri delovanju NATA v Jugoslaviji 1999 se je izkazalo, da voja{ka obve{~evalna slu‘ba ne more delovati v tujini in da ne zmore niti varovati svojih ~et brez prisotnosti ZDA ali Velike Britanije oz. njihovih obve{~evalnih informacij. Velika pomanjkljivost po njegovem pa je tudi premajhno oz. nikakr{no sodelovanje obve{~evalcev z akademsko populacijo. Zgo- dovina je mati modrosti, a otroci se neradi u~ijo in nevarnost je, da se napake ponovijo. Po kraj{i debati je bil prvi referent iz ZDA Matthew M. Aid, ki je predstavil ameri{ko obve{~evalno dojemanje nizozemskih in nem{kih obve{~evalnih in varnostnih slu‘b. Po njegovem mnenju, ki ga je objavil tudi v svojih analizah, obstoji deset kriterijev za objektivno primerjanje obve{~evalnih slu‘b. Ti 520 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) so: profesionalizem, stopnja zaupanja, sodelovanje, »cost benefit« ali stro{kovna analiza, zanesljivost informacij, zamenljivost informacij (Quid pro Quo), pomembnost informacij, njihova kvaliteta, sode- lovanje (z ZDA – enotnost interesov!) in unifikacija poveljevanja (zmo‘nost podrediti se enotnemu vodenju!). Glede na te kriterije je bilo za ZDA sodelovanje z nem{ko obve{~evalno slu‘bo pomembnej{e kot z nizozemsko vsaj v obdobju hladne vojne zaradi gro‘nje, ki jo je za ZDA predstavljala Sovjetska zveza oz. njene obve{~evalne slu‘be. Nizozemska obve{~evalna slu‘ba je bila za ZDA drugorazrednega pomena, razen v petdesetih letih, ko je bila CIA anga‘irana v operacijah v Indoneziji, o kateri pa je imela kot stara kolonialna sila ve~ informacij tudi Nizozemska. Drugi je predstavil svoj prispevek dr. Matti Mayzell iz Izraela. Po ve~letni slu‘bi v obrambnih silah je za~el z akademsko kariero in danes je profesor specialist za moderno rusko zgodovino in rusko voja{ko zgodovino na oddelku za zgodovino univerze v Tel-Avivu. Bil je direktor ruskega in vzhodno- evropskega raziskovalnega centra na isti univerzi, gostujo~i profesor v ZDA in Kanadi in ~lan ve~ mednarodnih organizacij kot npr. Mednarodnega sveta za voja{ko zgodovino. V razumevanju izrael- skega pogleda na nem{ke in nizozemske obve{~evalne slu‘be je treba najprej izpostaviti spomine in izku{nje druge svetovne vojne in holokavsta, ki bistveno opredeljuje Izrael kot dr‘avo in seveda tudi njegove obve{~evalne slu‘be. Tako pri ocenjevanju nem{kih obve{~evalnih slu‘b razlikujejo med Abwehrom kot zakonito voja{ko protiobve{~evalno slu‘bo, ki so jo zelo cenili v razliko od strankarske SD in Gestapa, ki sta bila orodje tretjega rajha za izvedbo pogroma nad @idi po svetu. Tudi po drugi svetovni vojni so se odnosi med Izraelom in zahodno Nem~ijo poslab{ali, ko so nem{ki znanstveniki pomagali Egiptu v izgradnji tehnologije projektilov. Izbolj{ali pa so se sredi {estdesetih let, ob izbruhu terorizma na Srednjem Vzhodu, ki se je najprej usmeril proti Izraelu, nato pa proti celi Evropi. Odtlej so bile nem{ke obve{~evalne slu‘be zaveznice Izraela v vojni proti terorizmu. Seveda pa so bile na drugi strani v vzhodni Nem~iji Stasi in druge slu‘be obravnavane kot nasprotnik, ker so podpirale Palestince in njihov terorizem in celo dajale pobudo za tak{no aktivnost. Pogled na Nizozemsko je ostal enak ves ~as po drugi svetovni vojni: to je majhna a pogumna dr‘ava, prijateljska do Izraela, kar se je potrdilo tudi z mno‘i~ni podporo ljudi Izraelu v ~asu kriz, predvsem med vojnama leta 1967 in 1973. Prvi delovni dan je zaklju~il upravnik policije Jorn Bro, ki je predstavil danske slu‘be in njihovo sodelovanje proti terorizmu z Nem~ijo in Nizozemsko. Po njegovem mnenju je sodelovanje klju~no za uspe{no obve{~evalno dejavnost predvsem za majhne dr‘ave, zato je tudi Danska prva dala iniciativo da se v okviru NATA ‘e leta 1953 osnuje Specialni odbor za boj proti subverzivnemu delovanju. Prika- zal je sodelovanje v okviru NATA v obdobju hladne vojne v treh obdobjih: od 1963 –1972 ko je KGB uspe{no deloval preko agentov, ki so bili ume{~eni znotraj komunisti~nih partij tudi na zahodu. V obdobju 1963–1978 je pri{lo do kadrovanja ekstremne levice, saj je SZ perspektivne agente izbirala med socialisti~no misle~o akademsko mlado populacijo, ki se je vklju~evala tudi v terorizem. Zadnje obdobje 1979–1991 pa je bilo zadnje obdobje hladne vojne, ko je prihajalo do politi~nega nasilja in terorizma po vseh dr‘avah, ~lanicah NATA. Brez sodelovanja ne bi odkrili, da je zahodnonem{ka teroristi~na celica delovala na [vedskem in da je sodelovanje med Dansko in Nizozemsko, ki sta do‘iveli enako usodo v drugi svetovni vojni, pomenilo tudi medsebojno izmenjavo izku{enj v metodah protiteroristi~nega boja. V soboto dopoldan se je za~el drugi sklop posvetovanja, ki je segal od prve do druge svetovne vojne. Za~el ga je dr. Karl de Leeuw, ki je doktoriral iz kriptologije na univerzi v Amsterdamu s predsta- vitvijo skrivnosti ENIGME. Izdelavo slavnega stroja za de{ifriranje Enigme je omogo~il izum rotor- skega motorja, ki sta ga izna{la leta 1915 dva nizozemska pomorska oficirja. Patent pa so jim ukradli Nemci in z njegovo uporabo omogo~ili izdelavo najbolj{ega stroja za branje depe{ v drugi svetovni vojni. Sprva izum rotorja ni bil namenjen vojni industriji ampak gospodarstvu in to je primer, kako globoko je segala nem{ka industrijska {pijona‘a v nizozemske voja{ke in poslovne kroge. Naslednji je bil referent iz Kanade dr. Kurt Jensen, ki je doktoriral iz zgodnje zgodovine kanadske obve{~evalne slu‘be za tujino. Predstavil je zbirko HUMINT (Human Intelligence), to je obve{~evalne materiale, ki so jih v Kanadi zbrali s pomo~jo cenzure pisem nem{kih vojnih ujetnikov, ki so tu pre- stajali zaporno kazen, pisali pa so sorodnikom, prijateljem in znancem v zasedeno Evropo in v nevtral- ne dr‘ave. Kanada ob za~etku druge svetovne vojne leta 1939 ni imela svoje zunanje obve{~evalne slu‘be in tako se je ta dejavnost sprva razvijala razdeljena med obrambnim ministrstvom, zunanjim ministrstvom in vojnim ministrstvom. [ele mesec pred izkrcanjem v Normandiji so ustanovili novo 521 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) agencijo in jo poimenovali MI-7 po zgledu britanske MI-5 in MI-6, ~eprav te v Kanadi niso delovale. Pisma so pregledovali ne le fizi~no ampak tudi laboratorijsko glede tajnopisa, na podlagi ugotovitev iz njih pa so izdelali tudi statisti~ne preglede sprememb, ki so se med vojno pojavljale v Nem~iji in nekaterih okupiranih dr‘avah. Obve{~evalni podatki, zbrani s tem programom niso spremenili izida vojne. Omogo~ili pa so Kanadi in drugim zaveznikom, da bolje razumejo dogodke na evropski celini. Dr. Dick Engelen, ki je diplomiral iz zgodovine v Utrechtu in doktoriral v Amsterdamu je predsta- vil nizozemske obve{~evalne operacije in obve{~evalne dejavnosti proti Nem~iji med obema vojnama. Ker je bila Nizozemska nevtralna ni imela zunanje obve{~evalne slu‘be ampak le voja{ko, ki je bila organizirana v tretjem oddelku Glavnega {taba in je zbirala informacije iz raznih virov kot npr. od carinikov, mejne policije ali civilistov – iz tako imenovanih odprtih virov. Ne glede na to pa je nizo- zemski voja{ki ata{e v Berlinu major Sas, kar je bila njegova osebna tragedija, pravilno napovedal nem{ko invazijo na Nizozemsko kar osemnajstkrat med novembrom 1939 in majem 1940, ko je do nje res pri{lo. Le da njegovih napovedi ni nih~e v vladi jemal resno, ker je Hitler tolikokrat spreminjal ‘e dogovorjene datume napada. Ni torej dovolj pridobiti prave informacije – pomembno je tudi, da jih tisti, ki so mu namenjene, tudi upo{teva. Zato avtor predstavlja majorja Sasa kot najbolj{ega obve{~evalca, kar jih je Nizozemska imela, ker je vztrajal z opozorili na groze~i napad, ~etudi jih vlada ni upo{tevala. Mlada doktorantka iz Velike Britanije Chantal Aubrin je v svojem referatu »Francoska protiobve{~evalna slu‘ba in britanske tajne aktivnosti na Nizozemskem 1920–1939; obve{~evalne zve- ze in nem{ka strate{ka gro‘nja« na podlagi v Franciji dostopnih dokumentov, katerim ustrezni angle{ki {e niso deklasificirani in so zato raziskovalcem nedostopni prikazala, da so si na Nizozemskem kot v nevtralni dr‘avi kasneje zavezni{ke obve{~evalne slu‘be med seboj konkurirale, bile ljubosumne in so intrigirale namesto, da bi sodelovale. Obema je bil skupen poudarek na antikomunisti~ni aktivnosti, medtem ko so se v protinacizem usmerile {ele ob gro‘nji nem{kega napada. Dopoldanski del je zaklju~il dr. Bob de Graaff, profesor zgodovine mednarodnih odnosov na uni- verzi v Utrechtu, kjer u~i evropsko zgodovino 19. in 20. stoletja ter zgodovino ~lovekovih pravic in zgodovino Jugoslavije, saj je eden od avtorjev poro~ila o zlo~inih Srbov nad muslimanskim prebi- valstvom v Srebrenici 1995, ki je povzro~ilo padec nizozemske vlade. V svojem prispevku »Britanska obve{~evalna prizadevanja na Nizozemskem proti Nem~iji (incident pri Venloju)« je na podlagi novo odkritih dokumentov opisal dogodek, ki je postal kasneje povod za napad Nem~ije na Nizozemsko, ko so nem{ke specialne SS enote z ozemlja Nizozemske pri mestu Venlo novembra 1939 ugrabile dva angle{ka obve{~evalca Stevensa in Besta, ju zaprle in po njunih zasli{anjih razdrla vso britansko obve{~evalno mre‘o v Evropi na samem za~etku druge svetovne vojne. Dogodek je znan tudi sloven- skim bralcem, saj so o njem lahko prebrali ‘e davnega leta 1978 v knjigi Karla Forteja – Marka Selina »Ni~ ve~ strogo zaupno«, ki na podlagi pri nas zaplenjenih nem{kih in partizanskih obve{~evalnih dokumentov in povojnih zasli{anj zajetih nem{kih generalov opisuje ta in {e mnoge druge dogodke kot tudi vlogo Gehlena pri nastanku nem{ke obve{~evalne slu‘be. Tretja tema, ki je bila posve~ena obdobju hladne vojne se je za~ela v soboto popoldan, ko je Nizo- zemec Frans Kluiters, zgodovinar obve{~evalnih slu‘b predstavil Abwehrovo operacijo »Stay-Behind« na Nizozemskem. Zanjo uporablja tudi nem{ki izraz »R-netz« torej mre‘e, ki so jo Nemci pustili ob svojem umiku. V ~asu hladne vojne je dobila novo nalogo obrambe pred prodorom vpliva komunizma oz. Sovjetske zveze na drugo stran ‘elezne zavese. Frits Hoekstra, do leta 2000 aktiven v nizozemski protiobve{~evalni slu‘bi in prvi nizozemski avtor objavljenih spominov iz tega podro~ja je v svojem prispevku »Skupne operacije in obve{~evalno sode- lovanje proti Stasiju in drugim slu‘bam Var{avskega pakta« prikazal nizozemsko-nem{ko sodelovanje, ki je bilo v obdobju hladne vojne {e precej oklevajo~e na podlagi slabih izku{enj iz druge svetovne vojne, okrepilo pa se je, ko so spoznali prestreljenost zahodnonem{kih institucij z vzhodnonem{kimi agenti. Te je na podlagi danes odprtih arhivov Stasija prikazala ena od organizatoric konference, komaj devetindvajsetletna profesorica zgodovine mednarodnih odnosov na univerzi v Utrechtu dr. Beatrice de Graaf v referatu »Operacije Vzhodne Nem~ije proti Zahodni Nem~iji z ozemlja Nizozemske«. V njem je opozorila, da Stasi, torej vzhodnonem{ka obve{~evalna slu‘ba, ni le delovala proti svoji zahodni sosedi, ampak je tudi direktno vplivala na nizozemsko politi~no sceno s tem, da je vzpodbujala in financirala mirovni{ko gibanje na Nizozemskem vse od sedemdesetih let prej{njega stoletja, katerega 522 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) neposreden vpliv naj bi bil tudi na ostalo zahodno Evropo. Fenomen so poimenovali kar »Holanditis« – v mirovnem gibanju je bilo vklju~enih kar devet vodilnih nem{kih cerkva, ki delujejo tudi na Nizo- zemskem, druga organizacija, direktno financirana s strani Stasija pa je bila »Generali za mir«, katere cilj je bil propagiranje detanta v korist Sovjetske zveze. Zadnja dva prispevka, ki sta obravnavala obdobje hladne vojne sta bila iz Velike Britanije. Prof. dr. Richard Aldrich, profesor zgodovine na univerzi v Cambridgeu, avtor ve~ knjig s podro~ja voja{ke in obve{~evalne zgodovine je predstavil britanske obve{~evalne operacije v Nem~iji v obdobju od 1950 do 1970. Pri tem je uporabil pravkar deklasificirane dokumente iz PRO v Londonu, iz katerih je razvid- no, kako nenavadne so poti za pridobivanje obve{~evalnih informacij. Tako so Angle‘i zbirali celo uporabljen toaletni papir po DDR, saj Sovjeti svojih enot niso nikoli oskrbeli z zadostno koli~ino tega in tako so za »zahrbtne namene« sovjetski vojaki pogosto uporabljali vse vrste dokumentov. Kak{ne vrste oro‘ja uporabljajo v Afganistanu je MI-6 npr. zvedela tako, da je poslala amputirano nogo ruskega vojaka iz Afganistana, ki se je zdravil v bolnici v vzhodni Evropi v London, kjer so na podlagi po{kodbe ugotovili, kak{na vrsta izstrelka ga je zadela. Vse do prebega Olega Gordiewskega, ki so ga pripravljali ve~ kot deset let britanska obve{~evalna slu‘ba ni imela svojih agentov v novih levi~arskih gibanjih in {ele njegove informacije so pomagale razkriti ve~ kot 100 sovjetskih agentov, ki so jih nato izgnali. Dr. Giles Scott-Smith, ki kot raziskovalec dela na Nizozemskem in se posebej zanima za transatlantske odnose in vpliv nedr‘avnih gibanj na dr‘avno odlo~anje je v svojem referatu »INTERDOC: nem{ka leta« predstavil program INTERDOC, ki so ga zasnovali v Haagu leta 1963 in katerega namen je bil mednarodno sodelovanje in {tudij zahodnoevropskih vrednot na eni strani in komunisti~ne ideologije na drugi strani, da bi tako lahko odgovorili na sovjetsko strategijo »miroljubne koeksistence«. Njegova ustanovitev je bila rezultat pogovorov med francoskimi, nem{kimi in nizozemskimi obve{~evalnimi slu‘bami, kakor tudi s posamezniki iz industrije in akademij. Ker pa se je Francija kmalu umaknila iz skupnega projekta, je to ostala le nem{ko nizozemska institucija. Po zagonu Brandtove vzhodne poli- tike v sedemdesetih letih so se bili {e Nemci prisiljeni umakniti, zato pa so se v projekt vklju~ili Britan- ci in Ameri~ani po letu 1972. Dokon~no je bil ukinjen leta 1986. Zadnji dan v nedeljo je bil posve~en obdobju po hladni vojni oz. njenim posledicam. Za~el ga je nizozemski mornari{ki oficir mag. Allard Wagemaker, ki predava na Kraljevi nizozemski pomorski akademiji. Prikazal je na {tiudijski primer nizozemskih obve{~evalnih in voja{kih operacij v Iraku. Izhajal je iz spoznanj, da danes prevladujo~i spori nastajajo med skupinami kot so klani, plemena, etni~ne skupine, verske skupnosti in narodi ter da je vloga tretje strani, ki sku{a med njih vnesti varnost, pravni red in omogo~iti razvoj zelo konfliktna. Vzpostaviti zaupanje in posledi~no dose~i mir je verjet- no te‘ja naloga od striktno voja{kega posredovanja. Zato so nujne dobre obve{~evalne informacije, politika »palice in koren~ka« pa prina{a najbolj{e uspehe tako na dolgi kot na kratki rok. Dr. Shlomo Shpiro, specialist za varnost in obve{~evalno slu‘bo iz Izraela, avtor mnogih knjig s tega podro~ja se posebej posve~a tudi vpra{anju parlamentarne kontrole nad obve{~evalnimi slu‘bami po Evropi. Prikazal je, kako je Izrael s svojim razvojem RADINTA t.j. radarske obve{~evalne slu‘be sodeloval z NATOM v obdobju hladne vojne. [e posebno pa se je razvilo sodelovanje z Nem~ijo, ki je sofinancirala izjemne izraelske projekte, kot so bili ABSALOM in AMNON ter razvoj CALIGULE (kasneje znane kot CERBERUS), s katerimi si je NATO zagotovil mo‘nost pravo~asnega odgovora v primeru jedrskega napada s strani nasprotnikov (Sovjetske zveze). Dr. Peter Morre je kot pravnik predstavil na kak{ne te‘ave v zvezi z zakonodajo in obravnavo pred sodi{~i so naletele Nizozemska, Velika Britanija in Nem~ija, ko so s skupnimi operacijami dosegle uspehe proti teroristi~nim aktivnostim IRE na Nizozenskem in v Nem~iji. Ko je IRA izvedla ve~ moril- skih napadov na britansko osebje in naprave na ozemlju obeh dr‘av v letih 1987–1990 so jih uspe{no odkrili s policijsko preiskavo, medtem ko so bili sodni ukrepi razli~no uspe{ni zaradi razli~ne zakono- daje v dr‘avah. Poseben problem je predstavljala dokazna vrednost prikritih policijskih aktivnosti, ki imajo na sodi{~u omejeno uporabno vrednost. Zadnji prispevek je bil referat upokojenega generalmajorja Joop van Reijna o skupnih nem{ko- nizozemskih »peace-keeping« operacijah in obve{~evalnih sodelovanjih v Afganistanu od februarja 2002 do avgusta 2003. Tej temi je bila posve~ena tudi prej{nja konferenca NISE, katere rezultat je objavljen zbornik. Nizozemska in Nem~ija sta kot vodilni dr‘avi vodili ISAF – mednarodne varnostne pomo‘ne sile v Kabulu v Afganistanu in v referatu je poudarjena izku{nja, kako pomembne so 523 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) obve{~evalne informacije za sprejemanje politi~nih odlo~itev v okolju, ki je kulturno, versko in dru‘be- no druga~no od okolja iz katerega prihajajo enote, ki vzpostavljajo mir – odtod ime »operacije za vzdr‘evanje miru«. @e enonacionalne enote je te‘ko voditi, kaj {ele ve~nacionalne, saj se tudi v teh prepletajo mnogi faktorji. Te izku{nje naj bi pomagale v prihodnje odpraviti ali zmanj{ati probleme v podobnih operacijah drugje – npr. zdaj v Iraku. Posvetovanje je zaklju~il dr. Wolbert Smith s pogledom v naprej – kak{na bo bodo~a evropska obve{~evalna struktura in kak{na je bodo~a vloga Nem~ije in Nizozemske v njej. Glede na zadnje negativne izide na referendumu za evropsko ustavo je seveda tudi ta skupna perspektiva bolj vpra{ljiva, saj so po njegovem mnenju obve{~evalci {e zadnje pribe‘ali{~e »raison d’etat« nacionalnih dr‘av. Ven- dar je on kot eden od tistih, ki je sodeloval do upokojitve kot del zunanje obve{~evalne slu‘be optimist in upa, da bo tudi na obve{~evalnem podro~ju vzpostavljen nek poenoten organ, kot je EVROPOL ‘e na policijskem. Motiv bo prav gotovo »cost sharing«, doslej pa ‘e obstaja bilateralno in multilateralno sodelovanje ob skupni ogro‘enosti zaradi terorizma. Konferenca je bila zaklju~ena s skupnim izletom po kanalih Amsterdama. Leta 2006 pa bo kongres IIHA spet v Nem~iji ob petdesetletnici nastanka zahodnonem{ke obve{~evalne slu‘be. Ljuba Dornik [ubelj