gza. vero dornŽjfeg;
„Frimoi*ski List64
izhaja vsaki i., lO. in 30, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 30 n . za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske uiice in Š jlske ulice po 4 nov.
V Gorici, dne 1, julija 1896,
Vredništvo in vpi^avništvo
mu je v Gorici, Nunske ulice št. lO. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi s« ne vračajo. <>-glase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi.
One gospode naročnike, ki niso naročnine se odrajtali,	prosimo, naj	to
štorije cimpreje.
„Primorski Usi'1	od 1. julija	do
konca leta 1 stane le,	(15	kr. Prijatelje
vljudno prosimo, da	ga	pripoioeajo	in
razširjajo.
Na razpotji!
Prišli smo do razpotja.
Sicer vže dolgo nismo bili več enih mislij. Ivedor je govoril o slogi primorskih Slovencev to je o slogi duhov in src, ni sam sebi verjel.
Toda zdaj se je razkol pojavil tudi javno, slovesno, pred vsem svetom. To se je zgodilo nedeljo v Šempetru Stali smo si eden drugemu nasproti, eden drugemu gledali v obličje, vgovarjali in odgovarjali eden drugemu.
In mislim, da mi vsi, brez izjeme, smo prišli do prepričanja, da nam je nemogoče skupno postopati s& stranko, ki nam je zadnjo nedeljo nasproti stala.
Zbrali smo se bili, da bi, izključivši vsako politiko, stvarno in mirno se razgo-varjali, kako pomagati našemu ubožanemu kmetskemu in rokodelskemu ljudstvu, kako je rešiti iz mrež. ki mu jih nastavljajo so-cijalni demokratje, ti zakleti sovragi cerkve, države in narodnosti.
la nasprotna nam stranka je prišla v Šempeter, da bi uas prekričala, da bi s te-rorizovanjem nas razgnala, da bi nas po svojem govorniku Perozziju iz Dornberga pred vsem svetom dolžila izdajstva nad narodom, da bi predrage nam brate slovenske, od nas povabljene Kranjce — na čelu jim yso • cijalnem' vprašanji najtemeljitejie izobraženj di^Krek, najpopulafinši branitelj ljudskih pravic; voditelj krščansko'socTjalnega gibanja na Kranjskem —• da bi te \mile nam katoliške in slovenske brate od govorniškega odrajpoganjala s : „Proč s Kranjci ! Proč s kranjskimi Šuštarji! Mi nočemo Kranjcev! Mi smo Goričani!“ in tako je kričala ta stranka, imajoč v svoji sredi navzočega Kranjca, dr, Tumo., ki ga je ona spravila v gorički deželni zbor; imajoč pred seboj auigega Kranjcu, župnika Grčo, ki ga je tudi ona izvolila za poslanca v isti goriški deželni zbor.
Toda prepričali smo se, da tu se ne gre niti za Kranjce, niti za Goričane. To je nizko, vie davno davno premagano stališče. Kedo se intimniše brati in zavezuje z neke drmge vrste Kranjci, kakor ravno nasprotne nam stranke možje. Ne — tu se gre za it&dela. .Zatorej je pravi pomen gore omenjenih klioev : Proč z načeli, ki so jih prišli Kranjci oznanjat. Mi nočemo katoli-Skth naitfi
Načela so nas ločila vže dolgo, iu tQ ločitev je javno pred svetom zapečatil šeln-' peTerski shod.
Dala nam ni govoriti nasprotna stranka, češ, saj ona «2? izvršuje krščamko-socijalni program na Goriškem! Da res, izvršuje ga tista „Soča“, katera zna tako strastno napadati krščanska delavska društva pa vo ditelje krščansko - socijalnega gibanja na Kranjskem, katere je nedavno zmerjala s šušmarji; krščansko-socijalni program izvršuje tista „Soča“, katei'e vrednik, gosp. Andrej Gabršček, je v svoji tiskarni tiskal goriškim socijalnim demokratom, stoječim pod višjim vodstvom nem§ko~šidovskih </la var jev, slovensko-italijamko vabilo k ^socijalno-demokratičnem n shoda, ki so ga 18. aprila priredili pri goiiški postaji, da bi tam slovenske delavce lovili v svoje mreže ter spelja-vali jih v revolucijo proti cerkvi in državi! ? Ironija !
Krono svojemu krščanskosocialnemu delovanju je pa ta stranka postavila s tem, da je k sklepu, ko je ces. komisar razpustil shod, v svoji sredi, po enem svojih privržencev ostentativno nam nasproti povzdignila eno številko socljal-demokratičnega lista „ Delavca11, češ, to je znamenje, pod katerim se borimo ! In ta stranka se je drznila v isti sapi trditi, da ona vže krščansko-soci-jalni program na Goriškem ! Ironija !!
Mi se ločimo S tem bodi ločitev zapečatena. To povemo določno, slovesno. Mi bomo hodili svojo'pot,kTiiam jo je začrtal I. slov. katoliški shod pa zadnji višjepa-stirski list. Hodili bomo, pokorni sv. cerkvi in svojim škofom, hodili v zvezi s ubogim zatiranim ljudstvom, hodili. v_ zvezi, s — .seveda s£ svojtmi Kranjci, onimi namreč, ki tako slavno bijejo boj zi osvo-bojenje krščanskega ljudstva od liberalizma in njega zaveznika — židovskega kapitalizma! Živeli možje, (jr- Krekovega duha !
Prijatelji : z nami! 'Podpirajte nas ! Pod znamenjem sv. kiiža — do zmage, do vstajenja !
Ljudski shod v Šempetru.
(Izviren dopis.)
•laA'ui^judski-slujtL__ se je vršil, je dejanje. Vdeležili so se ga številni domačini, nekaj bližnjih okoličanov in znatno število iz Prvačine, Dornberga, Šempasa in Gorice. Koliko nas je ravno bilo, ne moremo reči, ker šteli nismo, a res je, da je bil napolnjen prostoren „borjač“.
.Shod sam je imel biti podučai, povsem stvaren, ucjiolifi&t. Tuje nrav posebno pov-darjal g. domači kapl:nlp£a£m je zborovalce pozdravil in kateremu je resnično vse pritrjevalo — ker l^pQ njolčalo, čtj izvzamemo g. ^abrščeka, kameri ^se je sedeč na „vred-
i1 iLi^tAUiW>U'	111	tako na tihce tri-
krat olij^mjl.
Stvarnost napominanega shoda se je i sicer že poprej novdariala ustmeno nasproti č. g. poslancu HI. Grči, katerega smo vže tri tedne poprej obvestili o „shodu“ ob priliki neke katelietične konference in k^n^ga
pomneč, da orjemo ledino, si?i<j-^rade^voije \iva^evali: saj smii KudUl	!
Nestrankarstvo shoda ^povdarjalo se je tudi pismeno veleč. g. dr. Gregorčiču in odbor za prireditev shoda, kateri je bil odbor ,,Nlovenske-Zveze“, je v svoji seji jednogla-sno sklenil, da, če nas, počasti veleč, sr. dr. Gregorčič, kateremu je vsa duhovščina šem-Ueter$ke dekanije po č. g. BI. Grči izrazila zaupnico za njggrovo delovanje v deželnem in državnem zboru, da se predlaga njega za predsednika. Da ne bi morda žalili te ali one stranke in po nepridnem razburjali duhov, sklenili smo tudi, da ne bomo o shodu bobnali, da pa o pravem času povabimo vse brez razlike na „barvo“ in mišljenje . . . . Kedo meni, da bi bil moran biti vabljen na shod, in ni bil ?
In vendar, vse ni zdalo nič! G. jja-bršček	mrjTF^pričTJiv v irekTaTEei'i 1 l stvareh,
saj njegova taktika~le baje nezmotljiva, vsik-dar dostojna, ~pleiaeiiita! Ng,^ta^gflspod prepričeval je svojce iz Prvačine, Dornberga in Šempasa in jim v tgpfiL _x-gla^O-jiiisel, da s 1 tjid -Je.Jiap ejrj	’1 i11
ol£Če^n;gJu_jiiylaj4iemu__:yna^ lj^tvu“. To se je pokaia!oprav^oatno~ pri izvolitvi g. predsednika shodu. S pripravljenim, „značilnim“ krikom tirjalo se je dr. Aleša Rojca, kteri je takoj, še pred no se je konštatovala dvomljiva večina (bila je le četrtina! Op. vredn.) z lističem v roki stopil za predsedniško mizo in se mu je moglo pripetiti ono, pred čemer svari tudi sv. pismo ljubitelje prvih sedežev! Za zapisnikarja je bil izbran g. A. Gabršček, kateri je jel vršiti svojo častno nalogo s tem, da je proti-postavno vročil g. predsedniku listek z imeni nekaterih nasprotnikov „govornikov“. mi smu_se. tolažili z mulo. (Lismo mei dostojnimi in olikanimi nasprotniki in pa, da bomo imeli čast čuti katerega tistih od „Soče“ hvalisanih, številnih „domačih“ govornikov. No! Kedo so pa bili ? Čujte: Perozzi iz Dornberga, Makuc iz Grojne, Prinčič, in Mozetič iz Prvačine . . . proti katerim so seveda le „neznatne osebice-1 gg. dr. Krek, Gostinčar in drugi. Kako so govorili, naj ostane mej vdeleženci, ali kaj so govorili, zvedi svet. O vsem so govorili, oziroma brali z listov, samo o kmečkem, obrtnijskem, delavskem vprašanji ne !
G. Perozzi se je cel6 začudeno vpra-šaval češ, Čemu ta shod ? Menda je spal, ko je g. kaplan v pozdravu tolmačil namen shodov; trdil je, da „krščanski socijalni
načrt“ se vže vrši. Vrše ga naši narodni voditelji. Sklicevatelji, t^kjebilkonec, so nasprotniki naših narodmh^dTteljevrtGro-moviti klici na desni: ,.Ni res,“ »živio Gregorčič !“) Perozzi uadaljuje: .in jaz smem reči, da so izdaiice n&roda!“ Levica pri-trjala ; desnica ogorčena m pravično ozlovo-ljena, ker nečuveno Užaljena, klicala je: Doli ž njim ! Sramota, kje je dostojnost ? Bili so prisotni vsi gg. okoličanski duhovniki in — na desni! Njim je veljal klic: „Proč s farji!“ Proč s Kranjci! „Kaj vas rabimo pri nas ! — In v takem smislu so nadaljevali vsi gg. nasprotniki-govorniki. Mej drugim se je tudi trdilo, da goriški politiki so za Luegerja in krščanski socijalizem, češ, da so mu priredili sijajno ovacijo v Gorici. (Klici na desni: „ Tudi mi smo za Luegerja !) „Mi smo krščanski socijalisti11. (Klici na desni: „Tudi mi smo krščanski socijalisti! Kar Vi govorite, ješvindel! Kje imate načrt ! Zakaj socijalnim demokratom tiskate vabila ? In mej tem je na levici zablisknil v zraku list „Delavec“, najnesramniši vseh listov, kar se jih tiska v milem slovenskem jeziku.)
Da se je pri vsem tem naredil mir, se pač nimamo zahvaliti g. prvosedniku, ki je pač le prefiegmatično, da ne rabimo hujšega izraza — in se samovestnim okom sledil razvoju stvari, pričakujoč trenotka, da je g. Gabršček četrtemu govorniku Makucu šepnil na uho — naj predlaga lconec debate.
Iz vestno trdimo, bila je ogromna večina za to, da se nadaljnje oziroma da se začne debata o onem, kar je bilo na dnevnem redu!
Tudi nekateri levičarji so nam pritegnili, mej tenu g. Križman, in tirjali, naj se da besedo vsaj dr. Kreku*), a vse zaman. Gg. dJJRpjec	sjdepjla
(frugače : ,,k^iee^Melmt^JmJta^ti,i!“
' Trajen linčat njihovemu nečuvenemu strahovanju vtisnil ie celo _sam g. vladni komisar, izražujoč svoje obžalovanje ..terorizma11 — ipsisima verba.
Gospodje : TTiiirstT'hoteli, to imajte !
Da ste se zbali resnice, bi smeli pač trditi; da se je nismo bali mi, da smo bili pripravljeni obnavljati jo in povdarjati brez strahu, nasprotnikom v oči, mož proti možu in z uma svitlim mečem in ne „s pljučami," tega ne morete utajiti in to konUatujemo in prosimo, da vzamete na znanje za slučaj, če prihodnjič nekaternikov, prepirnih, neprepričljivih zdražljivcev niti vabili ne bomo niti pustili k svojim shodom ! —
Kranjci so pa vendarle govorili v društveni šolski sobi in sicer stvarno, mirno, da se jim je bralo iz vsake njih besede le
•) Snpjulni Hmnokratjo v Ljubljani so vsaj dr. Kreku dali busodo ! —
LISTE K^ ___________________
Nekaj za tobakarje.
Glejte ga, kako moško prestavlja noge ! Ni, kar si bodi: sitnih učiteljev se mu ni treba več bati, oče ga pa tudi ne vidijo. Po ceni so sicer svalčice, dve za en krajcar, najlepše tudi ne diše, dim pa le dado in to, je, kar hoče dečko, ki je pred kratkim nehal, držati se matere za krilo. Kaditi znati je dandanes potrebno; kako bi sicer shajal finančni minister: velika dobrota zanj, da mu človek vže zgodaj v mladosti da zaslužka; sol mu ne prinaša toliko. Kaj bi rekel, kam bi se djal, ko bi se ponovilo preganjanje tobaka, kakeršno je bilo tistikrat, ko so ljudje vprvič spoznali, da nos ni samo za smrčanje, ampak tudi za dimnik dober, fčako pa je bilo takrat? Morebiti bo koga zanimalo nekoliko zgodovine o početka .žlahtne travice", po domače to-bdkE«
Začnimo z Angležko. Dne 27. julija 1586 je admiral Frančišek Drake pripeljal na Angležko v Plymoutk prve tabakarje iz Virginije.
Vse je vkopaj drlo, ko se je zvedelo, da ti možje, v posebnih posodicah žgo to-bakovo rastlino in spušajo skozi nos in
požrtvovalno prepričanje in ljudomilo sočutje s trpečim delavskim stanom. Ob sklepu ni bilo konca navdušenju. Gromoviti: »Živeli dr. Krek in tovariši! živio Lueger! živeli kršč. socijalisti!11 odmevali so po dvorani....
Mi pa rečemo: resnico ste trenotno prevpili, a misli niste vdušili! Živeli kršč. socijalni shodi! Vivat seguens ! ____________
Na”dvorišči po shodu.
Ko je vsled nesramnega kričanja nahujskanih Doruberžanov, Prvačencev in nekaterih drugih razpustil vladni komisar shod, razšli so se vdeleženci na razne strani, vendar pa je ostalo na dvorišči do 40 oseb, kjer se je vnel živahen deloma tudi strasten pogovor med kuratom biljenskim Rojec-em in Gabrščekom et comp. Kurat Rojec je očital_ Gabr., da, ribari v motni vodi, da li^il^t^osaucLj^c^an, kar ni posebno vgajalo nasprotnikom, v isti družbici spoznal je vsak, kaki so nasprotniki. Gabršček nam je povedal, da določa edini škof Missia, katera so cerkveno - politična vprašanja, pokazal je javno, da mu ne vgaja, da spadajo ravno volitve in verska šola med nje; da je pisal znane članke v .Soči11 duhovnik, zatrjeval" je on —a nihče mu ni hotel verjeti, najbolj ponosno pa se je namuznil, ko je naznanil, da boste dve tožbi proti „P. L.“ — prva pred porotniki — druga v Rimu.
Mi mislimo, da bo gotovo sv. Oče papež glede te svetovno važne pravde vsta-novil nalašč kako congregatio inquirendae „Sočae“, jo opravičil, nadškofa obsodil, pisatelja famoznih člankov imenoval mogoče škofom in partibus infidelium, g. Gabrščeku pa pridal priimek „defensor fidei0. Veliko laž je hotel spraviti na dan kot resnico tudi na dvorišči, češ, da je bil shod skrivoma sklican.
Toda g. Rojec je razkril hitro laž, kajti shod je bil naznanjen po vabilih in lepakih, katerih ni hotel Gabršček tiskati, k njemu so bili vabljeni državni in deželni posianci, o tem shodu je zvedel na Voger-skem vže pred tremi tedni šempaski g. župnik Grča ter dal ravno gosp. kaplanu Knavsu neka navodila itd. . . . Seveda ni dišalo dobro Gabrščeku, da se ga je pred njegovimi zavrnilo in on — je molčal. Toda hitro je moral govoriti, ko so ga vrli Šempeterci vprašali, zakaj ni hotel tiskati vabil njihovih, ko je vendar tiskal vabila na skrivni socijalno-demokratični shod pri goriški železniški postaji. Ta je bila Gabrščeku pregorka, toraj se je zvijal, opravičeval, obmolknil in, ker ni mogel odgovoriti, popihal jo je s svojimi somišljeniki v gostilno. kjer se je posebno z dr. Rojcem veselil in radoval — nad lastnim junaštvom
usta oblake dima: vse jih je gledalo, smejalo se jim, čudilo se jim — posnemalo jih, kolikor jih je moglo; tobak je bil namreč tedaj dražji, kaker dandanes, dobiti se ga je moglo le od admirala Drakeja. Da je bi-
lo	marisikomu slabo po kadenju, ni da bi še le pripovedoval, saj je dandanes treba tobakarskemu začetniku boriti se z enako nadlogo. Tobakarjem se je pri tem tudi marisikaj smešnega prigodilo: nekega Valterja Raleigh-a je služabnik polil z vodo, misleč, da se je njegov gospod vžgal, ker ga je dobil v oblakih — tobakovega dima. ” Kajenje tobaka se je nagloma širilo po Angleškem, Tobakova rastlina je postala imenitno trgovinsko blago; na otoku Kubi, Trinidadu in v zahodni Indiji so si kupičili bogastvo pridelovalci tobakove rastline.
Ali kakor vsaka stvar, tako je tudi tobak kmalu našel svoje sovražnike. Prvi in najimenitniši mej njimi je angleški kralj sam, Jakob I., ki je spisal kar celo knjigo zoper tobak in njegove častilce: knjiga ima naslov: thecounterblaste to tobacco : po naše : veter proti tobaku. Kraljevi pisatelj je v tem spisu naslikal svojim kadečim podložnikom strašno podobo nasledkov te strasti: popisal jim je, kako se jim po plučah saje nabirajo. Vender ni dosti opravil s prvo knjigo ;
Cerkev in semnji!
Zopet so začeli ometati „brejarje“. Danes tukaj, jutri tam! Tako bode šlo nedeljo za nedeljo do — sv. adventa.
Mi smo vže večkrat povdarjali, da v goriškem okrožji so plesni semnji nravne, gospodarske in narodne kuge. Veseli nas, da v tem oziru soglaša z nami tudi nasprotna slovenska stranka .... In vendar čujemo večkrat tudi iz ust preprostega ljudstva, češ da duhovniki, vse le pretiravajo, kar se tiče plesnih semnjev. Ni res, tudi narodni možje neduhovniki so z nami istega mnenja in posebič še glede na „semnje“ v goriški okolici ter istotako tudi z ozirom na »bale11 v mestu. Da se pa vendarle naše delovanje proti semnjem ne bo imelo le za zasebno, neumestno gonjo nekaterih gg. prenapetežev in da se nas ne bode stavilo v nasprotje s Prevzvišenim Nadpastirjem, kakor bi bil On milejšega ali celo drugačnega mnenja, evo cerkvenih določeb tičočih se semnjev v naši škofiji!
Vže z dne 24 dec. 1876 l. slove okrožnica pokojnega nadvladike A. Golmajerja, kakor sledi:
„Plesni semnji se prečudno množe in nenavadno pogostoma prirejajo, tako da je podpisani, potem ko je za te žalostne prikazni zvedel, se obrnil do c. kr. namestništva v Trstu, naj bi kaj vkrenilo proti rastočemu zlu.
Sl. c. kr. namestništvo pa je odgovorilo in odgovor poslalo tudi c. kr. okrajnim glavarstvom, v katerem odgovoru javlja sl. c. kr. okr. glavarjem, da oni po sedaj pravno močni postavi sicer ne morejo kar naravnost semnjev ustaviti in prepovedati, ker to tiče posamnim županstvom, da pa naj vendarle gg. županom odsvetujejo in poduče, naj nikar ne dovoljujejo „setnnjevtt večkrat v letu! *)
Torej sledi iz tega: da v mestu ima pravico dovoljevati semnje policijski komisar, zunaj mesta pa in na deželi vsakokratni gg. župani in podžupani.
Ker je pa temu tako, priporočamo, da, celč nalagamo, naj čč. duhovščina, prepričuje, roti in prosi, svoje gg. župane, naj semnje po mogočnosti odpravijo.“
Prav tako pišejo tudi sedajni Prev-zvišeni Nadpastir v nekem odgovoru na dekanijska izvestja z dne 28 januvarja 1892 o »plesnih semnjih" to-le:
»Gotovo je znano in preč. duhovščina gotovo dobro ve, koliko zla izvira iz semnjev, kakor se, žal, dandanes prirejajo.
*) Seveda, kjer jo bila barufa, ali se je je sploh bati v slučaji somnja, moro sl. c. kr. okrajno glavarstvo tudi naravnost iu kar od zgoraj semnje ustaviti, kakor se jo ta zgodilo v Vrtojbi, Biljah, Miinu, ltenčah itd.
zato je spisal kmalu drugo, pod imenom „hi-80 kapnus11 t. j. sovražnik tobaka. V njej pri-spodablja kajenje tobaka peklu, kar tako-le dokazuje : prvič je kajenje dim, kar so tudi vse nečimernosti sveta; drugič je enako drugim strastem, ki delajo človeka sužnjega ; tretjič vpijanj uje kajenje in meša glavo, kaker vse driige nečimernosti sveta; četrtič, kedor kadi, nikakor ne more opustiti te navade, je, kakor bi bil zacoprau: isto moramo reči o strasteh; petič je kajenje po svojem bistvu enaku peklu, ker je smrdeča. nagnjusna reč. Koncem svoje knjige piše kralj Jakob: Ako imate moji podložniki še kaj sramežljivosti v sebi, opustite to razvado, ki se je v sramoti rodila, iz nevednosti sprejela, po neumnostti razširila, ki kliče božjo jezo nad vas, ki kvari zdravje, kali družinski mir, ponižuje ljudstvo: opustite navado, ki je nosu neprijetna, možganom in plučam špodljiva, ki je vsled svojih črnih oblakov popolnoma enaka peklenskemu dimu.
Pa ne samo pisal je Jakob zoper tobak, naložil je tobakarjem tudi hude kazni: ljudi uižega stanu je dal tepsti, višega rodu pa bosonoge in z ostriženo brado izgnati iz Londona.
Torej naj čč. dušni pastirji nikar ne zamude nobene priložnosti, da svoje vernike vselej pouče o slabih posledicah semnjev in naj z božjo pomočjo na to delujejo, da se tisto zlo v koreniki zaduši t. j. da se javni semnji, vkolikor se ne morejo kar naenkrat odpraviti, skrajno omeje in sčasoma opuste.
Plesni semnji in njih posledice so prava kuga na deželi in ne more se tajiti, da močno pospešujejo nenravnost ljudstva.
Za tega voljo ne morem si kaj, da nebi še jedenkrat opomnil vso čč. duhovščino in jo naprosil, naj se bori zoper to zlo si vsemi mogočimi sredstvi in ob vseh danih prilikah, da se tisto zlo ali povsem zatre ali pa vsaj skrajno omeji in zabrani*.
Kedor ima torej kaj dobre volje, ta tedaj lahko ve, kaj in kako mu je soditi o plesnih semnjih Resnično, sv. cerkev, katera nam je govorila po naših pastirjih, ni svarila zastonj, pa tudi ne odvračala brez tehtnih razlogov! Modremu to menda zadošča !
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nadvojvoda Oton se preseli iz So-pranja na Dunaj, kjer prevzame vse posle, ki jih je imel njegov pokojni oče nadvojvoda Karol Ludvik.
Delegacije so končale svoje delovanje. Le skupni stroški so se zopet povišali.
Gosposka zbornica je imela poslednjo sejo, v kateri je kupoma vsprejela razne zakone. Potem so državni zbor preložili na jesen. — Kranjski deželni zbor se snide 6. julija, nižjeavstrijski pa 1. julija h kratkemu zasedanju.
Dunajski mestni zbor razvija jako živahno delavnost na korist ljudstva. Liberalni odborniki pa pri vsaki priliki prov-zročajo škandale, posebno kažejo svojo mrž-njo do dr. Luegerja. A on vse to velikodušno prezira.
Rimska kurija je izdala pismo, v katerem ogerske škofe opomnja k jednotnemu delovanju. Posebno opominja, naj skrbe za versko odgojo in da se bodo razni narodi podučevali v njihovih jezikih.
Ogerski liberalci so sklenili zakon, s katerim mašijo usta duhovnikom. Vsaka volitev, ako je izpregovoril duhovnik le besedico, bo neveljavna itd. To vže vendar presega vse meje.
Mažari na vse kriplje zabavljajo proti dr. Luegerju. V državnem zboru, v društvih, na ulicah povsodi ogerski judje zabavljajo pri njemu. Sedaj so sklenili, da ni-cesar ne bodo prodajali na Dunaju. Zakaj ne? Ker Dunajčani ničesar ne kupujejo pri judih. Tedaj ne morejo prodajati.
Vnanje države.
Zastopnikom sv. stolice na Dunaju je nnenovtm nadškof Taliani.
Nemški katoliški poslanci so zopet vpiašali vlado, kedaj se odpravi sramotni zakon, ki prepoveduje jezuitom bivanje v Nemčiji.
Črnogorski knez obišče srbskega kralja, kateri mu vrne obisk na Cetinju.
.Italijani mislijo prodati vsa posestva /V , V ki sojih pridobili z drugo krvjo.
t>ode konec laške pohlepnosti v Afriki.
»panjska vlada je izdala silno stroge zakone proti anarhistom.— V Tuičiji vse
vre. Ko samo v Kreti, tudi v Mali Aziji so zopet nastale rabuke. Varnost v Carigradu je kaj piškava. Krečani zahtevajo samoupravo, ki jim je zagotovljena po pogodbi iz ]. 1878. Turški možiC pa hoče da
jfmTajka !° "* mil°St "* nemilost- žalostna
Dopisi.
Iz gorenje V ipave, 2't junija. (Izv. dop.) Mesnico govoreči razkolnik. Čred'neravno davčni časom 1894 1. sem imel v V. priliko govori z učenim razkolnikom, rojenim Grkom, ., lzdaje neki tednik v novogrškem je-Zlku „ Hpij(iuu, to je „Dan“ imenovan. Go-
vori dobro nemški, ker je bil v Lipsiji na vseučilišču, in kakor mnogoletni naseljenec v Trstu, tudi italijanski. Videč, da je res učen in skušen mož in dobre nravi, se je polagoma obrnil najin pogovor na poslednjo papeževo okrožnico iz 1. 1894, v kateri pozivlje sv. Oče izhodno cerkev k edinosti z rimsko cerkvijo.
Zatrdil mi je mož-poštenjak, da mu je ona papeževa okrožnica tako dopadla, da jo je takoj v svoj gor omenjeni tednik na novogrški jezik preložil, želeč, da bi se iskrene želje modrega papeža Leona XIII. vresničile ; kajti zjedinjenje obeh cerkva bi bilo neprecenljive koristi za zdaj versko razdvojene narode. Dalje je ta mož-po-šteniak ...dajal prednosti rimsko-katoliški cerkvi iz lastnega naziranja in prepričanja, Ser je bil ob času zadnjega vatikanskega zbora 1869-70 v Rimu, kjer je bil njegov sorodnik ali celo brat vradnik pri tamoš-_njem grškem poslanstvu. Tu, tako je rekel, Šem občudoval edinost, pokorščino in vdanost rimsko-katoliških škofov, katerih je prišlo iz vseli 5 delov sveta 767 in to le na papežev poziv, v Rim. Kaj takšnega ne zamore nikedar naša vsliodna cerkev pokazati, kajti vsak naših razkolnih narodov ima svojo od druge narodne cerkve neodvisno cerkev, brez edinostne vezi. Zato je iskreno želeti — govoril je dalje ta mož, razkolni kristjan '— da bi se kmalo obe cerkvi zjedinile, kajti dve veliki sili vladate današnji svet, ena je moralna, druga fizična; moralno ima rimski papež v oblasti, fizično _pa~ ruski c^r, ter ako se te dve sili združiti v eni edini cerkvi, ste nepremagljivi in ves svet bi se jima moral potem vkljanjati. On je prepričan, da do zjedinje-pja mora priti, katero je razdražil nesrečni razkol, izhajajoč le iz ;/sebične? napačno u-mevane, politični koristi. Tudi oni (Gjki) spoštujejo od nedavno sem modrega Leona XTir in rimske katoličane in njih škofe ni nimajo več do njih tiste znotranje sovraž-Ijivosti. k^it je bila nekedaj. — Vprašal sem ga, zakaj, pa ne vpeljejo naravnost naš gregorijanski koledar, kakor so ga v-peljali celo protestantje?! Odgovoril je. da pišejo zdaj navadno vsi razkolniki po obeh, julijanskem in gregorijanskem, n. pr. Vu t. j. med 1 in 13 je 19 (zastanih) dni: temu daje kriva le njih trma. pa kniali bodo pisali le po našem, ker jim drugače ne kaže. Mož se mi je dopadel, želel bi, da bi bilo še mnogo tako blago mislečih razkolnikov, vnetih za zjedinjenje obeh crkva, kakor gor omenjeni vrednik in Grk-poštenjak, ki je tako rekoč vže v srcu katoličan! — Še več sva se v tem predmetu zaželjenega žjedinjenja pogovarjala, pa da ne bom predolg, sklenem za danes ta dopis, v nadi, da bode Vaše čitatelje „Prim. L.“ zanimal. — bolj kot neplodna polemika z nepoboljšljivo cinično „Sočo“, čije pisava se mora vsakemu poštenjaku gabiti, zato je celo marsikateri njenih bivših naročnikov zdaj niti pogledati noče. Prav! —
Iz braniške doline. Močno nas je tod pobližnje sosede slavnega pokojnika Andr. bar. Čehovina vznemirila vest v „Edinosti11 štev. 68 t. 1.. da se baje namerava postaviti spomenik istemu junaku ob cesarjevi 50-letnici, mesto v edino pristnem rojstnem kraju, v kakem drugem kraju na Goriškem.“ Pa to vtegne, v kolikor mi je znano, do zdaj biti le želja znanega dopisnika „Edin.“, kajti razlogi za njegovo mnenje so čisto ničevi, kakor je dokazal vže „Slov.“ štev. 136 od 16. t. in., kakor tudi ,.Soča“ ; zato mi ni treba tu istih ponavljati. ampak le čitatelje „Prim. 1.“ na iste opozoriti. Vredni unuk pokojnega junaka g. El. C. je nedavno odprl v svoji hiši krčmo, da se obiskovalci rojstnega kraja in hiše nepozabnega junaka lehko o tej priliki telesno okrepčajo. Tudi je zadnja štev. „Muzejskega vestnika11 v Ljubljani prinesla nove, še neznane podatke iz življenja in junaških činov bar. Andr. Čehovina. DA celo tržaški dvamesečen list „La Ricrea-zione" je prinesel v svoji 11. štev/z dne
1.	jun. t. 1. podobo slavnega pokojnega in kratek opis njegovega življenja in junaških
činov iz vojnih let 1848-49, ter vabi ob koncu celo k doneskom za njegov spomenik. List se namreč vreduje v izbornem verskem in avstrijskem duhu. Da bi imel le več naročnikov in posnemovalcev ! Fiat!
Sv. Lucija na Mostu. 21 naših dečkov in 20 naših deklic mej lotim in litim letom starosti je prejelo I. sv. obhajilo na god sv. Alojzija mej farno sv. mašo, ki je bila tisti dan izjemoma ob 6. uri. Starejša šolska mladež je svojim srečnim tovarišem in tovarišicam na koru pevala „Jezus male,* »Praznika svetega," in po obhajilu „Oj srečna duša, blagor ti, ki Jezusa zaužila si.“ Obhajanci so dobili v spomin vsaki po eno blagoslovljeno svečko, ki so jo mej sv. opravilom prižgano držali, in Lesarjeve zgodbe sv. pisma, vpisali so se tudi vsi v bratovščino božanskega srca Jezusovega, ki je tu pravilno vstanovljena. Daj Bog, da bi prejemali ti naši otroci zanaprej sv. obhajilo zmerom vredno kakor sv. Alojzij, in toliko let kakor naš sv. oče papež, da bodo mogli kedaj, kakor On sedaj, veselo obhajati svojega I. sv. obhajila dijamantski jubilej t. j. petinsedemdesetletnico, kar jim je zaželel propovednik in kar jim vsi želimo. A našega svetega očeta, papeža-kra-lja, naj nam ohrani Bog še, še, in še!
—	Živio Primorski List! Quadrupedante.... ungula aurea.... campum patentissimum...
Iz gor. (Dalje). Med čveterimi znamenji prave cerkve je prvo to, da je edina. Sv. Pavel piše Efežanom v IV. pogl. v 5. vrsti: „En Gospod, ena vera, en krst*. Na vprašanje : Kako je prava cerkev edina ? odgovori r.am Veliki katekizem na 45. strani tako: „1. ker ima enega poglavarja,
2.	ene nauke, 3. ene zakramente". Vse to obsega definicija katoliške cerkve, ki „je vidna družba vseh pravovernih kristijanov pod vidnim poglavarjem, rimskim papežem, kateri ene nauke verujejo in ene zakramente prejemajo*. Tako cerkev je Zveličar sezidal na skalo sv. Petra, o kateri je mogel prerokovati, da „peklenska vrata je ne bodo zmagala" (Mat. XVI. 18). Brez te edinosti bi imela cerkev kratek obstanek. Tudi nad njo bi se bile že davno davno pred nami spolnile Kristusove besede : „Vsa-ko kraljestvo, samo zoper sebe razdeljeno, bo razdjano*. (Mat. XII. 25).
Za cerkveno edinost skrbijo pa cerkveni dostojanstveniki in sicer rimski papež, katerega nazivlje sv. Avguštin v 118. pismu pogl. 9, „arx auctoritatis* (najvišja oblast), in škofje. Še pred nekoljko dnevi povdarjali so sedanji sv. oče papež v novi okrožnici, v čem obstoji katoliška edinost. Cerkvena oblast mora zabraniti vse, kar ruši edinost, posebno v naukih. Zato imajo škofje sveto dolžnost, „šlcodljive liste obsoditi in vernikom braniti brati jih“. Prim. Aichnerja stran 386.
Kakšen vik in krik so zagnali slovenski radikalni liberalci 1. 1887 proti škofom ilirske pokrajine, ki so vršili le svojo dolžnost s skupno okrožnico proti njihovi pisavi in imenoma proti „Slovenskemu narodu" ! Predrznih so se trditi, da se je vplivalo na tisto okrožnico od vladine strani, da celo s Pruskega sčm. Zadnja okrožnica našega prevzv. kneza in nadškofa je po besedah „Sočinih“ le zloraba cerkvenih sredstev in sicer na veliko kvar slovenskega naroda in v prilog neki stranki ali »kliki* (svojati), ki je baje Slovencem sovražna. Zakaj vse to besnenje ? Odgovorijo naj pariški zborniki za (vladanja) Gregorija VILga: »Taki ukazi so nestrpljivi in za tega voljo tndi nespametni*. Ah ni vporabljal „Sočiii“ pisec dr. Križaničevih besed v njegovi Zgodovini II zvezek, stran 214 :	»Dokler so
stražniki na sijonski gori spali, so sovražniki njeno zidovje podkopali* ?
V	tej okrožnici se opominja duhovščina, da bi nikakor ne podpirala, dA celo niti brala ne cerkveni edinosti nasprotnih listov, in se ji poleg tega naroča, obvestiti vernike o okrožnici in zabraniti:	„Corriera“ in
»Sočo*. Zadnje prizadeti list („Soča“) pa pa je takoj zažugala: „Kakor potiramo pred porotnike Pr. L., tako bomo brezobzirno tožili vsakogar, ki bo skušal z laž-
njivimi trditvami in obrekovanji škoditi koristim in ugledu našega lista“. .
Skrbni viši pastir poklada ravno tam na srce, da bi se vrh tega ne opustilo ljudstvu prav toplo priporočati dobre in katoliške časnike, posebno goriške poučljive liste (Primorski List, Cvetje, Rimski Katolik, L’ Eco del Litorale, L’ Eco del Popolo). „Zakaj velika je dandanes korist dobrili listov za krščansko ljudstvo" — govori o-krožnica. V enakem zmislu piše „Reichs-post“ od 16. maja t. 1. pod štev. 127.
Zdaj, pri nastopu druge polovice tega leta prosimo lepo ljubeznivo, da bi se poslušal in ubogal očetovski opomin in prijateljsko svarilo našega metropolitu, kateri je izbran i z naše srede in postavljen za nas (Hebr. V. 1.) Obrnimo prav težko pri-služene krajcarje in nikakor ne podpirajmo škofom in cerkvi sovražnih listov. Bog bo zahteval odgovor tudi za vsak vinar.
Zdaj vemo, kateri domači listi so dobri in kateri slabi. Ločil jih je naš knez in nadškof. Dober list se spozna po tem, da dobro po svojih dobrih načelih brani in zagovarja, slabemu pa brez ozira zmirom pogumno kljubuje in tisto sovraži. Včasih se zgodi, da dober list kaj zaštrkne, t. j. da se strastno vname ali kaj napačnega vkrene. Jeli tak list radi tega slab in zavrgljiv V Ne, taka slabost je pri njem le slučajna; dobro je pa navadno in bistveno. Zakaj pisatelji katoliških listov tudi niso angelji, pač pa slabostim in grehom podvrženi Adamovi otroci. Tudi slabi in prepovedani listi prinesejo včasih kaj dobrega. Kaj tedaj ? Radi tega ne prenehajo biti slabi, ker je njih znotranja narava slaba in napačna. Navadno je tisto dobro le mreža. Kar je na njih slučajno dobro, ne odvzame slabega bistva. Tat ni radi tega dober, če od časa do časa požebni kak „očenaš“ ali če podeli kako malenkost vbogaimt. Med slabe liste prištevamo tudi mlačne ali šviga-švaga čez dva praga.	Dalje.
Maj novega po Slovenskem ?
Na Kranjskem. V Preddvoru je hlapec ustrelil svojega gospodarja. — Alojzij e-višče v Ljubljani je obhajalo 50-letnico svojega obstanka. — Od 27. do 30. junija so bile v Ljubljani duhovne vaje za možke. —
V	Zaplani so položili temeljni kamen nove župne cerkve. — Treščilo je v podružnico sv. Jakoba Peddvorom. Druga strela je ubila eno kravo. — Vtonil je 2-leten otrok v Begunjah na Gorenjskem. — Strela je zažgala vinski hram v Komenu pri Trebelnem.
— V Ljubljani ustrelil se je železu, delavec Moravec. :— V Črnem Vrhu pri Idriji blagoslovil je p. gvardijan iz Križa nov križev pot. — Na Nanosu je pičil gad na sence šolsko učenko. — V Hrenovicah je treščilo. Pogorela so (j gospodarjem poslopja in živina. — Strela je ubila dva konja v Rakitni. — V rudokopu v Idriji je zasulo rudarja Svetličiča. — V Polhovem Gradcu so vstanovili posojilnico. — Na Selu je pogorela hiša. — V Ljubljani je padel 6-leten otrok raz most v vodo ter utonil.
Na Štajerskem. V Poličanah posvetijo 30. jul. župnijsko cerkev. — V okolici jareninski divjal je hud vihar s točo. — Toča je padala v Rogatcu. — Celjski Slovenci sezidajo v Solčavskih planinah gostilno za turiste. — V Št. Juriji ob južni zeleznici je vmrl č. g. Fr. Berglez, duhovnik v pokoju. Štajerska kmetijska družba umira, zato se tudi kmetovalci prav malo brigajo za njo.
— Ljudski shod se je vršil v Račah. Govorili so posl. Radaj, Robič in Gregorec. — Sv. misijon so obhajali v Razborju nad Sevnico. — 40-letnico župnikovanja je obhajal č. g. G. Zabukovšek v Žicah pri Konjicah.
Na Koroškem. Lopovi so pri Velikovcu napadli pekovskega pomočnika Vržina.
— Na Ojstrici so obhajali sv. misijon. — V Celovcu si je prerezal žile na rokah posestnik Filafer. — V Timenicah so postavili nove orgij*. — V Vu M n j vasi je pogorelo 10 poslopij. V Prevaljah opuste jediti plavž.
Goriška duhovščina je izrekla dne 20. m. m. po preč. g. msgr. Jordanu, proštu stolne cerkve, prevzv. kuezonadškofu Alojziju svoja iskrena, odkritosrčna voščila. Ob tej priliki se je zahvalila presrčno za zadnjo okrožnico. Prevzvišeni, preljubljeni nadvladika se je blagovolil presrčno zahvaliti in dostojanstveno izjaviti, da je izdal okrožnico ne kot dr. Zorn, marveč kot nadškof, da ni kotel napasti oseb, temne braniti krščanska, od liberalnih časopisov teptana načela, da ni kriv, ker se je preprečala graditev nove cerkve presv. Srca Jezusovega s tem, da ni On zadostil zahtevam magistra-tovim: pravnemu patronatu in drugim, prepričan, do dna uverjen, da papež dandanes ni naklonjen podeljevanju lajičnih patronatov ter da iz.cerkve presv. Srca Jezusovega se ne sme izključiti nobene narodnosti, sicer bi ne bila cerkev presv. Srca Jezusovega. Škofovska beseda ! Se klanjamo !
Naš rojak, ministerski svetnik g. A-bram je imenovanu dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču, ter odlikovan z malim križcem reda sv. Štefana.
Podpredsednik tržaškega finančnega ravnateljstva Iurij bar. Pleuker gre v pokoj, naslednik mu je ministerski svetovalec dr. Schuster pl. Bonnotta. — Višji drž. pravnik v Trstu dr. Udalb. Gertscher je imenovan ministerskim svetnikom v pravosodnem ministerstvu.
Veleč, g Čigon Karol, o katerem smo vže poročali, da pride za župnika v Šmarij e, se je tej župniji odpovedal, ker je sprevidel, da je za njegovo prešibko zdravje pretežavna. Goreči gospod je pred mesecem precej navarno obolel in komaj nekaj okreval. Bog povrni vzglednemu delavcu v vinogradu Gospodovem kmalu za-željeno zdravje!
Veleč. g. Jug Janez, kanalski dekan in vikarij v Plaveh, je nevarno zbolel in se je dal prepeljati v Trst. Nevarno operacijo je sicer prestal, a malo je upanja, da bi zopet okreval. Molimo!
Vpisovanje in preskušnja za I. gimnazijski razred v Gorici. Vpisovanje za I. gimuazijski razred v Gorici konča dne 6. ulija. Preskušnja za 1 gimnazijski razred se bo vršila dne 8. julija ob 8. uri zjutraj. Prizadeti stariši in dijaki, nikar ne zamudite !
Poštne zadeve. Nedavno temu vročila se nam je pošiljatev iz Šempetra pri Gorici. Pečat poštni čez marko slove : „St. Peter 26. 96. 6. b. Gorz/‘ Prizadeti slovenski Šempeter pri Gorici prosimo vljudno, naj stori prej ko prej svojo narodno dolžnost. Pošiljatev bomo hranili, jo — ako bo treba — pokazali in še več pisali.
Dr. Krek je solkanskim obrtnikom pojasnjeval obrtno vprašanje. Kakor shod v Šempetru, so hoteli tudi ta zasebni razgovor razgnati. Toda zavedni solkanski obrtniki so njih početje prezirali, ter pokazali, da se s hujskanjem pri lijih prav nič ne doseže. —
V	Podgori so blagoslovili na praznik sv. Alojzija novo šolsko poslopje in šolsko zastavo.
Društvo „Sloga“ je sklenilo vstano-viti v Gorici višo dekliško šolo. V ta namen je daroval dr. Gregorčič 700 gld.
Deželni šolski svet je sklenil ne dovoljevati odslej učiteljem poslovati kot občinskim tajnikom, in sedajnim učiteljem-tajnikom naložiti dolžnost z 31. decembrom 1. 1. odložiti tajništvo, češ, da šola zahteva celega učitelja. Ta prepoved bo občutno prizadela več gg. učiteljev. Kedo jim bo povrnil škodo ? In ali res niso učitelji kos obojnemu poslu ?
Volitve v mestno goriško starešinstvo so se izvršile po želji liberalcev, ker je to prav nekaterim (ne osem) laškim konservativcem. Vladajta rajši liberalec in Žid, kakor da priznamo Slovencem pravico 1
Imenovanje. Jožef Marega, kancelist v Korminu imenovan je kancelistom za okrožno sodišče v Gorici.
V veliki cerkvi je celi mesec junij zvečer ob 71/, uri veleč, rektor jezuitski P. Pavišič pridigal v čast. Najsv. Srcu Ie-zusovemu. Slavni govornik je izvrstno rešil svojo nalogo in imel tudi mnogo poslušalcev. Naj bi plemeniti trud obrodil obilo sadu !
Na sv. Petra praznik je bila v Gorici običajna tombola pa velikanska ljudska veselica t. j. ples, popivanje, popevanje itd.
Nesreča. Vozniku Draščeku iz Solkana se je splašil konj. Mož je iz voza odletel v zid, ter se nevarno pobil na glavi. Upanje je, da ozdravi.
V Trstu se je pri snaženju, kanala pod javnim straniščem zadušil Jožef De-cilja.
Iz tolminske okolice. Občni zbor planinske poddružnice za Soško dolino je bil v nedeljo ob 11 uri zj., tako poroča „Soča“ v svoji 25. št. Znano je pa, da traja služba božja v Tolminu navadno vsaj do
11	V* ure. Toraj med službo božjo se držijo občni zbori !
To je narodno, kaj ne ? in katoliško
tudi!
Opozoril bi dotične gg., da, če se sami ne marajo vdeleževati služb božjih — kar se žalibog godi — naj bi na take načine vsaj drugih ne odvračevali od cerkve.
Za predelsko železnico je malo upanja. Skoraj gotovo zmaga črta skozi Bohinj in sicer iz strategičnih namenov. Trstu bo malo pomagano.
Po planinah v naši Švici, kamor je odšla te dni živina, je melo pretekli petek in saboto. Tista dva dni je tudi Soča močno narasla.
Pošta iz Gorice skozi Črniče in Ajdovščino v Postojno vozi od 15 t. m. dvakrat na dan in sicer gre zjutro iz Gorice ob 4., popoludne ob 1{4 1. Dojde v Gorico zjutro ob 8.10 min., popoludne ob 4. Tudi cena je jako znižana. Za 80 kr. se pelješ iz Gorice v Ajdovščino. — Splošna želja med ljudstvom je, da bi šla popoludne iz Gorice nekoliko kesneje. Imela bi veliko več vožuje.
Predrzen poskus pobegniti. V Trstu imajo zaprtega 311etnega Petra Peržiča, zatoženega treh umorov in goljufije. Te dni je neko jutro poskusil pobegniti, ko so pospravljali, je prišel iz celice, hitro splezal po zidarskem odru, ki je postavljen, ko poslopje popravljajo, na streho in od tod skočil na streho sosedne vile. Pazniki so hitro šli za njim in ga prijeli. Ker se je Peržič poškodoval, so odložili porotno obravnavo, ki je imela biti 27. jun.
Vtihotapljeno ponarejeno italijansko vino. Na Reki so dne 22. t. m. zaplenili finančni organi 50 velikih sodov, napolnjenih s ponarejenim italijanskim vinom.
V	vsakem sodu je bilo 600—700' litrov te brozge. To „vino“ so hotdi brezvestni špe-kularatje vtihotapiti v novo pristanišče, kjer je vknjižena tvrdka, ki trguje z vinom. Dotična tvrdka bode seve' morala plačati pošteno globo v denarju, poleg tega pa je še ob brozgo, kojo je hotela prodajati za vino.
Ponarejeni petatfei in: petdesetakl
krožijo mej občinstvom^ Pozor I’ Pri vspre-jemanju bankovcev pazimo !
Ponarejeni so prav slabo; čerke so ne-jednake, slabe, jednako tudi okraski, zato jih je lahko' spoznati. Da se ognemo sitnostim, pazimo !
Stoletnica, od kar so vrli Tirolci svojo deželo usmiljenemu Srcu Jezusovemu v varstvo izročili, obhajala se je v Briksenu in v Insbrucku' prav slovesno. Cela dežela je bila zastopana.
KatolISto* društva, na O ferskem skličejo shod v Budopešto 17. avgusta. —-Upamo, da včakamo v kratkem tudi mi enak shod v primorskih deželah.
Četrti avstrijski katoliški! 9#od! bo letos v Solnugradu od 31. avgusta do 2. septembra.
Strelki V petek je na otok« Krku strela ubila jedho> žensko, deset oseb' pa poškodovala.
Velikanske povodnji so bile v več krajih v azijski in evropski Turčiji. Na stotine hiš je voda odnesla in po polju napravila grozno škode. Cele čede na paši so pokončane.
Sestradano dete. A Altstadtu na Češkem sta 241etni delavec Lovrenc in njegova žena Ana Hrebisch svoje devetmesečno dete pustila stradati, da je umrlo.
Anarhisti v Barceloni. Okrog Barcelone našli so v raznih krajih 14 bomb. Prebivalstvo je močno prestrašeno. Jako veliko jih je od strahu zbolelo.
Učenec proti profesorju. Spevoj Miloševič, učenec četrtega razreda realne gimnazije v Zemunu, se je mej letom slabo učil in bi bil moral po počitnicah delati ponavljalno skušnjo. Iz jeze je fant opoludne počakal za nekim zidom profesorja fizike Ivana Šaha in vstrelil nanj iz revolverja, ki pa se ni sprožil, po tem je planil k njemu, ga udaril z revolverjem po glavi in poskusil novič nanj ustreliti. Profesor se je branil z dežnikom, dokler mu niso ljudje priskočili na pomoč.
Strašen potres je bil na Japonskem. Porušil je mnogo mest in vasij. Morje je prestopilo bregove in poplavilo cele pokrajine. Ljudje so bežali na gore. Nad 10.000 ljudij je mrtvih, na tisoče živine je poginilo.
Vlak skočil s tiru. Na železnici Ro-bla-Balmaseda na Španjskem skočil je vlak -s tiru. Deset oseb je bilo hudo poškodo-vanih.
Strah v cerkvi. V Mostu je te dni, ko je bila šolska maša, z velikim ropotom pal utež cerkvene ure. Učenci so, misleč, da se cerkev udira, se grozno prestrašili in bežali iz cerkve. Nesreča se ni nobena pri-godila. V Mostu so ljudje sploh močno prestrašeni, od kar se je vlani bilo v zemljo pogreznilo več hiš.
Grozna nesreča se je primerila v soboto v Lankovcili pri Brnu. Pri krčmarju Pulmarju službujoča dekla je grela za jed-noletno gospodarjevo dete čaj, in sicer na špiritu. Dotična priprava se je zvrnila in goreči špirit se je zlil na sod, napolnjen s špiritom. Sod je takoj eksplodiral in vsa soba je bila hipoma v plamenu. Dekla, kuharica, katera se je mudila v sobi, in dete so zgoreli. Mati detetova je hotela rešiti otroka in je hitela v gorečo sobo, pa se tako opekla, da je kmalu potem umrla. Tudi krčmar Puhnar je skušal priti v gorečo sobo, a se je tako opekel, da leži na smrtui postelji. Hiša je seveda do tal pogorela.
Milenijske krone. Finančno minister-stvo objavlja, da je ogerska vlada povodom tisočletnice dala uakovati jeden milijon „mi-lenijskih kron“ in da je te posebne krone vže stavila v splošni promet. Te krone so kovane tako-le: Na jedni strani je oprsna podoba cesarjeva s krono in plaščem sv. Stefana. Okolu podobe stoji napis : „Az cze-reves Magyarorszag emlekere 1896.“ Na isti strani je še napis „1 korona*1. Na drugi strani je vporiobljen vodja Arpad na konju. Obdaja ga skupina, ki simbolizuje prisvojitev — (slovanske) zemlje. Te „mile-nijske krone" imajo v javnem prometu isto veljavo, kakor druge krone.
Raznoterosti.
Prihodnjo nedeljo praznujemo god in praznik slovenskih blagovestnikov (apostolov) sv. Cirila in Metoda. Tisti dan ima vsak Slovenec lepo priložnost dostojno počastiti ta dva sveta brata, katera sta neizrečeno mnogo storila za čast Božjo in za dušni napredek med nami.
Takrat poteče ravno 15 let, od kar ^so sv. oče papež Leon XIII, veliki prijatelj ■ Slovanov — saj noben Slovan bi ne mogel boTj ljubiti svojega rodu kakor on — odgovorili slovenskim romarjem v Rimu na pismo udanosti te besede: „Nam je bilo silno prijetno sprejeti ta novi dokaz naj--tesnejše edinosti Slovencev z rimskim prestolom, kateri, kakor so med drugimi slovanskimi rodovi bliže tej Cerkvi, ki je vseh
cerkva mati in učenica, tako so drugim svetili s zvestobo in stanovitnostjo v pravi veri“.
Sveta Ciril in Metod, prosita, da se bodo o nas mogli tako izraziti vsi nasledniki velikega Leona XIII!
Tožba. G-. Gabršček je pri tukajšnji okrožni sodniji vložil tožbeno ovadbo proti odgovornemu vredniku „Pr. l.;“ g. Marušiču, nadalje proti dr. Mahniču in proti veleč. g. Feltrinu. Žaljen je na časti. Ovadba se nanaša na naslednje spise oziroma odstavke: Štev. 14: Jz gor... „Zadnja številka Soče“, „Lansko leto11; št. 15: „Ško-fova beseda“; št. 16: „S Kanalskega11 ; št. 17 : „Zadnja Soča11 in „Zakaj ves prepir ?“ — Dr. Mahnič je vže izjavil pri preiskovalnem sodniku, da ničesar ne prekliče, ampak je pripravljen, ako pride do obravnave, zagovarjati se.
„Patent“ za narodno delovanje na Goriškem hoče imeti tajnik političnega društva »Sloga11 v Gorici, g. A. Gabršček. Ako hoče kedo drug za narod kaj storiti, sprositi si mora dovoljenje od njega in delovati sme le pod Gabrščekovo zastavo, na njegove zasluge in v njegovo poveličevanje ; če ne, biti mora uničeno vse, tudi če je dobro.
Kako pa Gabršček deluje ? — Ko je bilo pred nekoliko leti sv. Petra dan prišlo več slovenskih trgovcev iz Trsta v Gorico ter so bili sklicali javen shod, da nam bi bili vstanovili trgovsko društvo, repenčil se je g. Gabršček, da Goričani ne potrebujemo Tržačanoy, da društvo sami vstanovimo i. t. d. Tako je odgnal Tržačane, naše ljudi omamil in se za vstanovitev društva na čelo vrinil. Opisoval je potem v „Soči“ neprenehoma svoja „čudodela“ za ono društvo in ovajal našim nasprotnikom naše težnje in načrte, jim po svoji navadi grozil, nam pa barval, kako se našim nasprotnim trgovcem že hlače tresejo za obstanek i. t. d. Naznanjal je vže, da čez dva meseca gotovo vže začne društvo delovati — a potem ni bilo več duha ne sluha o društvu. Niti odbora ne občnega zbora ni Gabršček več sklical, da bi bil po svoji veliki dolžnosti in odgovornosti razložil razmere in izročil občnemu zboru nadaljno delovanje. Pustil je naenkrat to velevažno zadevo na cedilu ter jo pokopal samooblastno, kakor da bi bil — podkupljen od nam nasprotnih trgovcev. Tako so pisali takrat nekateri naši listi. G. Gabršček je s tem provzročil Slovencem velikansko škodo, laškim trgovcem in obrtnikom pa velikansko korist, ker s tem je vzbudil laške kapitaliste, da so se proti nam združili ter vstanovili svojim trgovcem in obrtnikom prevgodno posojilnico, da si ž nje pomočjo lahko pomaga vsak dobrohoten revež ter lahko konkurira z našimi.
Kaj vse je Gabršček letos v „Soči“ bobnal v vstanovitvi novega trgovskega in obrtnega društva ter pripovedoval, da so vže pravila sostavljena in da kmalu skliče na posvetovanje in tako mamil svoje verne, naše nasprotnike pa izzival in vzbujal k odporu. In kaj je zdaj z društvom ? — Nič
—	pustil je zopet vse na cedilu in dosegel ta svoj namen — da njegovi lahkoverni občudujejo njegovo nabarvano delovanje!
Kdor nam pošlje po nakaznici z naslovom : Primorski List v Gorici -- samo 65 krajcarjev, zapišemo ga med svoje naročnike do konec leta.
Prav po domače se je vršila 30. m. m. neka razprava pri okr. sodišču v Malem Lošinju, kakor piše „Ed.“ Ker zastopnik drž. pravdnika ni prišel k obravnavi in je bilo vse čakanje zaman, pomagal si je sodnik na ta način, da je posadil sodnega slugo na mesto, določeno zastopniku drž. pravdništva. Laški list „11 giovine pensiero“ pravi, da je p. n. gospod sodni sluga sicer prav simpatična, dobro rejena oseba, da pa se vender na svojem mestu ni nič kaj dobro počutil, ker ga je zastopnik civilne stranke spravljal v velike zadrege, iz katerih se mož ni znal pomagati, dasi ga je nekdo vedno drezal.
Ujet nevaren tat. Dunajska policija prijela je nekega elegantnega „gospoda“, ki
se zove Franc Amtman. Ta mož je bržkone glava mejnarodne družbe tatov. Policija sodi, da je Amtman poslednji čas ulomil v razne trgovine in pokradel, kar mu je prišlo vrednostnega v roko. V njegovem stanovanju našla je policija raznega orodja, kakršno služi tatovom, kakor vetrihe, svedre, ključe, pile, dleta itd. Dva druga ..gospoda-1, ki sta bila po mnenju policije v zvezi z Amtmanom, pa sta izginila iz Dunaja.
Mastno plačan odvetnik. Pokojni judovski milijonar baron Hirš določil je odvetnika v Parizu Julija Dietza, da izvede vse določbe oporoke milijonarjeve. Za ta „trud“ določil je bil baron Hirš odvetniku mastno plačo 100.000 frankov na leto, za dobo pet let zaporedoma. No, dr. Dietz pa je sedaj hkrati odklonil to mastno službo, bodisi ker je bila plača „premajlma“, bodi si, ker bi imel s Hiršovim testamentom „preobilo dela11. Našla pa se je druga oseba, ki je drage volje prevzela ta posel, namreč Jožef Jolly, ravnatelj neke finančne banke.
Črna knjiga. Dunajski hišni gospodarji so prišli na misel, da so pred dvema letoma napravili črno knjigo, v katero vpišejo vsakega, ki najemnino dolžen ostane. Ta knjiga je bila namenjena samo za gospodarje. S prva se tudi drugim pokazala ni. Sedaj so pa začeli v časopisu „Hausherrn-zeitung" objavljati osebe, ki ostajajo na dolgu najemnino. Zadnja številka je priobčila 27 tacih imen, mej njimi so največ pomočniki, mali obrtniki in uradniki. Kakor se sliši, ne bode vsa stvar popolnoma u-godno se izvršila za gospodarje. Najemniki mislijo začeti po listih razglašati gospodarje, ki pri hiši ničesa ne popravijo in popravila prepuščajo strankam.
Vzgleden poslanec je Madjar Franc Ovry. Ta mož bode 720 revnim volivcem njegovega okraja na lastne stroške dal priti v Budimpešto ogledat razstavo. Kupil je jim vže vozne liste in plačal zanje prenočišče v Budimpešti in hrano v ljudski kuhinji. V Budimpešto pridejo v dveh oddelkih. Prvi oddelek je prišel dne 19. junija, drugi oddelek pa v začetku tega meseca. Poslanec jim bode sam razkazoval razstavo. Mi mislimo, da s tem si ta poslanec tudi zagotovi glasove teh 720 volilcev pri bodočih volitvah. Tacega poslanca gotovo več ne bode.
Naj večje posestvo na svetu je v državi Louisani v Severni Ameriki. Ta velika kmetija je 160 kilometrov dolga in 40 kilometrov široka. Na njej imajo 40.000 konj. Prideluje se na tem posestvu riž, sla-dorni trs. bombaž, žito. Skoro vsa dela se opravljajo s parom. Tako imajo parne pluge, ki dvanajst hektarov preorjejo na dan. Železnica drži 58 kilometrov daleč preko posestva. 483 kilometrov je cest in kanalov na tem posestvu. Po kanalih vozijo parniki. To posestvo je lastnina neke francoske družbe.
Milijarda minut od Kristusovega rojstva poteče dne 14. aprila 1902. 1. ob 4. uri 20 minut zjutraj — tako je izračunal neki uradnik, kateremu je bilo v pisarni tako dolgčas, da se je lotil tega računa, samo da minejo uradne ure.
Jajčne lupine so jako koristne. Ljudje bi jih gotovo ne metali v gnoj, ako bi to vedeli. Jajčna lupina ima v sebi jako mnogo apna in fosfora, zato je posebno dobra, da se pomeša razdrobljena v prah med klajo za mlado živino. Pri teletih, žrebetih itd. se z njimi dosežejo taki vspehi, da je vredno lupine kupovat pri ljudeh, ki porabijo veliko jajec.
Dva madjarska Junaka.11 V Budimpešti sta se sprla tehnika Ignacij Rei-ner in Leo Lihtblau (Žida) zaradi neke dekline. Zasolila sta si drug drugemu par krepkih zaušnic. Seveda je po „yitežkih“ madjarskih nazorih tako življenje mogoče oprati le s krvjo in srditeža določila sta potom posredovalcev dvoboj na življenje in smrt. Toda kmalu je upadel pogum obema. Sosebno Lichtblavu so se hlačice tresle tako, je postal ves — duukelblau. Ker si ni znal drugači pomagati, da bi se rešil strašnega dvoboja, podal se je dve uri pred do-
I c n
OEZPLATnOI FRANKO
ločenim dvobojem na policijo ter — ovadil komisarju dvoboj, prosč g a pomoči. Komisar se je sarkastično nasmehnil, rekši: „Vem, vem, dragi, da ste določili s prijateljem Reinerjem boriti se na življenje in smrt. Vse to mi je že znano !“ Začuden je Licht-blau gledal policijskega komisarja. Le-ta pa je nadaljeval: ,,Nikar se ne čudite temu, kajti vidite: pred jedno uro bil je Vaš pro-tivnik Reiner tu, ter je ovadil isto, kar ste sedaj-le ovadili Vi!“---------------In	oba	ju-
naka sta dobila zaradi namerovanega dvoboja po tri dni zapora. Kako pa sta slavna „vitežka“ junaka madjarska preminjala barve v tem času, o tem pa molči za vdovina.
„Ed“
Ogerski magnat — kmetovalec. Te dni je umrl na svojem posestvu poleg mesteca Garden Grew (Severna Amerika) nek -dajni grof in ogerski magnat Ladislav Zicliy, 66 let star. Zicliy je leta 1875 gmotno popolnoma propadel in se je izselil v Ameriko. Tam si je kupil nekoliko zemljišča v državi Jowa. Bil je marljiv kmetovalec. Ker se je bila prva njegova žena, rojena grofinja Ernestina Szechenyi, še pred-110 se je izselil, ločila od njega sodnijskim potom, oženil se je v Ameriki v drugič. Žena mu je bila liči preprostega posestnika domačina, ime ji je bilo Marija Ivnapp. Ta soproga mu je povila šest hčera, nekdanji magnat je živel zadovoljno v novem svetu.
»Napoleon L“ — je zopet oživel! Minoli teden v torek zvečer so stražarji v Karlovcu opazili človeka, ki je vzbudil njih posebno pozornost. Ustavili so ga in vprašali, kdo in od kodi je. Mož je odgovoril ponosno: „Jaz sem Napoleon i. Star sem 65 let. Šiloma so me zadržavali v Stenjevcu, ker so hoteli preprečiti, da stopim na čelo svoji vojski 60.000 mož, ki me pričakuje med Varaždinom, Čakovcem in Kanižo." 1J-mevno je, da so ubozega, oživelega »Napoleona I.“ spravili v — norišnico.
Koliko vina se je pridelalo lanskega leta na vsem svetu? Na to vprašanje odgovarja Pariški „Moniteur vinicole“ z naslednjimi številkami:
Francozka.................. 26,686 000 hektl.
Rusija ......	720.000
Avstrija...............8,000.000	,,
Ogerska............... 2,866.000	„
Italija...............21,343.400	„
Španjska ..................] 7,250.000	„
Algir......................... 3,797	700
Nemčija............... 3,645.000	„
Romunska.............. 3,120.000	„
Turčija in otok Ciper	.	2,400.000	„
Portugalska........... 1,995.000	„
Grška................. 1,600.000	„
Kili (Amerika). . .	.	1.500.000	„
Argentinija (Amerika)	.	1.350.000	„
Švicarska.............. 1,250.000	„
Bolgarska .....	1,200.000	„
Združene drž. Severo-ama-
riške............. 850.000	„
Srbija.................. -800.000	„
Brazilija . . . . .	.	350.000	„
Azorski, kanarski otoki in
otok Madeira .	.	210.000	„
Tunizija (severna Afrika)	119.000
Avstralija...................... 150	000	„
Kap dobre nade (južna
Afrika) ....	110.000	„
Meksika.................. 90.000	„
Perzija.................. 27.000	„
Po tem povprečnem računu pridelalo se je torej lani na vsej zemlji 96,389.700 hektolitrov vina.
Za »Alojzijevišče11 je došlo več darov, katere objavimo prihodnjič.
Za kratek čas.
Dobro jo je zasolil. — Kmet: »Slišijo, zakaj pa tamle ljudje tako vkup vro ?“ Meščan: „Kaj, krava je znesla jajce.11 — Kmet: '„Aha, iz njega gotovo zleze enkrat en tak bik, kakor ste vi“.
V bolnišnici. Bolnik: „Gospodje doh-torji, kaj vendar zbadate in režete vže toliko časa po moji nogi?11 — „Kroglje iščemo“. —- „Ali niste mogli tega poprej vprašati, kro-gljo imam jaz vže davno — v žepu!“
Sodnik kara mladega, toda vže večkrat kaznovanega zatoženca ter mu slednjič pravi: „Vi ste res nepoboljšljiv in zelo hudoben človek! Glejte, to pride od slabih to-varšij !“ ,.Kako je to mogoče ?“ mu odgovori zatoženec, „saj imam vedno le s sodniki opraviti “.
Vse jedno. Žena opazuje mesarja, ki za ušesa vleče prašiče z voza. Čez nekaj časa mu reče: „Gospod mojster! Vi postopate z ubogimi živalimi tako, kakor bi bili vaši učenci. “
Umljivo. Sodnik: Zakaj niste najdene denarnice takoj oddali ?11 -— Zatoženec: „Bilo je vže pozno zvečer11 — Sodnik: ,.Zakaj ne drugo jutro ?‘‘ — Zatoženec: ..Tedaj vže ni bilo nič več v njej!“
Velikodušnost. Delavec: „Evo vaša denarnica, ki ste jo ravnokar zgubili. Deset od sto, ako smem prositi!“ — Žid : „Bog obvaruj', da bi vam obresti računil za teli par minut, ko ste imeli denar.“
Ni potrebno. Miško: ,.Vi ste tepec, osel!-1 Majar: „ Gospod, jaz vam pošljem priče11. Miško: „Ni potrebno, saj vam verujemo tudi brez prič.11
Dobro. Mesarjev sinko (ko nekaj časa ogleduje izdelovanje klobas): „Aha, oče, zdaj še-le vem. zakaj ima klobasa kožo?11 — ,,No, zakaj pa?11 — Sinček : ,.Zato, da se ne vidi, kaj je vse notri11.
Skrben vratar. Na neki mali postajici pride železniški vratar v čakalnico ter v-praša: „Ali je še kedo za v Novomesto, Kočevje ? Vlak jo je ravno kar odkuril!“
Listnica vredništva. Dobili smo z Banjšic dopis s pozivom, naj ga sprejmemo kot stvarem popravek v zmislu znarega §. 19. Ker pa ta dopis nima oblike, kakor je postava določa za stvarne popravke," tudi mi nismo dolžni ga sprejeti.________
Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušič. ___________Tiska Hilarijanska tiskarna.
Prihodnja številka „Primorskega Listau izide dne 10. julija.
S y e č a r JL>;
Solkanska ces
priporoča prečastitim cerkvenim oskrbni-štvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče /alt/.
2 (/Id. 45 kr.
Za pristnost teh sveč jamčim z svoto' 1000 kron. — Sveče slabejših vrst za pogrebe in stranska razsvetljava cerkva prav po ceni. — Kadila za cerkve: Lacrima I. kilg. po l gld. 20 kr., lacrhtia II. kilg. po l_gld., g raniš kilg. po 60 kr.
V najem se takoj odda
po nizki ceni lepo stanovanje, stalno ali pa samo za poleti, obstoječe iz treh slikanih sob, kuhinje, kleti, hleva i. t. d. zraven hiše je prav lep zasajen vrt, je prav blizo-kolodvora Vižmarje, ter imajo vlaki vsaki dan prav pripravno zvezo za v Ljubljano-ali pa na “Gorenjsko,,. Več se poizve pri lastniku Antonu Debeljak-u, pošta Sent Vid nad Ljubljano liš. štv. 7.
7— 20
Vse stroje jta
SVE STROJEVE ZA COSPODARSTVO
Sadne mline s kamenitimi in železnimi valjarjami, sadne stiskalnice vsili sestav, sadne sušilnice in stroje za sadje lupili,
mlatilnice,
gepelje, stiskalnice za seno in slamo,
STROJE ZA OBDELOVANJE ZEMLJE, trijerje, žitočistilnike, brane, mline,
trtne škropilnice in vinsko stiskalnice
prodaja po jako znižani ceni proti jamstvu in na poskus
J
IG. HELLER na Dunaji
II/2, Praterstrasse St. 49.
Obširni ceniki se dobe zastonj. Prekupci se iščejo.
Posebno ae svari pred ponarejenim blagom !