LETO XLV, ŠT. 14
Ptuj, 9. aprila 1992
CENA 40 TOLARJEV
Solidarnostni
l(oncert
stran 2J
Priloga:
Razokvirjena
beseda
Učenci in učitelji iz Leskovca na sobotni delovni akciji
Nov sadovnjak pri leskovški šoli
Otroci in učitelji osnovne šoie Leskovec so zavihali rokave ter se lotili urejevanja zemljišča,
kjer je bil star sadovnjak, ga očistili in pripravili za zemeljska dela. V petek in soboto so sadili
sadike jablan — v petek so jim priskočili na pomoč tudi srednješolci iz kmetijske šole v Ptuju.
Kot je povedala ravnateljica Sonja Zakel-
šek, so si že precej časa prizadevali izkoristiti
ta del zemlje in urediti vzorčni nasad ter lju-
dem pokazati, kako je mogoče čim bolje iz-
koristiti haloško zemljo. Pri tem so naleteli
na razumevanje pri Ministrstvu za kmetijstvo
v Ljubljani, pri Kmetijski svetovalni službi,
pa tudi pri krajevni skupnosti in starših učen-
cev, ki so prispevali hlevski gnoj. Sicer so tu-
di starši želeli pomagati pri delu, vendar so
učenci to z veseljem opravili sami. Ravnate-
ljica jih je pohvalila, da so pridni. V soboto,
ko smo jih obiskali, so resnično zelo vestno
vihteli krampe in motike, posajenih so imeli
že nad polovico od šeststo sadik. Seveda so
bili prav tako pridni učitelji.
Vse skupaj je teklo pod strokovnim vod-
stvom Ane Jagarinec, učiteljice na ptujski
kmetijski šoli, ki bo tudi vnaprej pomagala
pri negi sadovnjaka. Gre za različne sorte ja-
blan: elstar, gloster, idared in jonagold. Kot
pravi Ana Jagarinec, bodo učenci tako na
najboljši način spoznali značilnosti posamez-
nih sort, potrebno gnojenje in zaščito, prav
tako bo sadovnjak kot vzorec služil drugim
prebivalcem tega dela Haloz. Sicer pa je zelo
pomembno, da mladi že v osnovni šoli spo-
znajo osnovne skrivnosti obdelovanja zemlje.
Mladi v Leskovcu zelo radi delajo in se iz-
popolnjujejo s prakso. Če bodo leskovškemu
zgledu sledili še kje, bo v prihodnje v ptujski
kmetijski šoli več učencev.
Mladim leskovškim sadjarjem in njihovim
mentorjem želimo obilo pridelka in zdravega
sadja za šolsko kuhinjo, pa še za prodajo.
J. Brači4
Takole so koncert spremljale najmlajše obiskovalke. (Posnetek: LAN-
GERHOLC.)
Solidarnostni koncert
navdušil Ptujčane
3. aprila je bil v športni dvorani Center solidarnostni koncert. Po-
krovitelja sta bili občini Ormož in Ptuj, glavna sponzorja pa TGA Ki-
dričevo in Petrol Maribor. Ogledalo si ga je okrog 2500 obiskovalcev,
ki so navdušeno zaploskali petnajstim pevcem oziroma ansamblom.
Koncert ptujske bolnišnice »Še nerojenim srčkom« je prinesel okrog
dva milijona tolarjev. Z njimi bodo kupili nujno potrebno medicinsko
opremo za porodnišnico. (Več na str. 2.)
MG
NE ODLAGALIŠČU TUDI V CIRKULANAH
Haloz ne damo,
tudi Haložani
smo Slovenci
ISad dvesto ljudi se je zbralo v soboto popoldan v Cirkulanah na
dvorišču osnovne šole in ob novi večnamenski dvorani. Kot prej v Zavr-
ču, Zetalah in v Leskovcu so tudi ta nedvoumno in odločno povedali, da
nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Haloze ne sprejmejo za nobe-
no ceno. Protesta so se tudi tokrat udeležili predstavniki ptujske občine
s predsednikoma skupščine in izvršnega sveta na čelu in predstavniki so-
sednjih krajevnih skupnosti. Kot priloga je bilo tam neobičajno število
policijskih vozil!
Iz zvočnikov je zvenela pesem
Zelena je moja dolina, vmes pa
so govorniki znova in znova pou-
darjali tisto, kar danes pojejo že
ptički v tem lepem, a siromaš-
nem delu Slovenije. Ob tem si
človek domišlja, da ni sile, ki bi
tako odločnim ljudem vsilila ne-
kaj, česar oni nočejo. Poloti pa
se ga tudi občutek nelagodja ob
misli na politične spletke, ki se.
utegnejo v zvezi s tem dogajati in
dogoditi.
Krajevna skupnost Cirkulane
je poslala skupščini Republike
Slovenije protestno pismo, v ka-
terem sporoča, da bodo Haloža-
Nad dvesto ljudi je v Cirkulanah protestiralo prOti radioaktivnim od-
padkom.
ni sami odločali o svoji usodi. Iz
Cirkulan so vesoljni Sloveniji in
vodstvu v Ljubljani tudi s pro-
testnega shoda ponovno poslali
odločni glas proti odločitvam na
račun revnega haloškega člove-
ka: »Tudi Haložani smo Sloven-
ci.«
Na trditev, da je odlagališče
radioaktivnih odpadkov devetin-
devetdesetodstotno varno, so se
v Cirkulanah odzvali z idejo, da
naj potem te odpadke hranijo
kar v Cankarjevem domu. Tisti
odstotek nevarnosti bodo tam la-
žje nadzirali, saj je v Ljubljani za
to dovolj ustreznih strokovnja-
kov.
Sicer pa so Haložani dobroho-
tni ljudje. Birokratom v Ljublja-
ni ne bodo postavili računa za
stroške, ki so jim jih povzročili
že z omenjanjem Haloz kot mož-
nega odlagališča, tudi časa, ki ga
zapravljajo za proteste, jim ne
bodo zaračunali. Svetujejo pa
jim, da jih končno pustijo pri mi-
ru. Če nimajo sredstev in volje za
nudenje učinkovite pomoči za iz-
boljšanje življenja v Halozah,
naj jih vsaj ne spravljajo v še več-
jo nesrečo.
JB
^    Turquerije bodo
odprli 15. aprila
Razstava »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu« je projekt dveh
držav. Slovenije in Avstrije. Po prvih informacijah naj bi bilo \ sosednji
državi večje zanimanje za razstavo kot v Sloveniji. Pripravila jo je Marjeta
Ciglenečki (ptujski Pokrajinski muzej) v sodelovanju z avstrijskim kolegom
dr. \laximiIianom Grothausom in drugimi strokovnjaki. Na ogled bo od
\5. aprila do 15. decembra na gradu vsak dan od 9. do 17. ure.
Razstavo bodo odpdi 15. aprila bo 17. uri. Slavnostni govornik bo
dr, Matjaž Kmecl, član predsedstva iepublikc Slovenije. Ob tej priložnosti
bo zaigral madžarski ansambel Kecskes, ki je specialist za turško glasbo,
zaigrano na evropski način. Po končani otvoritvi bo ob 19. uri v roman-
skem palaciju celovečerni koncert madžarskega ansambla.
Organizatorji pričakujejo, da se bo otvoritve udeležilo okrog petsto
gostov."v osmih mesecih naj'bi si razstavo ogledalo okrog sto tisoč obi-
skovalcev. MGj
2 — DOMA IN PO SVETU
9. april 1992 - TEDNIK
AGIS PTUJ
-------—- I
Letošnje leto —
leto preživetja
»/Ve bi smel biti pesimist, če smo decembra prodali za 70 milijonov
tolarjev blaga, januarja 92 in marce /e /a 133 milijonov tolarjev. I a rast
je večja od inflacije in kaže na d\ig produktivnosti,« je povedal direktor
krovnega podjetja Agis Jo/e Botolin. ,
Letos bodo v Agisu izdelali to-
liko kot lani, ko se je fizični ob-
seg proizvodnje v primerjavi s
prejšnjimi leti močno zmanjšal.
Najbolj jih je prizadela izguba
jugoslovanskega tržišča. Ta je
prizadela tudi Agisove kupce v
Sloveniji. Z izvozom izpada ne
bo mogoče nadomestiti. Kljub
neurejenim meddržavnim odno-
som z republikami bivše Jugosla-
vije bodo letos tja prodali okrog
trideset odstotkov svoje proiz-
vodnje, četrtino bodo izvozili na
konvertibilne trge, 45 odstotkov
pa prodali kupcem v Sloveniji.
Izvažali bodo v Zahodno Nemči-
jo, Italijo, v zadnjem času so pro-
drli tudi na francoski trg. Največ
pa bodo izvozili v Iran, kamor
prodajajo skupaj z mariborskim
Tamom.
Gospodarski načrt Agisa za
1992. leto je načrt preživetja. Di-
rektor Jože Botolin je prepričan,
da je priložnost na njihovi strani
in je ne kaže izgubiti. Zato tudi
ne dajejo prednosti plačam. Če
bi plače imele prednost pred
drugimi obveznostmi, bi to imelo
za posledico ustavitev proizvod-
nje in v nadaljevanju stečaj. Če
bodo želeli preživeti, bodo mora-
li dati prednost finančni sanaciji,
izboljšanju strukture kapitala in
drugemu. V prvem polletju tudi
ne bodo investirali, za družbo
TAP, ki je lani ustvarila največ
izgube (23 od izkazane skupne v
znesku 33 milijonov tolarjev) pa
bodo sestavili sanacijski pro-
gram. V gospodarski načrt so tu-
di zapisali, da bodo obračunava-
li 80-odstotne plače, za razliko '
med obračunanimi in izplačani-
mi plačami pa bodo zaposlenim
izdajali zadolžnice. Te bodo de-
lavci lahko vnovčili v ugodnejših
razmerah poslovanja; računajo,
da bo to že v drugem polletju le-
tos oziroma v postopku lastni-
njenja. Zadolžnice so izdane v
tolarjih in se mesečno valorizira-
jo, da ne izgubljajo vrednosti.
Rast je usklajena z rastjo ži-
vljenjskih stroškov in infiacijo. V
preteklem obdobju je njihova
vrednost rastla hitreje od marke:
februarja se je povečala za dva-
najst odstotkov, vrednost marke
le za tri. Delavci kljub temu zah-
tevajo, da se zadolžnice izdajo v
protivrednosti nemških mark —
to zahtevo je v pogajanjih med
sindikati Agisa (Svobodni in Ne-
odvisni sindikati) in vodstvom
postavila tudi skupna pogajalska
skupina. Med drugim postavlja
tudi druge zahteve, ki se nanaša-
jo na ureditev in izplačilo plač
po kolektivni pogodbi, zamenja-
vo vodstev v družbah, ki so lani
poslovale z izgubo, odpravo mo-
rebitnih nepravilnosti pri reorga-
nizaciji podjetja, izplačilo nadur
po zakonu oziroma po kolektivni
pogodbi in da komisijo za pri-
pravo sanacijskega programa v
Tapu sestavijo z zunanjimi stro-
kovnjaki. Vodstvo podjetja se je
v pogajanja vključilo, pri tem pa
poudarja, da bodo njihove odlo-
čitve v mejah mogočega, z neka-
terimi kompromisi.
Pri reševanju nakopičenih te-
žav podjetja se bodo srečevali s
številnimi težavami. Najbolj jih
bodo občutili zaposleni, ki že se-
daj prejemajo minimalne osebne
dohodke. Konec marca so prejeli
plače za februar, od januarske vi-
šje za 11,8 odstotka. Povprečno
izplačilo je znašalo 14.888,30 to-
larja neto. Nizki zaslužki so tudi
vzpodbudili sindikate, da so
oblikovali pogajalsko skupino in
zahteve. Zaradi občutno zmanj-
šanega priliva denarja podjetje
ni zmožno plačevati dolgov,
obrokov za stroje in drugih ob-
veznosti. Žiro račun je blokiran
že več mesecev. Blokada pa ni
edini razlog za male plače. Svoje
sta naredila več kot polovična iz-
guba tržišča in zmanjšanje proiz-
vodnje skoraj za polovico. Pod-
jetje lahko ostane pri življenju le
z ohranitvijo proizvodnje in s
prodajo, ki je v danih razmerah
vse prej kot lahka.
Daje potrebno Agisu pomaga-
ti, da bo preživel, se zavedajo tu-
di v ptujski občinski vladi. Repu-
bliškemu ministrstvu za industri-
jo in gradbeništvo so priporočili,
naj pomaga z odpisom razvojnih
sredstev, če pa to ni mogoče, naj
podjetju dodeli premostitveni
kredit. Ne glede na vse težave
Agis še vedno prispeva 5,8 od-
stotka fizičnega obsega občinske
industrije, v 1991. letu pa je
ustvaril 4,2 odstotka občinskega
izvoza.
SVETOVNI DAN ZDRAVJA 1992
Srčni utrip —
ritem zdravja
POSLANICA DR. HIROSHIJA NAKAJIME. GENERALNEGA DI-
REKTORJA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE, ZA
SVETOVNI DAN ZDRAVJA 1992
Med boleznimi, ki se jih po
vsem svetu najbolj bojijo, so sr-
čni napadi in možganske kapi.
Tak strah je vsekakor zelo ute-
meljen. Bolezni srca in ožilja so
vsako leto krive četrtine vseh
smrti, kar znese letno po ocenit-
vah 12 milijonov življenj.
Te bolezni ubijejo po vsem
svetu več ljudi kot katerakoli
druga posamezna bolezen in
povzročijo invalidnost milijonov.
Kar je še huje, mnoge žrtve so
mlajše od 65 let. Ce upoštevamo
današnjo povečano pričakovano
življenjsko dobo, so takšne smrti
prezgodnje, ker povzročajo dru-
žinam trpljenje in mnogim deže-
lam izgubo talentov, ki bi jih ta-
ko rabile za ekonomski razvoj.
Nekoč je prevladovalo mne-
nje, da pnzaaevajo kardiovasku-
larne bolezni (bolezni srca in oži-
lja) izključno le industrializirane
dežele. Danes, ko se modernizi-
rajo tudi države v razvoju, ko so
sposobne nadzirati nalezljive bo-
lezni in ko se zvišuje pričakova-
na življenjska doba njihovih pre-
bivalcev, pa to, žal, ne drži več.
Ljudje iz dežel v razvoju še
vedno trpijo zaradi srčnih bole-
zni, ki drugod niso več razširje-
ne. To sta na primer revmatična
srčna bolezen, ki je povezana z
revščino, ter srčna bolezen, ki jo
povzroča Chagasova bolezen,
parazitarna okužba, ki prizadeva
okoli 17 milijonov ljudi v Južni
Ameriki. V teh deželah so bole-
zni, povezane z načinom življe-
nja še dodatno breme poleg
skromnih denarnih sredstev.
Na srečo pa je začelo število
srčnih in oži nih bolezni, čeprav
so še vedno ubijalec številka ena,
v industrializiranih deželah upa-
dati; tako je zlasti v deželah Za-
hodne Evrope, v Severni Ameri-
ki, Avstraliji in Novi Zelandiji,
kjer se je pokazalo, da jih je mo-
joče preprečevati s pomočjo pre-
irane, telesnega razgibavanja —
predvsem hoje, dejavnosti, ki je
primerna za vse starosti - in
opustitve kajenja.
Poleg tega je pri preprečeva-
nju kardiovaskularnin bolezni še
dodatna nagrada: način življe-
nja, ki ga priporočajo za zdravo
srce, zelo koristi tudi pri prepre-
čevanju drugih bolezni; s takš-
nim načinom življenja bi bilo po-
trebno začeti v otroški dobi.
S tem, da Svetovna zdravstve-
na organizacija posveča Svetovni
dan zdravja 1992 temi o zdravem
srcu, želi povečati pozornost jav-
nosti za svetovne razsežnosti kar-
diovaskularnih bolezni in opozo-
riti na potrebo njihovega prepre-
čevanja. Želi tudi spodbuditi vla-
de, da bi nudile svojim zdrav-
stvenim oblastem sredstva, opre-
mo in strokovne kadre, ki bi pre-
okrenili potek srčnih bolezni. S
pomočjo preventivnega delova-
nja bi bilo mogoče vsako leto re-
šiti 6 milijonov življenj.
Naš cilj za leto 2000 in po
njem mora biti zdravo srce in
ožilje za vsakogar.
USPEl SOUOARNOSTNI KONCERT V DVORANI CENTER
Solidarnost še živi
Ptujska bolnišnica je J. aprila uspešno organizirala pr\o od načrto\anih treti solidarnostnih priredite\ v
tem letu. Z njimi želi zbrati denar za nakup nujno potrebnih zdra*sttenih aparatur za potrebe porodnišnice in
drugih oddelkov v bolnišnici. Izkupiček v višini dveh milijono\ tolarjev, ki so jih prispevali sponzorji in drugi
darovalci ter občani z nakupom vstopnic, bodo porabili za nakup kardiotokografa in ultrazvoka za porodniš-
nico. ,
Pevci in ansambli so v petek
navdušili številno občinstvo, svo-
je pa je prispeval tudi povezova-
lec Vinko Šimek. Cvet slovenske
glasbe je v Ptuj prišel po zaslugi
prizadevnega Ptujčana, vodja an-
sambla Don Juan Braneta Jova-
noviča. Obiskovalci so nastopa-
Župana obeh občin predajata dr. Lojzetu Arku občinska prispevka.
joče toplo pozdravili, še posebej
svoje ljubljence Heleno Blagne,
ansambel Bratje iz Oplotnice in
Ptujskih pet.
Petkov solidarnostni koncert
»Še nerojenim srčkom« je poka-
zal, da ljudje hočejo in želijo po-
magati, ko vedo, za kaj bo zbrani
denar porabljen. Koncert je po-
vezal občini Ormož in Ptuj v pri-
zadevanjih, da bi zdravstvo opre-
mili z nujno potrebno medicin-
sko opremo. Upajmo, da bo
takšnih skupnih akcij še veliko
in da bosta občini znali prisluh-
niti potrebam svojih občanov.
Vojteh Rajher, predsednik SO
Ptuj, je ob simbolični izročitvi
občinskega prispevka za nakup
medicinske opreme povedal:
»Samoprispevek kot prostovolj-
na oblika davka postaja vse bolj
oddaljen, zato moramo poiskati
nove. Veseli smo, da je vodstvo
ptujske bolnišnice organiziralo
to prireditev. Verjamem, da bo-
do tako domiselni tudi v bodoče.
Posebej pa se zahvaljujem vsem
nastopajočim ...«
Dr. Jože Bešvir, predsednik
SO Ormož, je govoril v imenu
občanov ormoške občine, še po-
sebej tistih, ki so se rodili v ptuj-
ski porodnišnici. Bolnišnici je za-
želel, da bi čimprej uresničila
svoje potrebe po opremi, da bi
čimbolj uspešno opravljala svoje
človekoljubno delo in imela čim
večje uspehe pri zdravljenju vseh
pomoči potrebnih občanov, po-
rodnišnici pa »čim večji promet,
ker bomo tako dobili nove, zdra-
ve občane.«
Dr. Lojze Arko, vodja ptujske
bolnišnice, je povedal, da je soli-
darnostna akcija prinesla več,
kot so pričakovali. Načrtovali so
dvajset tisoč nemških mark,
zbrali pa štirideset. Sedaj bodo
lahko kupili kardiotokograf in
ultrazvok, s tem da bo nekaj de-
narja potrebno še dodati. V ime-
nu še nerojenih srčkov se je za-
hvalil vsem darovalcem in obča-
nom.
Petkov solidarnostni končen
je povezal vse, ki v srcu dobro
mislijo in želijo pomagati.
MG
Udeleženci solidarnostnega nastopa. (Foto: OM.)
Matija Ljubeč, Borovci: »Na koncert smo prišli,
ker želimo pomagati. V. sorodstvu imamo veliko
mladih deklet, ki bodo nekoč mamice. Prišli pa
smo tudi zato, ker imamo radi glasbo. Redno obi-
skujemo ptujski festival in druge zabavne priredi-
tve.«
Drago Dodiek, Ptuj: »Gre za humanitarno deja-
nje, zato ga moramo podpreti. Mislim, daje vred-
no podpreti vse akcije, ki imajo dober namen, me-
nim celo, da jih je premalo. Za Ptuj bi bilo dobro,
če bi jih bijo več.«
Cvetka Žerak, Spodnja Hajdina: »Takšni kon-
certi združujejo prijetno s koristnim. Želim si, da
bi bilo podobnih prireditev še več.«
Anica Šic, Spodnja Hajdina: »Pomagati mora-
mo, saj gre za porodnišnico. Prišla pa sem tudi za-
radi glasbe, saj ko pesem zazveni, se podrejo vse
meje.«
Bojan Mesaric, Ptuj: »Solidarnostni koncerti so
nekaj zelo pametnega, boljši od samoprispevka.
Ptuju manjka takšnih koncertov. Za koncert pa bi
bilo veliko boljše, če bi potekal v živo.«
Spraševala: MG
Fotografije: O M
Matija Ljubeč, Drago Dodiek, Cvetka Žerak, Anica Šic. Bojan Mesaric'
SEZNAM SPONZORJEV ZA DOBRODELNI KONCERT »ŠE NEROJENIM SRČKOM«
Izušni s>et občine Ptuj,
l/vršni s\et občine Ormož,
TGA Kidriče*o.
Petro! Maribor,
Kostro Ptuj.
Mlekarna Ptuj,
Solid Dorna\a,
KM. Pt Kleikiro Ptuj,
Če>ljarst\o Kidričevo,
Kemofarmacija Ljubljana,
Kmetijski kombinat Ptuj.
Šega, /asebno podjetje Ptuj,
IKI I.jubečna Celje.
Mercator Izbira Panonija Ptuj,
Tovarna sladkorja Ormož,
Petovia avto Ptuj,
RIP Computer Ptuj.
Zavarovalnica Triglav Maribor,
Repri/a Ptuj.
Mesoi/delki Žerak. Podlehnik.
Opte Ptuj.
Slik, Ptuj.
les Ptuj,
Ki M Dornava.
Tehcenter Ptuj.
Hranilno kreditna služba Ptuj.
Branko Zupanič. (iorišnica,
Merkur Ptuj,
Perutnina Ptuj,
Ptujska tiskarna.
Cvetličarna Roža Ptuj.
Hotel Mitra Ptuj.
Radio Tednik Ptuj.
Čevljarstvo in rokavičarstvo Dolenc
Janez-Milena, Dragonja vas.
Trgovsko podjetje Lipa Ptuj.
T P Krigo. ra/stavno prodajni center Ptuj.
Iris Ljubljana,
Zaščita Kidričevo,
MOM Ptuj, Panonska I.
Optil Ormož.
Ciostišče »Zlata goska« Ptuj,
Obrtna zadruga Panorama Ptuj,
Trikacommerce Ptuj,
Delta biromatika Ptuj,
Orinoco Ptuj.
Projekta inženiring Ptuj,
Avtošped storitve Ptuj,
KMF Metod Senčar Ptuj,
Trgovsko podjetje Most, Spodnja
Hajdina.
\banka, poslovna enota Maribor.
Rent a car (aissa Danilo Polajžar. Ptuj,
kleparstvo Martin Kokol Ptuj,
kovinostrugarstvo I»an Šemrl, Ptuj,
komunalno podjetje Ptuj,
^vtomehanična delavnica Dominko Ptuj,
Kreditna banka Maribor, poslovna enota
Ptuj.
Družbeno podjetje Stanovanjski servis
Ptuj.
Okrepčevalnica Rožmarin. Markovci.
Tames. Ptuj,
Trgovina aa drobno Francka Peršuh.
Pleterj«.
Galvanizacija ^nton-lvanka Fric.
Dragonja vas.
Frizerski salon Stanka. Ptuj,
Avtopralnica Helena Krajnc, Ptuj,
\ epos, Ptuj,
Pivnica Jože Prapotnik, Ptuj,
Okrepčevalnica Majda Mdovič, Spuhlja,
MIR. \ idem pri Ptuju,
Bistro Maraton, Mirko Vindiš. Ptuj,
Cvetličarna Orhideja, Marija Zaranšek,
\ idem,
Eurocaterincenter Ptuj,
Bistro Baron, Zdenka Cjomilšek, Ptuj,
Grill bar Rimljan, Ziberi Sait, Ptuj.
Orfej. M. Jaušovec Ptuj,
Merkur Kranj,
Avtohiša Hvaleč, Kidričevo,
ključavničarstvo Franc Hanželič,
Dornava,
Star Ptuj,
Trgovina na drobno Natura, Roman Seka,
Ptuj,
Malic. Ptuj.
Lisjak Marlin-Štefka. Hotel Super Li,
Ptuj.
Ciostilna kureš. Sikole.
Frizersko kozmetični salon FIza, Ptuj.
Center za socialno delo. Ptuj.
Avtoservis Milan Dobič. Mihovce.
Cvetličarna Rožmarin. Ptuj.
Jože Šlamberger, Rače.
Oto ^šenbrener. Ptuj.
I jubo kampl.
Ivan kramberger. Negova.
SI NA M, Sobetinci,
Frizerstvo Makovec-Bašica Marija. Ptuj.
HRVASKA - SLOVENIJA:
Nesporazumi zaradi meje na
morju so obema državama po
vzročili predvsem veliko škode.
Sosedje so ta spor, kot je v nava-
di, dobro izrabili. Tokrat so itali-
janski časopisi pričeli opozarjati,
da je plovba v hrvaškem in slo-
venskem morju nevarna. Slove-
nija in Hrvaška sta se tako znašli
na črni listi zavarovalnic in stopi-
li v družbo Libanona in Libije.
To je skupina držav, v katerih
obstaja velika verjetnost izbru-
hov vojaških spopadov ali tero-
rizma. Turistom odsvetujejo kri-
žarjenje ob istrski in dalmatinski
obali, če pa bi se zanjo odločili,
bodo za morebitno škodo odgo-
varjali sami.
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: predsednik Alija Izelbego-
vič je konec minulega tedna ob-
javil splošno mobilizacijo. Po
uličnih nemirih je množica Sara-
jevčanov vdrla v prostore repu-
bliške skupščine in zahtevala od-
stop vodstva. Predsednik vlade
Jure Pelivan je v nedeljo tudi od-
stopil. Sicer pa v tej republiki
vlada popolna zmešnjava. Sile
reda so se razbile po nacionalnih
ločnicah, prav tako tudi organi
izvršilne oblasti. Paravojaških or-
ganizacij kar mrgoli in spopadi
med srbskimi in hrvaškimi terito-
rialci so se razplamteli. Evropski
opazovalci vse skupaj nemočno
opazujejo, tam, kjer so spopadi
najhujši, pa so se umaknili. Naj-
hujši spopadi naj bi se razplam-
teli v Bijeljini, vendar od tam ni
natančnih podatkov, saj vlada
popolna informativna blokada.
Po nekaterih pričevanjih naj bi
tam prišlo do grozovitega pokola
civilistov.
RUSIJA: Kar so analitiki do-
gajanja v bivši Sovjetski zvezi na-
govedovali, se je tudi zgodilo,
oris Jelcin je dobil močno opo-
zicijo, zato se je v nedeljo v mo-
skovskem hotelu Rosija pričela
skupščina državljanov Ruske fe-
deracije, ki pomeni realno pro-
tiutež opozicijskemu združeva-
nju. Na skupščini je Jelcin poto-
žil, da ima premalo poblastil, in
si zaželel, da bi mu dali več ma-
nevrskega prostora. Predvsem pa
se je to pokazalo v njegovem
vztrajatiju pri predsedniškem si-
stemu. Oceni! je, pri tem pa so
ga člani skupščine podprli, da bi
zradi ruskih razmer tak sistem
moral ostati vsaj še tri leta.
IT.ALIJA: Konec tedna so
imeli tam parlamentarne volitve,
za katere so napovedali, da bo
udeležba na njih zelo slaba. Za
315 sedežev v parlamentu se je
potegovalo 2600 kandidatov, za
650 v poslanski zbornici pa kar
9150 kandidatov. Italijanke in
Italijani so, kot kaže, volili pred-
vsem pod vtisom gospodaske re-
cesije in ogromnega proračun-
skega primanjkljaja. Tudi tokrat
so večinsko podprli Krščansko
demokratsko stranko.
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI-
KA: Ta država redno prihaja na
časopisne strani zaradi vse huj-
ših spopadov med črnskimi sku-
pinami. Zadnji zahteval je konec
minulega tedna 36 smrtnih žr-
tev.Črnskim spopadom so se
zadnje čase pridružili še teroristi-
čni napadi neonacističnih bel-
skih skupin, saj so proti refor-
mam, ki jih je črnski večini na-
menil predsednik De Klerk.
NEMCIJA: Nedeljske paria-
mentarne volitve v Baden
NVurtembergu ter v Schlesvving-
Holsteinu so bile pomemben
preizkus priljubljenosti kanclerja
Helmuta Kohla in njegove vlade.
Vendar prvi rezultati kažejo, da
njegova stranka napovedanega
dramatičnega upada glasov ni
doživela. Zanimivo je, da je v
drugi pokrajini precej narasla
priljubljenost desne narodne
stranke, ki CDU očita preveliko
naklonjenost do tujcev in azilan-
tov. Tudi udeležba na teh volit-
vah je bila precej skromna.
Sicer pa to deželo vznemirja
tudi nameravana selitev nemške-
ga parlamenta in vlade iz Bonna
v Berlin. Stroški te preselitve naj
bi znašali astronomskih deset do
dvanajst milijard mark. Dokon-
čno naj bi se nemški Bundestag
in deli vlade preselili okoli leta
1002. Od preselitve si predvsem
gradbeniki in arhitekti obetajo
velik posel. Protesti bodo tudi
zaradi obetajočega se posla
najbrž tišji, kot bi lahko bili.
■ Pripravila: d. I
TEDNIK - 9- aP"' 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
Razstava z dobičkom? ^
z razstavo »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu« se bo Ptuj pr-
vič identificiral s svojim muzejem, prvič bo mesto kot celota funkcioni-
ralo kot muzej, čeprav že vrsto let ob vhodu vanj stoji tabla / napisom
Ptuj — mesto muzej. Prvič v Ptuju in prvič v Sloveniji je neki muzej pri-
čel uresničevati tako velik projekt, kot so turguerije.
!\a ponedeljkovem pogovoru predsednika Skupščine občine Ptuj
Vojteha Rajherja z vsemi, ki bodo na takšen ali drugačen način sodelo-
vali v projektu, je bilo še posebej poudarjeno, da bi vsi občani ptujske
občine morali pomagati, da bi razstava uspela. V strokovnem pogledu
dilem ni več: razstava je pripravljena, kot da bi jo odpirali danes.
Ce je po strokovni strani že
vse pripravljeno, tega ni mogoče
trditi za drugo ponudbo v času
razstave, ki bo trajala osem me-
secev in bo v tem času dajala
kruh tudi dvajsetim do sedaj ne-
zaposlenim Ptujčanom. Še naj-
več odprtih vprašanj je v zvezi s
promocijo razstave. Ravnatelj
pokrajinskega muzeja Boris Mio-
činovič poudarja, da gre pri raz-
stavi »Srečanje z Jutrovim na
ptujskem gradu« za posel, ki bo
predvidoma prinesel 41 milijo-
nov t«)larjev dobička. Ključni za-
devi sta propaganda in promoci-
ja. Z razstavo se predstavlja Ptuj,
zato mora denar za promocijo
zagotoviti občinski proračun.
Razstava brez promocije ne bo
prinesla želenega, ne bo dobička
in ne bo prišla do obiskovalcev.
Do danes v Sloveniji še ni bilo
večjega projekta.
Promocija, ki je sestavni del
razstave, zamuja. Olga Majcen iz
biroja za ekonomsko propagan-
do pri ljubljanskem Dnevniku je
v ponedeljek povedala, da zaradi
zamude s promocijo ne bo mo-
goče začeti 15. aprila. Njihov na-
men je predstaviti Ptuj, ptujski
grad in razstavo Sloveniji, ker
menijo, da širša javnost Ptuja še
ne pozna dovolj. V promocijo že-
lijo vključiti televizijo, radie in
časopise. F*tujčanom je ponudila
tri variante promocije, zanje pa
naj bi odvisno od variante plača-
li od 57 do 110 tisoč nemških
mark. To je cena za trimesečno
promocijo, ocenjujejo pa, da bi
morala trajati do konca razstave.
Studio Marketing Ljubljana je
izdelal Strategijo razvoja turizma
na Ptuju, za katero so Ptujčani
plačali   1,3   milijona   tolarjev.
Strategija in program promocije
Ptuja sta sprejeta, v slednjem pa
ni denarja za predstavitev razsta-
ve »Srečanje z Jutrovim na ptuj-
skem gradu«. V Pokrajinskem
muzeju pravijo, da so s promoci-
jo čakali tako dolgo samo zaradi
proračuna, ki je bil sprejet 31.
marca. Sedaj pa se je pokazalo,
da pričakovanega denarja za te
namene v občinski blagajni ni.
Predsednik občinskega izvršnega
sveta Branko Brumen je povedal,
da gre za neodgovorno dejanje,
saj se je občina štirinajst dni
pred odprtjem razstave znašal
pred novim dejstvom, pred novo
promocijsko akcijo, za katero je
potrebno zagotoviti toliko in toli-
ko denarja, priprave na odprtje
razstave pa tečejo že leto in pol.
Sedaj se bodo poskušali dogovo-
riti s studiom Marketing, ali lah-
ko v program promocije Ptuja
vključi tudi promocijo razstave,
sicer bo potrebno poiskati druga-
čno rešitev.
Tudi z gostinsko ponudbo ni
vse tako, kot bi moralo biti. Graj-
sko restavracijo so tik pred zdaj-
ci dali v najem za osem mesecev
lastniku Zlate goske Dušanu Gr-
diši, čeprav so bile prvotne reši-
tve drugačne. Novi grajski gosti-
nec je sicer obljubil, da se bo kar
najbolj potrudil, saj vendar pro-
daja svoje ime. Pričakuje pa po-
moč občinskih inšpekcij in neka-
terih drugih, saj v kratkem ne bo
mogoče vsega kakovostno nare-
diti.
V ponedeljek so udeleženci se-
stanka (predstavniki trgovine,
gostinstva, komunalnega podje-
tja, pokrajinskega muzeja, in-
špekcijskih služb, obrtne zborni-
ce, člani predsedstva in strank
ter nekateri drugi) govorili tudi o
tem, kakšno podobo naj ima me-
sto v času razstave. Škoda, da se
o teh stvareh pogovarjajo sedaj,
ko bi že moralo biti vse urejeno.
Že ko so se pričele priprave na
razstavo, bi vsi, ki so na takšen
ali drugačen način vanjo vključe-
ni, morali sprejeti svoje progra-
me dela. Tako pa imajo vse tre-
nutne aktivnosti značaj gašenja
požara, četudi vsi obljubljajo kar
največje prizadevanje. Predsed-
nik SO Ptuj Vojteh Rajher je to-
krat prepričan, da bodo vsi de-
javniki ne glede na kratek čas da-
li vse od sebe, saj tokrat poprav-
nega izpita ne ho. Ptuj mora iz-
koristiti svojo priložnost, saj je
bilo v pripravo razstave vložene-
ga veliko denarja in truda.
Predstavniki nekaterih strank,
med njimi Gabriel Berlič iz LDS,
dvomijo o tem, da gre v resnici
za ptujski projekt. Ivana Jurkovi-
ča iz stranke Krščanskih demo-
kratov je najbolj zanimalo, kdo
je organizator razstave. Dr. Lojze
Arko je prepričan, da je razstava
naložba za jutri, da pa nihče v
Ptuju ni pripravljen za takšne na-
ložbe.
Odgovor na najbolj pogosto
vprašanje, ali bo Ptuj živel s to
razstavo, naj bi dobili čez mesec,
ko se bodo udeleženci ponedelj-
kovega pogovora znova dobili za
skupno mizo.
MG
Stališče Zelenih Ptuja do odlagališč jedrskih
odpadkov v Halozah
Zeleni Ptuja smo stališče do skladišča radioaktivnih odpadkov v ob-
čini Ptuj sprejeli že 27. junija 1990 na okrogli mizi o Dravskem polju. To
stališče so podprli vsi prisotni vključno s predsednikom Zelenih Slovenije
dr. Dušanom Plutom, prav tako ga je podprla tudi ptujska skupščina na
svoji drugi seji 4. julija 1990.
To stališče smo zagovarjali na vseh javnih shodih, kakor tudi na vseh
uradnih sestankih stranke in drugih republiških organov. Tudi vnaprej ga
ne mislimo spreminjati in se glasi:
Zeleni Ptuja smo v celoti proti gradnji takšnih objektov na področju
ptujske občine ali kjer koli drugje v Sloveniji. Od vlade občine Ptuj zahteva-
mo, da prepreči vsakršne poskuse raziskav v tej smeri.
V bodoče bomo Zeleni Ptuja tudi sami budno spremljali vsa dejanja
stroke in bomo z vsemi možnimi metodami preprečili morebitne raziska-
ve na področju Haloz. Predsednik Zelenih Ptuja: Ivan Božičko
Z OKROGLE MiZE O DENACtONAUZACUi   |
Pričakujemo še
precej težav
Okrogla miza o denacionalizaciji, ki je * nedeljo, 5. aprila, privabi-
la v dtorano ISarodnega doma v Ptuju kar precej občanov iz raznih kon-
cev, je v prvem delu izzvenela bolj kot vsiljena in zato neuspela reklama
za Tomšičevo Konfederacijo neodvisnih sindikatov Slovenije. To je po
izjavi predsednika Franceta Tomšiča edini pravi slovenski sindikat. Po
njegovem mnenju delavce mečejo na cesto rdeči direktorji in rdeči sindi-
kalisti, ki v agoniji pospešeno kradeio in stanje samo še ooslabšuieio.
Med glavne vzroke za krizno
stanje v slovenskem gospodar-
stvu uvršča Tomšič predvsem
prepozno sprejetje zakona o last-
ninjenju, kar naj bi zavirali pred-
vsem tisti, ki so imeli do sedaj
premalo časa za neupravičeno
prilaščanje premoženja drugih.
Slišali smo tudi nekaj grobih ža-
ljivk na račun Plohlovega Neod-
visnega sindikata Slovenije ter
na račun baje krivičnih, v glav-
nem rdečih medijev, ki da poro-
čajo le v prid rdečih. To trditev
je podkrepil z besedami: »Čim-
Tematika okrogle mize, ki so jo pripravili ptujski Narodni demokrati,
Kmečka zveza, Krščanski demokrati in Združenje razlaščencev, je bila
po udeležbi sodeč zanimiva. (Foto: M. Ozmec.)
bolj pomembne stvari rečeš, tem
manj je možnosti, da to objavi-
jo.« G. Tomšič je izrazil tudi od-
krito nestrinjanje s splošno opo-
zorilno stavko slovenskega de-
lavstva. Ta naj bi bila popolno-
ma nelegitimna, saj do sedaj ni
še noben sindikat zapiral cest in
odklapljal elektrike, ki ni njego-
va.
V drugem, nekoliko kulturnej-
šem delu okrogle mize sta pravo-
sodni minister dr. Rajko Pirnat
in predsednik družbeno-politi-
čnega zbora dr. Ludvik Toplak
poskušala razjasniti nekatere di-
leme v zvezi z denacionalizacijo
in procesom lastninjenja na Slo-
venskem. Oboje je dolgotrajen in
zelo zahteven proces, ki bo zago-
tovo sprožil še veliko negodo-
vanj. A oba gosta sta menila, da
je krivično odvzeto premoženje
pač treba vrniti na tak ali druga-
čen način. Vso krivico je v na-
rodnogospodarskem interesu tre-
ba popraviti, prej ni mogoč raz-
voj. Dr. Pirnat je kot dober po-
znavalec nekdanjih razmer izja-
vil, da je bila ideja socializma
nora že na samem začetku. Gle-
de nekaterih trditev v javnosti,
da je antikomunizem mrtev, pa
je odločno zatrdil, da antikomu-
nizem ni mrtev in ne bo, dokler
ne bo umrl komunizem. Oprede-
lil se je tudi do novih slovenskih
volitev, saj je povedal, da njego-
va stranka »gleda z gnusom na
prerivanja ob koritu,« ter dodal,
da ta ista stranka ne vidi bodo-
čnosti ne z Bavčarjem in ne z Dr-
novškom.
Dr. Toplak pa je srž vseh pro-
blemov našel v tisti sili, ki je
uspela ljudi razdeliti in jih na-
hujskati druge proti drugim.
Opozoril je, da denacionalizacija
ni vprašanje kmetov in Kmečke
zveze, ampak vlade. Program de-
nacionalizacije je zgodovinski
proces in lastninjenje je le prva
etapa tega razvoja. Velik pomen
je dal tudi programu zadružni-
štva, saj ta vsebuje denacionali-
zacijo družbenega in zasebnega
premoženja.
Oba gosta sta ob koncu odgo-
varjala na zanimiva vprašanja ra-
zlaščencev. Precej odgovorov ni
bilo jasnih, kot recimo odgovor
na vprašanje, ali je res, da bodo
premoženje v glavnem dobili
nekmetje, plemstvo, cerkev in
tujci. Pa tudi vprašanje vrnitve
pozneje oplemenitenih in melio-
riranih zemljišč, ki imajo sedaj
nekajkrat višjo vrednost, ni bilo
pojasnjeno. Pričakovati je torej
precejšnje težave, kup pravnih
sporov in individualno obravna-
vo posameznega primera. Vse to
pa zahteva vsaj čas in veliko de-
narja, če je že logika zaobidena.
M. Ozmec
Dober dan!
Čeprav ta teden potekajo obnovitvena dela v spodnji etaži Bla-
govnice, delujejo vsi oddelki v prvi in drugi etaži nemoteno.
Vhod je skozi Pepsi bar.
Ce nameravate obnavljati ali graditi, dobite nosilce, polnila, pre-
klade, Novotermov izolacijski material (še po stari ceni) in ves
drugi gradbeni material v poslovalnici Vograd na Ormoški cesti.
V Marketu Rogoznica lahko med malimi gospodinjskimi aparati
najdete hitri pekač Elmin za 5.460,00 SLT, Rovventin aparat za
kavo pa samo za 3.659,80 SLT.    _
Želimo vas opozoriti na zelo ugoden nakup radijskih aparatov
znamke Silva. Radio z uro dobite za 2.459,00 SLT, prenosni ste-
reo radiokasetofon za 4.080,00 SLT, prenosni kasetni radio z uro
za 4.356,00 SLT.
Na svidenje v Mercatorju.
Varstvo
sadovnjakov
Letošnje vremenske razmere
so povzročile zgodnje odganja-
nje jablan, poznejše hladno vre-
me pa je razvoj zaustavilo. Zara-
di takšnih okoliščin seje tudi do-
zorevanje zimskih trosov (asko-
spor) škrlupa zavleklo. V labora-
toriju smo ugotovili, da so prve
askospore zrele, v naravi pa pri-
čakujemo prvi izbruh ob prvem
ali drugem dežju, verjetno v tem
tednu. To velja za območje seve-
rovzhodne Slovenije, medtem ko
so askospore na območju Brežic
in Krškega že prej dozorele in je
tam bil že prvi izbruh.
Vsekakor je v začetku tega ted-
na čas za škropljenje tistih sort
in leg, kjer je razvoj šel tako da-
leč, da obstaja nevarnost okužb.
Sedaj je čas za izvedbo predpo-
mladanskega škropljenja v fazi
mišjega ušesa (fenofaza c-C 3 po
Felckingerju).
Glede na stanje v nasadih ob-
stajajo tri možnosti. Tam, kjer je
večje število zimskih jajčec sadne
pršice, priporočamo pripravek
na osnovi mineralnega olja (fru-
tapon ali bijelo ulje v 2-odstotni
konc). Temu pripravku bi doda-
li še kakšen fungicid na osnovi
bakra (kupropin, cuprablau ali
bakreno apno 60 v 0,5-odstotni
konc). V konvencionalnem var-
stvu bi lahko uporabili tudi
0,5-odstotno olje Folidol, I-od-
stotni oleoekalux ali 0,4-odstotni
oleoultracid, kar bi sočasno de-
lovalo tudi proti jablanovemu
cvetožeru, dodatek bakra pa pro-
ti škrlupu.
Mineralno olje ali kombinaci-
je bi uporabili zlasti tam, kjer je
tudi ameriški kapar. Ce gre samo
za jablanovega cvetožera, bi bilo
v intergriranem varstvu možno
uporabiti 0,2-odstotni thiodan z
dodatkom bakrovega fungicida.
V nasadih, kjer ni nevarnosti
omenjenih škodljivcev, bi sedaj
priporočali uporabo samega ba-
krovega fungicida, možno pa bi
ga bilo nadomestiti tudi z organ-
skimi fungicidi, npr. z dithanom
M 45, delanom ali podobnimi.
Menimo, da je čas za uporabo
akaricida apollo še prezgoden in
bi ga kazalo uporabiti šele pri
naslednjem škropljenju. Vseka-
kor pa po otoplitvi, ko obstaja
verjetnost izleganja prvih zim-
skih jajčec rdeče sadne pršice.
Strokovna služba za varstvo rast-
lin
KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA
Ptujska Gora 36, 62323 PTUJSKA GORA
OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO STAREJŠE HIŠE V SREDIŠČU PTUJSKE GORE
Prodajamo starejšo hišo v tlorisni površini 242 m' ter pripadajoče dvorišče, veliko
643 m', oboje knjiženo pod parcelno številko 31/3, k. o. Ptujska Gora.
Izklicna cena je 1,565 000,00 SLT oziroma tolarska protivrednost borznega tečaja
29.500 DEM.
Stavba je namenjena za gostinsko-turistični objekt. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse
pravne in fizične osebe. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini
10 % od izklicne cene na žiro račun 52400-645-60239 ali uro pred javno dražbo pri bla-
gajni krajevne skupnosti.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino po odbitju stroškov, drugim
ponudnikom pa vrnili takoj po javni dražbi brez obresti.
50"/o kupnine je potrebno plačati ob podpisu pogodbe, 50% pa najkasneje v 60 dneh po
podpisu pogodbe.
Javna dražba bo v soboto, 25 4.1992, ob 10 uri v prostorih krajevne skupnosti Ptujska
Gora, Ptujska Gora 36.
Podrobnejša pojasnila lahko dobite ob delavnikih po telefonu 062/794-575 ali na sedežu
krajevne skupnosti Ptujska Gora,
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
BIVŠA PETOVIA NA DRAŽBI
15. aprila bo javna dražba za prodajo prostorov bivše Petovie. Iz-
klicna cena je 116 milijonov slovenskih tolarjev.
■H NOVE CENE KOMUNALNIH STORI-
TEV
Ptujski izvršni svet je 2. aprila določil nove cene komunalnih sto-
ritev. Cene vode, odvajanja in čiščenja odplak ter odvoz odpadkov so
se v povprečju povišale za 8,3 odstotka. Nove cene veljajo od prvega
aprila
mmm UREDILI BODO SPOMINSKI PARK
Projekta inženiring iz Ptuja je izdelal ureditveni načrt za prestavi-
tev spomenika Jožetu Lacku in ureditev spominskega parka zasluž-
nim osebam na prostoru nekdanjega mestnega pokopališča. Park bo-
do uredili v treh etapah. Prvo, v kateri bodo uredili potrebno infra-
strukturo in postavili ploščad za spomenik, bodo pričeli junija. Izvr-
šni svet s projektčm soglaša, prav tako tudi z etapno ureditvijo.
■H BORZA POSLOVNIH PROSTOROV
Prihodnji teden bo pri občinskem Sekretariatu za gospodarstvo
pričela delati borza poslovnih prostorov. Na njej bo mogoče dobiti
podatke o prostih poslovnih prostorih v ptujski občini, načinu odda-
je, velikosti in lastništvu, hkrati pa tudi naslov kontaktne osebe za
prostore. Potreba po takšni borzi je velika, saj se v občini velikokrat
oglasijo tuji ali domači podjetniki, ki iščejo prostore za svojo dejav-
nost.
mam NOV PROGRAM ZA ELEKTROKO-
VINAR?
v ptujskem Elektrokovinarju, ki je že dobro leto v stečajnem po-
stopku, dela trenutno 21 delavcev. Za februar so osebne "dohodke že
dobili, marčevske pa jim bodo predvidoma izplačali do konca tedna.
Stečajni upravitelj si prizadeva, da bi čimprej prodali proizvodne pro-
store, skladišče pa je že kupilo zasebno podjetje Tames. Ce bodo
uspeli pogovori z avstrijsko-slovenskim podjetjem FIBU, naj bi v
kratkem dobili nov proizvodni program, pri katerem bodo zaposlili
od 50 do 60 delavcev. S pridobitvijo novega proizvodnega programa
bi se končal stečajni postopek v tem podjetju.
1^ ODREDBA V KORIST NEKADILCEV
Direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko je 6. aprila izdal
odredbo, s katero želi zavarovati nekadilce. Takole piše med dru-
gim: . . . »Ker se želim ogniti metodam trdega sankcioniranja kadil-
cev, ki so žrtev svojih razvad, bomo uvedli metode pozitivne motiva-
cije nekadilcev. Nekadilec je vsak delavec, ki v času svoje delovne ob-
veznosti, redne ali izredne, ne kadi. Na osnovi tega odrejam: Vsak ne-
kadilec ima pravico do dodatnega dopusta v višini do tri dni, vsak
nekadilec bo deležen nekaterih ugodnosti ob zaključku poslovnega
leta ter drugih ugodnosti, o katerih lahko samostojno odloča direk-
tor.« Upajmo, da bodo tako ravnali tudi v drugih okoljih.
SREČANJE OBČANOV PTUJA
Na seji občinske komisije za prireditve in proslave v prejšnjem
tednu so med drugim predlagali, da bi bilo 26. aprila v ptujskem zdra-
vilišču veliko srečanje ptujskih občanov. V ptujski občini bomo tudi
letos organizirali veliko prireditev, med njimi pa ni nobene, ki bi
spodbujala in obujala nekdanje oblike srečanj občanov. Odločitev o
srečanju naj bi sprejeli v kratkem.
IH MIRA  ŽLIČAR  PONOVNO  PRED-
SEDNICA
Na seji krajevnega sveta ZSSS Ormož, ki je bila konec marca, so
za sekretarko ponovno izvolili Miro Žličar, ki je to funkcijo opravlja-
la že do sedaj!
Pripravile: MG^ DL in VT.
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
4 - PO NAŠIH KRAJIH
9. april 1992 - TEDNIK
OD
A
PAČ...
CIRKULANE: V kletnih prostorih večnamenske dvorane v Cir-
kulanah se je v petek, 3. aprila, sestal na 41. seji Odbor za nadzor nad
zbiranjem in porabo sredstev tretjega občinskega samoprispevka.
Skupaj s predstavniki krajevne skupnosti, šole, gradbenega odbora in
izvajalcev so si pred sejo ogledali novo zgradbo, ki je pred dokonča-
njem. Ugotovili so, da je bil denar iz samoprispevka za telovadnico
pri OS Cirkulane gospodarno trošen in da so odobrena dodatna sred-
stva za dokončno ureditev večnamenske dvorane bila nujno potrebna.
Gradnjo telovadnice pri 0§ Cirkulane so pričeli pred 6 leti s
sredstvi krajevnega samoprispevka. Zgradbo so spravili pod streho,
kar je približno tretjina vrednosti celotne investicije. V referendum-
skem programu tretjega občinskega samoprispevka jim je bil odmer-
jen 3-mesečni priliv. Predvideni so bili še drugi viri sofinanciranja, pa
so žal izpadli. Zaradi tega je Odbor na seji oktobra lani ugotovil, daje
potrebno objekt v Cirkulanah končati, da bo lahko služil svojemu na-
menu, zlasti še ker gre za Demografsko ogroženo območje. Predlagal
je zborom občinske skupščine, da so iz programa za zadnje trimesečje
samoprispevka namenili za Cirkulane še 1,100.000 SLT. Tudi v kraje-
vni skupnosti so »postrgali« vse svoje vire in vložili veliko fizičnega
dela, pa vseeno ni bilo dovolj.
Letos marca je na predlog Odbora občinska skupščina iz samo-
prispevka namenila še dodatnih 635.000 SLT za celovito izvedbo
škarpe in dobavo betonskih skodel, za strojno.instalacijo, nabavo za-
ščitnih mrež in zaščitnega poda v telovadnici (tako bo telovadnica
lahko tudi prostorna dvorana za gledališke predstave in druge prire-
ditve) ter za ureditev povezovalne poti med dvorano in šolo. Vse to je,
v glavnem že narejeno. Kljub temu bo potrebno še precej dela, da bo
vse pripravljeno za slovesno odprtje. Pravijo, da naj bi to bilo 12. ju-i
nija, ko bo tam krajevni praznik in dan šole. Takrat se bodo Cirkulan-
čani tudi zahvalili vsem ptujskim občanom, ki so jim z odločitvijo na
referendumu in s plačevanjem samoprispevka omogočili priti do lepe
in prostorne večnamenske dvorane. Delež občinskega samoprispevka ,
znaša dobro polovico celotne investicije.
FFc
TEDNIK
ŠTURMOVEC: V nedavno sprejetem občinskem proračunu je
tudi 250 tisoč tolarjev za ta pokrajinski park, ki naj bi ga pričeli aktiv-
neje varovati. S tem denarjem naj bi v letošnjem letu naredili popis
botaničnih in živalskih vrst, predvsem ptic. Raziskovalna naloga naj
bi potekala v sodelovanju z mariborskim Zavodom za varstvo nara-
vne in kulturne dediščine, Skupina strokovnjakov bo letos tako izde-
Idilični del pokrajinskega parka Šturmovec. (Foto: JB.)
lala popis vseh pomembnejših znamenitosti in zanimivosti, kar bo re-
alna podlaga za nadaljnjo podobo pokrajinskega parka. Območje
parka naj bi popolnoma obvarovali pred propadanjem, črnimi izkopi
gramoza in divjim odlaganjem odpadkov, oživili naj bi samočistilno
sposobnost vodotokov in nekdanjih rokavov Drave. Kmalu pa bo po-
trebno razmisliti tudi o tem, na kak način njegove predstavitve. Stro-
kovnjake, ki bodo letos delo začeli, čaka torej še veliko trdega dela.
TEDNK
TRŽEČ: Tudi v letošnjem proračunu je v delu, ki je namenjen
urejanju cest, nekaj denarja, s katerim naj bi uredili gramoznico v
Tržcu. Kot nam je povedal Milan Pavlica, ki v občinski upravi skrbi
za ceste, naj bi z 800 tisoč tolarji letos dokončno uredili gramoznico^
ki kazi podobo krajine, predvsem pa je tudi zelo nevarna. Republiški
rudaski inšpektor, v čigar pristojnosti so tudi gramoznice, je minuli
četrtek znova zahteval, naj gramoznico uredijo, predvsem pa uredijo
dovoz in ograjo okoli nje. Posebnega projekta sicer na cestnem refe-
ratu nimajo, ker, kot pravijo, preveč stane, zadostuje pa za sanacijo že
odredba pristojnega inšpektorja. Milan Pavlica nam je zagotovil, da
bodo o sanaciji trške gramoznice v kratkem sklicali tudi sestanek, na
katerem se bodo predvsem z ribiči dogovorili, kako bodo porabili
proračunski denar.
TEDNIK
ŽETALE: Kot nam je povedal tajnik krajevne skupnosti Žetale
Jože Krivec, v njihovi krajevni skupnosti ugotavljajo, da so odpravili
le četrtino škode, ki jo je na cestah, zemljiščih in objektih povzročilo
neurje, ko je pred tremi leti divjalo na njihovem območju. Predvsem
na cestah pa se je prejšnji škodi pridružila še nova, ki je nastala zara-
di zemeljskih plazov. Nikogar od Cestnega podjetja ni blizu, ko pa
pridejo, samo ugotavljajo, da nimajo denarja, da popravilo še ni v
programu ali pa si celo pomagajo s prekategorizacijo cest v manjvred-
ne, kar pomeni, da se s tem tudi razbremenijo financiranja njihovega
vzdrževanja. Tako je s cesto Dolena-Žetale, s cesto, ki vodi iz Rogat-
ca skozi Zetale proti Podlehniku pa je ravno obratno. To cesto bi za-
radi vse večjega prometa tovornih vozil morali prekategorizirati in jo
temu primerno tudi urediti, saj zdelana, kot je, ne prenese sedanjih
obremenitev.
Razen s cestami imajo težave tudi s pobočji, ki so jih po zemelj-
skih plazovih za silo uredili, sedaj pa bi jih morali strokovno pogozdi-
ti. Tudi pri tem jim nihče ne priskoči na pomoč. Kot ocenjujejo, so bi-
li Haložani premalo agresivni, predvsem pa so bili pretihi ptujski po-
slanci v občinski skupščini. Savinjačni so, kot pravijo v Žetalah, vede-
li, kako je treba pritisniti, da so večino škode tudi odpravili.
Pripravila: D. Lukman
... DO ZfUPEČJE VASI
PODTAUtICA DRAVSKEGA POUA
Trije meseci nekega odloka
z odloki je običajno tako, da jih kmalu po sprejetju » skupščini prepustimo tistim, ki naj
bi jih uveljarili in kontrolirali njihovo izvajanje. Tudi / odlokom o zaščiti vodnih virov na
Dravskem polju je tako. In tri mesece po njegovem sprejetju je najbrž že pravi čas, da lahko
ocenimo njegovo uresničevanje, ^e posebej če gre za odlok, ki posredno odloča o tem, kakšno
vodo bomo pili iz ptujskega vodovoda in kako bo ta vplivala na naše zdravje.
Za odgovor na vprašanje, ali je odlok o za-
ščiti virov pitne vode na Dravskem polju do-
segel namen, smo prosili dr. Cirila Korparja,
ki je v ptujskem higiensko-epidemiološkem
oddelku Zavoda za zdravstveno varstvo od-
govoren za oceno analiz pitne vode. Povedal
nam je. da je količina dušika v črpališču v
Skorhi nekoliko nižja, kol je bila in kot bi
lahko pričakovali glede na opravila na poljih.
Po zadnjih analizah je v litru vode od 11 do
11.5 miligrama dušika. To je še vedno nad s
pravilnikom o neoporečnosti pitne vode dolo-
čeno mejo. a dr. Ciril Korpar zatrjuje, da dol-
gotrajno uživanje lake vode ni škodljivo. Ven-
dar li podatki veljajo le za črpališče v Skorhi.
Še vedno je zaprlo črpališče v Lancovi vasi.
kjer je v litru vode od 17 do 18 miligramov
dušika, v šikolskem črpališču, od koder dobi-
vajo vodo prebivalci cirkovške krajevne skup-
nosti, pa je dušika še vedno preveč — okoli
13 miligramov v litru.
Dr Ciril Korpar ocenjuje, da je .sprejetje in
izvajanje odloka obrodilo sadove in je glede
njegovega nadaljnjega uresničevanja opti-
mist. Kakovost pitne vode v skorbskih vod-
njakih se ho, kol pravi, izboljšala predvsem
tudi potem, ko bo upravljalec vodovoda —
Komunalno podjetje Ptuj — odkupil zemljiš-
ča v ožjih varstvenih pasovih in poskrbel za
zamenjavo kmetijskih zemljišč z gozdarskimi.
Ožje varstvene pasove hi tako odtegnili inten-
zivnemu kmetovanju in jih ozelenili. Za to je
v letošnjem proračunu nekaj denarja, tako da
bi bilo lahko kmalu uresničeno.
Razlogov za brezkrbnosi seveda ni in jih
nikoli ne bo, saj je na Dravskem polju še ved-
no veliko potencialnih onesnaževalcev podtal-
nice. Čiščenje divjih odlagališč odpadkov,
ureditev kanalizacije v naseljih na Dravskem
polju, sanacija Kozoderčeve jame ter odlaga-
lišča pepela in rdečega blata v Kidričevem,
ureditev ekološko varnih cestnih povezav . ..
~ to so še veliki zalogaji, ki Ptujčane pa tudi
odgovorne iz sosednjih občin' čakajo, če želijo
ohraniti Dravsko polje kol enega največjih re-
zervatov podtalnice v Sloveniji. Vse dotlej so
spomini na sušno poletje in gasilske cisterne,
ki vozijo pitno vodo, resen opomin. Razmiš-
ljanja, da hi Dravsko polje kol vir pitne vode
povsem opustili in jo poiskali drugje, so se tu-
di tokrat izkazala za neutemeljena, kajti le
malo je lakih zalog podtalnice. Ogromna
škoda hi bila, če bi pustili, da Dravsko polje
postane lak poligon brezskrbnosti v odnosu
do narave, kakršen je že zdavnaj postalo
Ptujsko. ^ Lukman
Šestnajsti
praznik vina
v Podgorcih
Člani podgorskega turistične-
ga društva se skupaj z Društvom
vinogradnikov Jeruzalem inten-
zivno pripravljajo na 16. praznik
vina, ki bo letos od 22. aprila do
3. maja. Prerašča v vse pomemb-
nejše srečanje vinogradnikov z
območja Štajerske, ki se jim pri-
družujejo vinogradniki iz sosed-
nje Avstrije in Hrvaške.
Petnajstčlanski komisiji, ki bo
tudi letos ocenjevala domača vi-
na, bo predsedoval mag. Anton
Skaza iz Ptuja.
Vzorce, ki jih bodo dali v oce-
nitev, morajo vinogradniki pri-
praviti v litrskih steklenicah ali
buteljkah ter plačati 300 tolarjev
po vzorcu. Te bodo zbirali 22.
aprila v Ormožu (Franc Vrečar),
v Stanovnem (Franc Gorjak), v
Mihalovcih (Jože Slavinec), na
Kogu (Stanko Curin), v Ceza-
njevcih (Stanko Markovič), v
Ljutomeru (Maks Gošnjak), v
Stročji vasi (Ivo Trstenjak), v
Ptuju (Slavko Valenko in Anton
Urek) ter v dvorani prosvetnega
društva Podgorci.
24. aprila "bodo razvrstili vina
po ostanku nepovretega sladkor-
ja, javno strokovno ocenjevanje
pa bo podobno kot lansko leto
potekalo dva dni, v soboto in ne-
deljo. Ker bodo imeli računalni-
ško obdelavo podatkov, bodo vi-
nogradniki o oceni svojih vzor-
cev sproti obveščeni.
Za javnost bodo pokušnjo vin
odprli v petek, 1. maja. V soboto,
2. maja, pa si bodo od 10. ure da-
lje obiskovalci ob pokušnji vin
lahko ogledali razstavo stekleni-
čenih vin Društva vinogradnikov
Jeruzalem, prodajno razstavo vi-
nogradniške opreme, vinskih eti-
ket in stare vinogradniške opre-
me. Dan bodo sklenili z enolo-
ško-vinogradniškim plesom.
Osrednja prireditev, podelitev
priznanj sodelujočim vinograd-
nikom, DO v nedeljo, 3. maja. Ob
tej priložnosti bo Turistično dru-
štvo Podgorci podelilo tudi pri-
znanja za urejeno okolje ter svo-
jo turistično bodečo nežo.
Vida Topolovec
Akcija SOS za šolsko prehrano
Podatki Univerzitetnega zavo-
da za zdravstveno in socialno
varstvo o zdravstvenem varstvu
in stanju mladine (december
1991) ter Zavoda za šolstvo kaže-
jo na velik upad števila otrok,
naročenih na šolsko prehrano
(malico ali kosilo). Socialno sta-
nje družin je iz dneva v dan slab-
še, ukrepi, kot je nov zakon o
prometnem davku, pa ga še slab-
šajo.
Leta 1991 je bilo v slovenskih
šolah že kar 8600 otrok, ki niso
odbili v šoli nobenega obroka
(kar je okrog 300 razredov). Po 1.
januarju 1992 pa je stanje še
slabše, saj je treba za obrok hra-
ne v šoli odšteti 10% več. Vzrok
je novi zakon o prometnih dav-
kih, ki določa 5% davek za proiz-
vode, ki so namenjeni za prehra-
no ljudi, ter 5% davek od prome-
ta storitev (priprava malic oziro-
ma kosil).
In kalo je na Ptuju?
Klub staršev za boljšo šolo pri
OŠ Mladika je že decembra 1991
opozoril IS SO Ptuj na proble-
matiko šolske prehrane, saj je le-
tos le že 14 % vseh učencev dele-
žno kosil v šoli (največ za učence
I. razreda, in sicer 25 kosil ali
33% učencev, najmanj pa za
učence 6. in 8. razreda — le 10
kosil ali 5%). Cena kosil se ne re-
gresira in starši so dolžni plače-
vati polno ekonomsko ceno. Ker
je med plačniki vse več zamudni-
kov, šolska prehrana posluje z iz-
gubo. Podobna situacija je na
vseh naših osnovnih šolah. In
koliko denarja je namenjenega
za regres prehrane iz občinskega
proračuna? V 1992. letu 44 tolar-
jev na učenca mesečno, kar za-
došča za manj kot 2 malici na
mesec, potrebno pa bi bilo vsaj
10-krat toliko denarja. Bi bil to
za občinski proračun prevelik za-
logaj?
Pri ZPM Slovenije smo v za-
četku marca oblikovali Odbor za
prehrano otrok, ki je hkrati tudi
pobudnik akcije SOS ZA ŠOL-
SKO PREHRANO. Akcijo je
podprl Svet skupščine Zveze pri-
jateljev mladine ter predlagal, da
obveščamo javnost pojavnih me-
dijih o vseh svojih dejanjih in
pobudah. Odbor je vsem pristoj-
nim upravnim organom poslal
pobudo za spremembe in dopol-
nitve zakonodaje. Predlagali
smo, da se v obstoječi zakon vne-
sejo spremembe in dopolnitve, ki
bodo dejavnosti šole, vrtcev in
drugih vzgojno-izobraževalnih
organizacijah uvrstile med dav-
čne oprostitve ter jim spet omo-
gočile nakup sredstev (šolski ma-
terial, osnovna sredstva, hrana
itd.) brez plačila prometnega
davka.
Dejstvo je, da prehrana vpliva
na rast in razvoj, fizično sposob-
nost in delovno zmogljivost ter
odpornost otrok. V času, ki ga
mladi preživijo v šoli, bi morali
dobiti 2 — 3 obroke hrane, še po-
sebno če upoštevamo zaposle-
nost staršev pri nas. Šolska pre-
hrana je del družbene prehrane,
s katero lahko država pomemb-
no vpliva na zdravje otrok in
mladine.
PREDLAGAMO, DA DRŽA-
VA VSAKEMU UCENCU V
OSNOVNI ŠOLI ZAGOTOVI
EN TOPEL OBROK DNEVNO
!!! Za socialno ogrožene otroke
pa naj zagotovi regres za prehra-
no.
Prehrana naj ostane v šoli kot
njen sestavni del, saj bo le na ta
način otrokom omogočen razvoj
pehrambene kulture, ki mu jo
lahko niidijo prav učitelji.
V Konvenciji o otrokovih pra-
vicah je zapisano, da država pri-
znava otroku pravico do življenj-
ske ravni, ki ustreza njegovemu
telesnemu, umskemu, duhovne-
mu, nravstvenemu in družbene-
mu razvoju!
Občinska zveza prijateljev
mladine Ptuj —
Zveza družin —
Klub staršev za boljšo šolo
pri OŠ Mladika
ORMOŽ
Srečanje otroških
gledaliških skupin
Zadnji petek v marcu je v Ormožu potekalo območno srečanje
otroških gledaliških skupin severovzhodne Slovenije. Bera nastopajočih
je bila letos skromna — nastopile so samo tri skupine: dve iz Ptuja in
ena iz Maribora.
Tomaž Bolcar, strokovni delavec pri ormoški Zvezi kulturnih or-
ganizacij, ki je bila gostiteljica srečanja, je povedal, da so skoraj v
vseh občinah v zamudi in šc niso imeli občinskih srečanj, kjer selektor
izbere najboljši skupino. Da pa sta prišli iz Ptuja celo dve skupini, je
dokaz, da je v tej občini gledališka dejavnost posebej dobro razvita.
Sprva so želeli, da bi katera od otroških gledaliških skupin ormoške
občine sodelovala na srečanju kot gost, kaže pa, da med njimi ni bilo
pripravljenosti.
Šolarji ormoške, središke in šole Stanka Vraza ter malčki iz vrtca
so bili hvaležna publika in so nastopajoče nagradili in bodrili z aplav-
zom.
Vili Ravnjak, republiški selektor, je menil, da so bile predstave
kljub skromnemu številu nastopajočih na visoki ravni, vsaka je bila
po režiserskem pristopu in tudi sicer zanimiva. Ker so se z ormoškim
območna srečanja otroških gledaliških skupin šele pričela, ni izbral
najboljše predstave, ki bi severovzhodno Slovenijo zastopala na dr-
žavnem srečanju. Ob koncu vseh območnih srečanj bodo na otroškem
simpoziju analizirali vse dogajanje in izbrali skupine za državno sre-
čanje. Vida Topolovec
FRANC SENEKOVIC
SlilVENJEGORIŠKA
KRONIKA
(8. nadaljevanje)
PROMET PRED 60 LETI
Slovenske gorice so bile zna-
ne po blatnih, ilovnatih cestah.
Stranske ceste niso bile gramo-
zirane, makadamske so bile ce-
ste Benedikt —Lenart—Mari-
bor— Voličina —Žerjavci — Sv.
Ana in Cerkvenjak. Dovozi do
prometnih zaselkov in kmetij
so bili navadni slabo vzdrževa-
ni kolovozi. V suhem se je še
dalo nekako peljati s kmečkim
vozom, lincerjem in (redko si-
cer) s kočijo. A jojme, če je de-
ževalo! Včasih sta bila potreb-
na dva para konjev ali volov,
da so izvlekla prazen voz.
In kakšna prevozna sredstva
so takrat uporabljali? Najbolj
je bil v rabi navaden kmečki ali
lojtrni voz. Navadni voz je imel
zadaj iz šibja spleten zaboj,
spredaj pa sedež za voznika in
sopotnika. Lojtrni voz je bil
dolg in je imel na vsaki strani
po eno lojtro. Prednje in zad-
nje podvozje je bilo povezano
z debelejšo cevjo, tako da sta
podvozji bili premični in sta se
dali razstaviti. Ta voz so upora-
bljali za prevoz sena, snopov
žitaric in stelje, pa tudi drv. Za
osebne prevoze pa so takrat
uporabljali tako imenovani voz
lincer. Ta je bil boljše izdelan,
7 večjimi, ozkimi kolesi z bla-
tniki. Spredaj je bil tapeciran
sedež za dve osebi, zadaj pa
manjši, lepo izdelan lesen za-
boj za prtljago. Lincer je imel
že listnate vzmeti. Vlekel ga je
navadno samo en konj. Kočija
je bila takrat »mercedes« —
luksuzno izdelana s tapecirani-
mi sedeži za štiri osebe. V ti-
stem času je bilo v Slovenskih
goricah samo par kočij. Imeli
so jo na primer gostilničar Ši-
ker v Močni. Franc Cep v Vu-
kovju, Franc Ulešič v Pernici,
Šantlovi v Jakobskem Dolu in
še nekateri. Kočije so upora-
bljali za »boljše primere«, kot
so bile gostije, krsti, prevoz v
nedeljo k sv. maši itd.
Počasi pa je začela prodirati
motorizaclja. Prvi avtobus je
začel voziti na relaciji Lenart—
Maribor okoli leta 1932. Last-
nik je bil odvetnik Gorišek iz
Lenarta. Tega avtobusa se do;
bro spominjam, bil je na lesni
F)lin (nolcgas). Ker sem bil ve-
ik ljubitelj motornih vozil, sem
vsak dan odšel v šolo pol ure
Erej, samo da sem srečal avto-
us. Ta je namreč v Šmarjeto
pripeljal ob pol osmih, pouk
pa se mi je začel ob osmih. Kot
zanimivost naj povem, da je šo-
ferju nekoč zmanjkalo suhih
drv za kurjavo kotla, ki je bil
montiran zunaj. Znašel se je in
enostavno odtrgal dve lati z
Grabušnikovega plota, ki je bil
v neposredni bližini. Pri startu
sem imel kaj videti: pokalo je
in se kadilo, šlo pa je le. Naj
povem tistim, ki se mogoče ni-
so slišali za motorje na lesni
plin, da je to bilo poceni gori-
vo. Z njim so lahko vozila sa-
mo vozila z veliko prostornino
valjev v motorju — nad
4000 ccm, osebna vozila niso
prišla v poštev. Tovornjaki so
vozili še tudi med drugo sveto-
vno vojno na lesni plin. Takšen
tovornjak je imel na primer
mariborski avtoprevoznilc Slu-
ga. Žal teh vozil ni več ohranje-
nih, le v Postojni je še tovor-
njak.
Cez dve ali tri leta je Gori-
škov avtobus dobil konkuren-
co. Nov Mercedesov avtobus je
kupil veleposestnik Lininger iz
Maribora in začel voziti. Kaj
kmalu je Gorišek nehal voziti s
svojim kadečim avtobusom.
Novi avtobus je bil sodoben
bencinec z velikim podolgova-
tim hladilnikom in veliko, bleš-
čečo se Mercedesovo zvezdo
na vrhu. Potnikov takrat ni bilo
mnogo, vozili so se redki dija-
ki, ki so obiskovali gimnazijo v
Mariboru. Vožnja od Šmarjete
do Maribora je stala okoli de-
set dinarjev. Sam se nisem ni-
koli peljal, pa čeravno sem si
hudo želel.
Prvo motorno kolo pa je
imel v Lenartu tovarnar usnja
Pirich. To je bil PUCH
250 ccm. Spominjam se ga za-
to, ker je zmeraj nosil nahrb-
tnik, iz njega pa je štrlela tlačil-
ka.
TEDNIK - 3- aP"' '932
KULTURA, l20BHA£tVANje — 9
OKROGLA MIZA O ŠOU V VIDMU
Pravljica s srečnim koncem?
(jš) v četrtek zvečer so delavci šole Videm pripravili za starše svojih učencev in druge krajane, kijih zani-
ma, kako se bo nadaljevalo delo v zvezi z gradnjo šole — pričelo se namreč že je s pripravo projektov (ti so tik
pred koncem) in iskanjem denarja za celotno investicijo — okroglo mizo, na kateri so kot gostje sodelovali
ptujski župan Vojteh Rajher, predsednik izvršnega sveta Branko Brumen, ministrica za šolstvo Kristina Šam-
perl-Purg, njen pomočnik Žarko Markovič, vodja inšpekcijskih služb Ivan Božičko in koordinator dela med
projektanti, šolo Videm in izvršnim svetom Janez Lah.
Za uvod v okroglo mizo so os-
novnošolci pod mentorstvom
učiteljice Marije Cernila pripra-
vili igrico Čudežna srajca dope-
tajca. In kot je v tej pravljici
zmagalo dobro nad slabim, v
Vidmu upajo, da bo nova šolska
stavba premagala staro kljub
mnogim »zmajem«, kijih uresni-
čevalci zamisli o novi stavbi sre-
čujejo na svoji poti. Prvi zmaj je
bila občina, a so jo Videmčani
»ukrotili« — po več kot dvajse-
tih letih prizadevanj so namreč
postali prvi na spisku novih šol v
naši občini. V tem času so mnogi
že obupali, tudi krajani, ki pred-
lansko leto niso izglasovali kra-
jevnega samoprispevka, pa če-
prav bi bil v dobršni meri name-
njen novi šoli.
Nova stavba bo močno vplivala na videz osrednjega videmskega trga. To
kaže tudi razstavljena maketa, ki so jo izdelali učenci pod mentorstvom
učitelja Antona Kovačeca. (Foto: OM)
Drugi zmaj v pravljici o vi-
demski šoli — še nepremagan —
je republika, ki bo iz svoje bla-
gajne dala 50 odstotkov sredstev
za 220 milijonov tolarjev vredno
šolo. Videmski projekt je zaen-
krat na tretjem mestu v državi —
za dvema prekmurskima šolama.
Verjetno je 1,4 kvadratnega me-
tra, kolikor jih v videmskem hra-
mu učenosti dobi vsak učenec,
nekoliko preveč.
Ce bo vse, kot upajo optimisti
(za črnoglede v Vidmu ni prosto-
ra), bo šolska stavba pričela rasti
letos, končana pa bo leta 1995. V
njej bo 3219 m' površin v 18 učil-
nicah, telovadnici in vseh drugih
prostorih, ki jih sodobno vzgoj-
no-izobraževalno delo zahteva.
Nekatere udeležence okrogle
mize je sicer obhajal dvom, da
bo šlo po načrtih, vse pa želja, da
bi se delo čimprej pričelo. In da
bi videmska pravljica imela sre-
čen konec.
Mlinček prostega časa
v petek, 3. aprila, smo tretjič v
tem šolskem letu organizirali
mlinček. Bili smo sredi nove sta-
novanjske soseske v Ptuju, v Di-
jaškem domu. Otrok ni manjkalo
in prinašali so različne škatlice,
ki so jih potrebovali za vstopni-
no.
Pripravili smo likovno delav-
nico, ki sta jo vodili Maša in
Zdenka (vzgojiteljici iz VVZ
Ptuj). Na temo pomlad so otroci
narisali veliko risbic in iz škatlic
izdelali robote, avtomobile, hiše,
rože . . . Izdelke smo razstavili v
jedilnici dijaškega doma in so na
ogled do naslednjega mlinčka.
Veliko zanimanja je bilo za
tekmovanje v gumitvistu. Tek-
movali so v dveh skupinah (do
10 let in od 10 do 14 let). V final-
no tekmovanje so se v skupini do
10 let uvrstile: Patricija, Andreja
in Natalija. Končna zmagovalka
je bila Natalija. V skupini od 10
do 14 let so bile finalistke: Anita,
Simona in Ksenja; zmagala je
Ksenja. Obe deklici sta dobili le-
po nagrado, ki jo je prispevala
Irena iz papirnega butika Petlja.
Napovedovalka in povezoval-
ka programa Jasmina je vzpod-
bujala otroke k nastopu pred mi-
krofonom. Otroci niso samo peli,
ampak so pokazali tudi svoje
plesne sposobnosti. Za svoj na-
stop je dobil vsak bonbone in ur-
nik iz Petlje.
Lila in Sonja sta kot vedno
pripravili literarno uganko. Reši-
lo jo je 20 otrok in izžrebali sta
zmagovalca. Dobil je lepo knji-
žno darilo, ki ga je prispevala
Ljudska in študijska knjižnica
Ptuj. Na mizi je bilo veliko knjig,
ki so si jih otroci z zanimanjem
ogledali in se pogovarjali z Lilo
in Sonjo o vsebinah posameznih
knjig.
Jure in Mišo sta skrbela za
glasbo. Otroci so tekli domov po
kaseto, ki je nismo imeli — to bil
limbo — in veselo plesali, plo-
skali in peli ob tej glasbi.
Marija, Ivanka in Rebeka so
skrbele, da so otroci dobro jedli:
pekle so palačinke, delile sok.
bombone in jabolka. Za hrano
sta poskrbela Dijaški dom in
Zveza prijateljev mladine Ptuj.
Otroci so želeli ob koncu še
več in Lila je takoj pripravila še
eno literarno uganko.
Bilo je veselo
Z zanimanjem so opazovali
svoje likovne izdelke na oknih
jedilnice Dijaškega doma.
Od 19. do 20. ure so pomagali
pri pospravljanju. Sto majhnih
rok je v kratkem času pobralo
ovoje od bonbonov, ogrizke ja-
bolk, papirnate krožnike, servie-
te, plastične kozarce . . . Okolje
Dijaškega doma je bilo ponovno
čisto. Pometli so hodnik v domu,
kjer je bila likovna delavnica, ves
čas so spraševali: »Teta, kdaj bo-
mo spet lahko prišli nastopat?
Kdaj bo zopet zabava tu pri
vas?«
(Foto: O M)
Obljubila sem jim, da bo to
kmalu.
Tako malo je potrebno, da daš
otroku možnost zadovoljiti nje-
govo potebo po zabavi in druže-
nju.
Maja bomo ponovno organizi-
rali mlinček prostega časa in
upamo, da bo prišlo še več otrok.
Danica Starki
POSKUSITI NI GREH
Zlata jajca
pa gredo
v Ljubljano
Na zadnji in predzadnji seji zborov SO Ptuj so poslanci sprejeli tudi
za nadaljnji razvoj Ptuja izedno pomemben dokument. Študijo z naslo-
vom Strategija razvoja turizma na Ptuju, ki jo je izdelal ljubljanski Stu-
dio marketing. Študija je bila v Tedniku že predstavljena in hvalabogu,
da tokrat ni prostora za podrobno analizo. Poglejmo le nekaj drobcev.  ;
Študijo so pripravljali sedem mesecev. Stala je 100.000 DEM ali na-'
tančneje, vsaka stran te študije je občinski proračun stanjšala za 598.80 \
DEM. Na teh straneh najdemo na primer cvetke, kot je stara koklja. ki ^
sedi na zlatih jajcih, pa seji toži po puhastih piščančkih. Iz nadaljnjega \
besedila se da razbrati, daje prvo Ptuj. drugo zakladi tisočletne kulture ■
in tretje industrija. Če omenjeno poved brez prenesenega pomena prebe- ]
remo še enkrat, opazimo, da ponuja dve možnosti: ai da koklja ne ve. da j
ho dobila piščančke in b) da koklja res ne bo dobila piščančkov. V obeh \
primerih je primerjava nesmiselna, saj jajca pogojujejo piščance, medtem
ko zakladi večtisočletne kulture ne pogojujejo industrije. Nekoliko bolj
smiselna bi postala, če so avtorji besedila mislili na neplodna jajca: ta pa
so tako ali tako hrezperspeklivna.
Primerjava koklje s Ptujčani je eden nosilnih tekstov, predvidenih za
novinarsko predstavitev Ptuja.
Kakorkoli že. podobno skupaj zložene besede obljubljajo površnemu
bralcu razvoj Ptuja in okolice v turistični center evropskega Jormata. vse-
kakor pa v enega od biserov Slovenije. S svetlo vizijo seveda ni nič naro-
be. Kdo bi se mogel upreti skušnjavi in podvomiti v obljubljeno deželo?
Kljub temu najbolj realističen del študije, to je poglavje »Ocena se-
danje ponudbe«, ugotavlja tudi. da »Ptuj danes nima razvite turistične
ponudbe in izrazite podobe . . .« In vendar se študija temu problemu kas-
neje ne posveča veliko. Niti besedice ne spregovori o investicijah, ki bodo
potrebne, da bomo za turiste privlačnejši. Ne vsebuje nobene analize dru-
gih slovenskih turističnih središč. Ne govori o poslovanju naših zdravilišč
ne o drugih slovenskih kongresnih centrih. Tako se zdi. da je edina eko-
nomska podlaga celotne študije interes njenih izdelovacev. .saj le-ti pred-
\lagajo. naj ptujski davkoplačevalci vložijo v prvo fazo. to je marketing, ki
/naj bi se začel že pred poletjem, novih 250.000 DEM.
Posebno vprašanje je celostna podoba, s katero se bo starosta slo-
venskih mest predstavljal. Povejmo še enkrat, da so prvemu konkretne-
mu predlogu študije, to je novemu mestnemu grbu. ptujski poslanci odlo-
čno nasprotovali.
Milena Zupanič\.
Šolski zvonec
nam je zaupal...
PTUJ, ORMOŽ, SLOVENSKA BISTRICA * V torek, sre-
do in četrtek je v osmih razredih osnovnih šol potekal drugi krog
testiranja iz matematike, slovenskega jezika in izbirnega pred-
meta.
GRAJENA * Včeraj, danes in jutri potekajo na šoli projek-
tni dnevi, v katerih sodelujejo vsi učenci od 1. do 8. razreda.
Učenci prvega razreda pa bodo opravljali delo kar v dvanajstih
različnih nalogah (Potok in energija. Grajena nekoč in danes.
Pecivo tako in dnigače. Pletenje in vezenje, Razgibajmo se s te-
nisom. Naš ansambel se predstavi, S pilo in stružnico. Naši hišni
ljubljenci. Lutke, Sprehod v svet računalništva. Mladi novinarji
poročajo in Lepa okolica šole — naš ponos in veselje). Sklepna
prireditev bo jutri ob 16. uri. Vabljeni so starši in drugi.
PTUJ * Oddelki za usposabljanje prvega in drugega razre-
da osnovne šole dr. Ljudevita Pivka so minuli petek skupaj s
starši pripravili SRECANJE S POMLADJO. Pregnali so muha-
sto zimo, privabili pomlad in proslavili materinski dan.
ORMOŽ * Učenci nižje stopnje osnovne šole Ormož ter šo-
le Stanka Vraza so si zadnji marčevski petek ogledali tri gledali-
ške predstave, ki so jih odigrali njihovi vrstniki iz Ptuja in Mari-
bora. Minuli petek, 3. aprila, pa so učenci celotne šole sodelova-
li pri akciji »Očistimo okolje«. Pobrali so smeti v Mestni grabi,
uredili okolico šoleter mestni park.
SREDIŠČE OB DRAVI *Učenci obeh četrtih razredov se
že veselijo šole v naravi. V Strunjan bodo odpotovali 20. aprila.
Ker so se pred tem udeležili razpisa slovenskih železnic in so na
to temo pisali spise in risali risbe, jim je železnica omogočila
brezplačno vožnjo do Kopra. 3.000 tolarjev bodo prispevali star-
ši, ostalo pa TVD Partizan Središče ob Dravi in delovne organi-
zacije z območja Središča. Minulo soboto pa so se učenci 7. in 8.
razredov skupaj z lovci udeležili čistilne akcije obdravskega ob-
močja od Obreza do Središča.
Osmošolci ponovno
testiranj
Prejšnji teden je za osmošolce potekal v znamenju izpopolnjevanja
enotnih republiških testov v znamenju izpolnjevanja enotnih republiških
testov iz matematike, slovenskega jezika in izbirnega predmeta. Ti že
lep čas burijo duhove v učiteljskih vrstah, saj očitajo republiki, da prek
učencev preverjajo učitelje in šole. Kaj menijo o testih in kako so jih
speljali, so nam povedali na osnovni šoli Pranja Žgeča v Dornavi.
Zdenka Kostanjevec, učiteljica
matematike: »Rezultati prvih te-
stov so pokazali, da so naši učen-
ci izpolnili teste v višini republi-
škega povprečja, to je 40-odstot-
na uspešnost. To se mi zdi nizek
rezultat; najbrž so neustrezni
učni načrti, ki ne dopuščajo pra-
Maja bo šlo pa zares ...
vega utrjevanja znanja. Upam,
da bo to vplivalo na spreminja-
nje učnega načrta. Za tokratne
teste sem učence pripravljala za
tisto snov, ki je v prvih testih ni
bilo.«
Terezija Majcenovič poučuje
slovenski jezik: »Prvič je bilo
preveč nalog, tako da nekateri
učenci časovno niso zmogli rešiti
vseh. Tudi naši rezultati so bili
kot povprečni republiški. Tokrat
je bilo bolje. Majski testi, ki bo-
do hkrati služili za sprejemne iz-
pite, se mi zdijo smiselni, testi
med letom ne.«
Ravnateljica Marija Velikonja:
»Najbrž je to res ocenjevanje
učiteljev in rangiranje šol, saj
učenci niso smeli izvedeti za re-
zultate, pa tudi učitelji naj ne bi
vedeli podrobnosti. Na osnovi
eno- ali dvoletnih testiranj šol ne
bi smeli razvrščati, saj je tu vrsta
drugih faktorjev, na primer razli-
čna sposobnost posameznih ge-
neracij, različna opremljenost
šol, zelo različna okolja, iz kate-
rih prihajajo učenci . . . Osmošol-
ci so bili te dni nenavadno tihi,
mirni, videlo se je, da so napeti,
naloge so zelo resno reševali. Te-
sti so velik pritisk za učence in
starše, sam pouk pa motijo, saj
učence pripravljamo na teste že
nekaj dni prej, tisto uro pa mora-
jo biti v razredu prisotni trije uči-
telji naenkrat, kar zmoti pouk v
drugih razredih.
In še učenci. Renata Štebih,
Branko Čuš, Gorazd Stojčko in
Simona Kranjc so povedali, da so
bili testi težji, kot so na primer
šolske naloge. Res pa je, da pre-
verjajo znanje od petega razreda
naprej, ki so ga že pozabili.
McZ
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
14     BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rimsk^
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
VULKAN (lat. Vulcanus)
Vulkan je rimski bog kovaštva
in ognja, kar je enako grškemu
bogu Hefajstu. V rimskem svetu
je bila kasneje njegova vloga raz-
širjena na zaščitnika vseh obrti,
pri katerih se uporablja ogenj.
Njegovo ime je v prenesenem
pomenu sinonim za ogenj, po
njem je imenovan tudi najzna-
menitejši od ognjenikov — VUL-
KAN.'
Vulkanu posvečen pravnik
VULKANALIA  so   praznovali
23. avgusta. Takrat so mu žrtvo-
vali žive ribe kot simbol vode, ki
je ognju nasproten element. Vul-
kan je tako tudi zaščitnik pred
požarom; njegova svetišča in
obrtne delavnice, ki uporabljajo
ogenj, so bile zato običajno loci-
rane na robu mesta.
Reliefna upodobitev Vulkana
iz same Poetovione ni poznana, s
širšega območja pa le njegova
upodobitev iz Artič.
Vulkanu in Veneri posvečena plošča s Spodnje Hajdine pri Ptuju; v na-
pisu se omenja tudi njeno svetišče.
6 - OD TU IN TAM
9. april 1992 - TEDNIK
Odrasla folklorna skupina iz Tinja na Pohorju.
(Foto: Samo Brbre.)
POUCANE
Občinska revija
folklornih skupin
Zadnjo marčersko soboto se je v avli poljčanske osnovne šole zbra-
lo okoli 170 članov folklornih skupin bistriške občine in z domačimi
plesi, pesmimi in igranjem na stare instrumente so navdušili več kot tri-
sto gledalcev.
Nastopilo je osem skupin, a
žal samo tri iz osnovnih šol Slo-
venska Bistrica, Poljčane in Zgor-
nja Ložnica. Težko bi rekli, kje je
vzrok, da šole niso poslale več
skupin. Mogoče je kriva tudi
»grožnja«, da za te dejavnosti v
šolah kmalu ne bo več denarja.
Naj bo tako ali drugače, gledalci,
posebej pa še svetovalec za fol-
kloristiko Metod Špur so bili z
nastopom šolskih folklornih sku-
pin zadovoljni. Metod Špur je
posebej pohvalil izvirnost in
spontanost, pa tudi kvaliteto na-
stopajočih. Kot dobre je ocenil
tudi odrasle skupine ter jih
opomnil na nekatere pomanjklji-
vosti. Pohvalil je Makolčane, ker
so ponovno obudili k življenju
tamburaško skupino, foklorne
skupine iz Poljčan, Makol, Tinja
in Impola pa je opomnil, da mo-
rajo v svoje vrste pritegniti več
članov.
Vida Topolovec
Triumfalni uspeh koncerta
Pihalnega orkestra Ptuj
Dirigent profesor Anton Horvat
Solisti: Natalija Franjkovič — picolo
Jani ZTavec — klarinet in alt saksofon
Anton Horvat — tenor saksofon
Andrej Levanič — bariton saksofon
Dušan Junger — trobenta
Stanko Rogina — trobenta
Darko Zaletelj — kitara
Martin Bajde — tolkala
Tatjana Kožar — klavir.
PISE: UNIV. PROF. JOŽE GREGORC
Ko sem se kot obiskovalec
koncerta 18. marca prebil v
majhnem gledališču do svojega
sedeža, se mi je nudil veličasten
pogled na razkošne instrumente
polno zasedenega pihalnega or-
kestra. V roki sem imel vabilo na
koncert, vendar brez navedbe di-
rigenta, solistov na posameznih
instrumentih in seveaa brez pro-
grama. To omenjam zaradi tega,
ker si takih spodrsljajev taKO
umetniško telo ne more in ne
sme privoščiti.
Spored koncerta je tokrat pro-
fesor Anton Horvat zastavil v
najvišjo kakovostno kategorijo.
Ze Uvertura 1812 Petra Iljiča
Čajkovskega, ki jo je mojster na-.
I^isal leta 1880 (toj. 1840) in spa-
da med zrela dela tega velikega
mojstra, je nakazala na resnost k
pristopu študija. Sama transkrip-
cija (aranžma) iz velikega simfo-
ničnega orkestra v veliki pihalni
orkester je v marsičem pomanj-
kljiva, poredvsem v instrumenta-
ciji, v kateri npr. v pihalni ali tro-
bilni instrument prestaviti violi-
ne, viole, violončela itd., da bo-
do ohranila prvotni glasbeni iz-
raz, če aranžer za to nima prave-
ga smisla, spremeni marsikaj pri-
marno glasbeno podobo. Po
uvodnem delu ob mogočni ruski
himni sem pogrešal lirično glas-
beno slikanje valovanja žitnih
polj, šumenja gozdov, slikovitost
lezer, gora, mest, vaške idile itd.
Vso to slikovitost prekine močan
motiv marsejeze, francoske him-
ne, ki nakazuje napad Napoleo-
nove vojske. Odlično so bile odi-
grane fanfare (trombe), klic ru-
skega naroda k uporu. V glav-
nem tkivu uporablja Čajkovski
ruski himno in marsejezo. Uver-
tura se razvije v silovit višek, v
katerem se razpoje zvočno bleš-
čeča ruska himna — zmaga (bit-
ka pri Borodinu).
Scerco iz suite Josipa Jankovi-
ča za piccolo in pihalni orkester
nima simfoničnih dimenzij. Poe-
tično je nekoliko razdrobljen,
poslušalec ima občutek, kot daje
sestavljen iz več delov. Solistka
na piccolu je svoj part odigrala
čisto in smiselno. Kakšnih po-
sebnih tehničnih težav pa sklad-
ba nima. Škoda, pri izbiri pri-
mernejše skladbe bi tudi nam bi-
lo dano solistko bolje spoznati.
Cisto drugačen vtis je zapusti-
la skladba polnokrvnega muzika
Arama Hačaturjana (Tbilisi
1903) Ples s sabljami, simfonična
pesnitev iz priljuoljene orkestral-
ne suite. Hačaturjan uporablja v
svojih skladbah največ ljudskih
(folklornih) motivov iz armen-
skih pesmi in plesov. Privlačna
ritmična raznolikost ljudskih ple-
sov onkraj Kavkaza in navdih-
njene improvizacije ljudskih pev-
cev so korenine skladateljevega
prizadevanja. K odlični izvecibi
so prispevali dirigent Anton
Horviit, odlični izvajalci in ne
Foto: Langerholc
nazadnje odličen aranžma (in-
strumentacija) skladbe.
Na lepi modri Donavi, koncer-
tni valček Johanna Straussa mlaj-
šega (^Dunaj, 1825 — 99). je eden
najbolj znanih valčkov umetni-
ških ustvarjalcev družine Stra-
uss. Ker ga slišimo v najrazli-
čnejših izvedbah odličnih orke-
strov in dirigentov po radiu in te-
leviziji, je njegova vsakokratna
živa izvedba toliko bolj izposta-
vlj.ena strogi oceni poslušalcev.
Pfi izvedbrso nastopile majhne
intonančne in ritmične nejasno-
sti ob spremljavi melodije v flav-
tah in Klarinetih (kratke note, ki
se zdijo morda manj važne), kot
celota pa je bila muzikalno lepo
zaigrana. Včasih, posebno pri
menjavah tempov, je bil orkester
ritmično malo neenoten. Take
majhne netočnosti niso vplivale
na celotno izvedbo skladbe, ki je
zapustila prijeten vtis. Značilno
je,.da zahtevajo prav ta tehnično
najlažja mesta za precizno izved-
bo največ vaj.
Cloee-shoe dance skladatelja
Jeffa Perdersa posnema nekak
ples v coklah. Solista na trobenti
sta bila Stanko Rogina in Dušan
Junger, solist na klarinetu pa Ja-
ni Zavec. Vsi trije so dobro iz-
vedli svoje parte. Pri celotni
skladbi, ki je bila dobro izvede-
na, sem pogrešal ksilofon (leseno
tolkalo), ki ima pri tej skladbi va-
žno vlogo.
Radefzky Marsch Johanna
Straussa starejšega (Dunaj,
1804-49) je kar dvignil občin-
stvo, da je v dvorani kar završalo
in je moral dirigent s svojimi
glasbeniki skladbo ponoviti. Pi-
halni orkester ima ze svoje stal-
no, vdano občinstvo, ki ga pa
vkljub vsemu še nisem doživel
tako navdušenega kot prav na
tem koncertu. Program koncerta
je bil zahteven in dolg. Le kdaj
so^a lahko naštudirah?
Po odmoru se je predstavil s še
skoraj celovečernim programom
Plesni orkester, v glavnem s stan-
dardnimi, a zahtevnimi skladba-
mi velikih plesnih orkestrov s
standardnimi, a zahtevnimi
skladbami velikih plesnih orke-
strov v stilu Glenna Millerja.
Plesni orkester, ki zahteva kot
standardni instrument tudi klavir
(Tatjana Kožar), seje izkazal kot
ritmično in intonančno zrela sku-
pina, ki jo krasijo odlični solisti
in vodi myzikalho izredno prila-
godljiv dirigent. Obema orke-
stroma se pozna, da v njiju akti-
vno sodeluje kar nekaj pedago-
gov glasbene šole Karola Pahor-
ja, kar dviga tehnično-umetniško
raven pihalnega orkestra, na dru-
§i strani pa kaže vraščenost glas-
enih pedagogov v kulturni utrip
mesta. Hvaležno občinstvo ni
štedilo z aplavzom in je izsililo
še nekaj dodatkov.
Foto: Langerholc
Arheološka izkopavanja v Ormožu
Po izkopavanjih, ki sta jih v letih 1954, 1956-1962, 1966 in
1974—1981 opravljali arheologinji Pokrajinskega muzeja iz Ptuja Ber-
narda Pere in Marjana Tomanič-Jevremov, lahko ugotavljamo, da je bil
Ormož naseljen v bronasti dobi, to je v času tako imenovane kulture
žar nih grobišč, obsežna izkopavanja so potekala n« območju današnje
Skolibrove ulice, na Škoršičevem vrtu, v Vrazovi ulici in za staro sodni-
jo.
Po skoraj desetletnem premo-
ru so letošnjo pomlad arheologi
ponovno raziskovali na razmero-
ma ozkem območju med škarpo
nad železniško progo in dvoriš-
čem stare sodnije, kjer je polno
najdb bronastodobnega Ormoža.
Vodja izkopavanja je bil dipl. ar-
heolog Brane Lamut iz Pokrajin-
skega muzeja F*tuj, pomagali pa
so mu strokovnjaki iz Zavoda za
varstvo naravne in kulturne dedi-
ščine iz Maribora, dipl. arheolo-
ga Ivan Tušek in Marija Tušek-
Lupšina ter konservator Stanko
Gojkovič.
f  Gospod Lamut, kaj ste pri iz-
kopavanju odkrili?
Brane Lamut: Območje, ki ga
po domače imenujemo »za ne-
kdanjo staro sodnijo«, je bilo že
večkrat raziskano. Najprej je tu
1955. leta naredila večji izkop
Bernarda Pere, njeno delo je na-
daljevala Marjana Tomanič-Je-
vremov, v zadnjih letih pa smo
na tem kosu kopali še na dveh
lokacijah — prvič za zasebno
gradnjo gospoda Antoliča in se-
daj za Slavka Žalarja. Ti izkopa-
vanji samo dopolnjujeta sliko
nekdanjih raziskovanj in pome-
nita manjši odstotek terena, ki je
v Ormožu odkopan po arheolo-
ški metodi. Na tej parceli, kjer
smo izkopavali med 13. in 27.
marcem, smo našli ostanke pra-
zgodovinskih hiš. Gre za naj-
manj dve stavbi in po robovih
Arheologi raziskujejo teren za staro sodnijo.
sodeč še za naslednji dve. Vse,
kar se je ohranilo, so v bistvii lu-
knje nekdanjih kolov — nosilcev
stebrov za hiše, ki so jih prepletli
z vejevjem in obmetali z ilovico
ter tako dobili trdne stene.
Celotno izkopavališče je veli-
ko 16 krat 16 metrov. Ena stavba
je izkopana skoraj v celoti, druga
do polovice. Od drugih najdb
naj omenim bogato jamo, po vsej
verjetnosti vodni zbiralnik, ki ga
običajno najdemo ob ognjiščih.
Našli smo razne ražnje, žrmlje,
piramidalne uteži , ki so služile
za tkalske statve, in podobno.
Zelo redki so bili kovinski pred-
meti. Kot posebnost moram
omeniti ploščato kamnito sekiro,
ki smo jo našli v eni izmed jam.
Celotno naselje spada, kot je že
zdavnaj ugotoljeno, v čas med le-
ti 1000 in 600 pred našim štet-
jem.
(Foto: E. Žalar.)
Ormož je bogat z najdbami.
Boste raziskovali tudi zunaj ob-
močja, kjer bo stala ta zasebna hi-
ša?
Brane Lamut: Po načrtu, ki ga
je izdelal mestni arhitekt Dušan
Moškon, sta v soseščini predvi-
deni še dve gradnji in na dru-
gem, skrajno zahodnem delu Or-
moža še tri ali štiri. Ker je to zno-
traj območja prazgodovinskega
nasipa, bo zemljišče odkupila
občina in ga dala arheološko ra-
ziskati. Cena teh parcel, ki so na
zelo lepih lokacijah, bo temu pri-
merno višia.
imate v Ormožu še kakšne na-
črte za izkopavanje?
Brane Lamut: Raziskali smo
del trase ormoškega plinovoda,
ki je speljan znotraj prazgodo-
vinskega nasipa. Najdbe smo od-
krili pred župniščem in ob njem
ter pred ormoškim hotelom, za
stavbo policije pa smo našli pra-
zgodovinske plasti. Upamo, da
bomo znotraj prazgodovinskega
nasipa povsod tam, kjer so pred-
videne gradnje, imeli možnost si-
stematično pregledati teren in re-
ševati ostanke prazgodovinskega
Ormoža.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
Uspel koncert
iz naših krajev
Ljudje, ki živijo oddaljeni od večjih kulturnih centrov, si želijo
razne prireditve. To se je pokazalo 22. marca pri Tomažu, ko je bil
tam v organizaciji Radia Slovenija in pod pokroviteljstvom Ljubljan-
ske banke — Kreditne banke Maribor Koncert iz naših krajev. Že tre-
tjo nedeljo zapored je bila dvorana kulturnega doma nabito polna.
Prireditev, ki je med ljudmi na podeželju zelo priljubljena, so to-
krat popestrili Metalurgi iz Slovenske Bistrice, ansambel Nika Zajca
iz Mengša ter domači, tomaževski mešani pevski zbor, ki ga vodi
Stanko Pšak. Iča Putrih in Marjan Roblek-Matevž sta se v splošno ve-
Metalurgi z Edvinom Fliserjem v nabito polni dvorani pri Tomažu.
(Foto: Hozyan)
selje Tomaževčanov s humorjem sprehodila po domačih logih. Na
prireditvi, ki jo je povezoval Boris Kopitar, so izžrebali denarni na-
gradi, ki ju je prispevala pokroviteljica koncerta, srečnima dobitniko-
ma pa izročila Milica Križe, vodja ormoške ekspoziture Ljubljanske
banke — Kreditne banke Maribor. y\da Topolovec
GOSTOVANJE PO SLOVENIJI
Uspele predstave
Skopuha
Člani odrasle gledališke skupine Prosvetnega društva Simona
Gregorčiča iz Velike Nedelje, ki prihodnje leto praznuje stoletnico
delovanja, so tudi za letošnjo sezono pripravili gledališko delo. Pod
režiserskim vodstvom Lojzeta Matjašiča iz Gorišnice so se lotili Mo-
lierovega Skopuha. Ob njihovem nastopu so se nasmejali povsod,
kjer so že uspeli gostovati. Zadnjo marčevsko soboto so gostovali v
Ponikvi. S tamkajšnjim prosvetnim društvom A. M. Slomška dobro
sodelujejo že vrsto let. Minulo soboto so bili v Bresternici, v nedeljo v
Koprivnici in Senovem, na velikonočni ponedeljek, 20. aprila, pa bo-
do gostovali še v Ormožu.
Čaka jih še veliko gostovanj, od Ljutomera, Zreč in Radgone do
Pliberka na avstrijskem Koroškem; že vrsto let so namreč povezani s
tamkajšnjim mešanim pevskim zborom Podjuna.
Vida Topolovec
Lepi kostumi, razigrana beseda in dobra režija naredijo zanimive pred-
stave. (Foto: Ema Žalar)
TEDNIK - 9- april 1992
ŠPORT - 7
TEKAŠKI KLUB MARATON V PTUJU i
Tek okoli Slovenije
Deset tekačev Tekaškega kluba Maraton i Mirkom Mndišem na čelu bo ob pokro\iteljst\u predsednika Republike Slo-
venije Milana Kučana na svojevrsten način proslavilo prvo obletnico osamosvojitve Slovenije. \ petih dneh nameravajo obteči
slovenske meje.
Na cilj, to je ptujska proslava prve obletnice samostoj-
nosti, nameravajo priteči 21. junija ob 21. uri in 30 minut
— ob tem času je lani predsednik slovenske skupščine
France Bučar proglasil samostojnost. S predsednikom
Milanom Kučanom se člani Tekaškega kluba dogovarja-
jo, da bi tekel zadnji del poti z njimi in dal tako celotni
manifestaciji poseben pečat.
Za 1200 kilometrov dolgo pot se tekači pripravljajo že
sedaj. Teči nameravajo po cestah, ki so najbližje meji in
so jih v glavnem že prevozili z avtomobili. Najtežji del
poti bo gotovo iz Logarske doline prek Okrešlja na Jezer-
sko, kjer bodo šli kar po planinskih poteh. Za petdnevni
tek kondicijo seveda že nabirajo, pripraviti pa morajo še
marsikaj drugega. Pričeli so zbirati pomočnike in pomoč,
pa tudi sponzorje. Spremljala jih bodo tri vozila, v katerih
bodo počivali in jedli, z njimi pa se bodo peljali tudi
zdravnik, policist, kuhar in snemalec.
Teči nameravajo brez ustavljanja: vsak tekač bo eno
uro tekel in devet ur počival. V tem naj bi napredovali 10
do 15 kilometrov. McZ
OKROGLA MIZA
Šport na Ptuju
Tokratno srečanje predstavnikov članic Športne zveze Ptuj, ki Je bilo v petek, J. aprila. Je sklicala Kristina Šamperl-
Purg, članica IS SO Ptuj za področje vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture. V pripravljenem gradivu so povablje-
ni prebrali rezultate ptujskega športa v obdobju od leta 1986 do 1991. seznanili so se / možnostmi vrhunskega športa, z orga-^^
niziranostjo in financiranjem športa, razpravljali pa so predvsem o športni infrastrukturi in usmeritvah športa do leta 1996.    \
Izkazalo se je, da imajo predstavniki tako različnih
športov, kot so šport mladih, tekmovalni šport, vrhunski
šport in rekreacija, zelo različne poglede na razvoj športa.
Bistvo problema je bilo v vprašanju, ali naj Športna zveza
sama vodi športno politiko v občini ali naj se vanjo vklju-
čijo tudi športni klubi in država. Na okrogli mizi so se po-
govarjali tudi o ustanovitvi denarnega sklada za vrhunske
športnike (športni pool), kar je predlagal predsednik SO
Ptuj Vojteh Rajher. Del sredstev naj bi v ta sklad prispe-
vala tudi občina. McZ
Medobčinske nogometne lige
Aluminij—Slovenja vas 2:2
Kidričevo, stadion Aluminija, gledalcev okrog 80.
Strelci: 0:1 Kotnik, 1:1 Ivančič, 2:1 Fridl, 2:2 Kotnik.
Stojnci—Preskrba 4:0
Igrišče Stojncev, gledalcev okrog 200, sodnik Rajh.
Strelci: 1:0 Kukovec, 2:0 Ljubeč, 3:0 Zmazek, 4:0
Strelec.
Skorba —Gerečja vas 0:2
Igrišče Skorbe, gledalcev okrog 100, sodnik Doki.
Strelca: 0:1 Steiner, 0:2 Potočnik.
Gorišnica —Hajdina 1:1
Igrišče Gorišnice, gledalcev okoli 100, sodnik Bur-
jan.
Dornava—Pragersko 1:1
Igrišče Dornave, gledalcev okoli 100, sodnik Lonča-
rek.
Strelca: 1:0 Jurišič, 1:1 Krajnčič.
Bukovci—Drava 1:3
Igrišče Bukovcev, gledalcev okoli 150, sodnik Buri-
na.
Strelci: 0:1 Leber, 1:1 Mlinaric, 1:2 Ramšak, 1:3
Krajnc.
Pari naslednjega kola: Hajdina—Bukovci, Drava —
Dornava, Pragersko —Stojnci Preskrba —Aluminij, Slove-
nja vas —Skorba, Gerečja vas —Gorišnica.
11. razred: Hajdoše —Spodnja Polskava 1:1, Markov-
ci —Leskovec 1:0, Videm —Grajena 5:1, Mladinec—Pod-
vinci 0:1, Tržeč—Zgornja Polskava 1:0, Apače—Rogozni-
ca 0:3.
Vrstni red: Rogoznica in Videm po 20 točk, Podvinci
19, Leskovec 16, Markovci 15, Hajdoše in Tržeč po 13,
Zgornja Polskava 10. Grajena 9, Spodnja Polskava 8,
Apače 6 in Mladinec 4 točke.
Pari naslednjega kola: Leskovec—Hajdoše, Spodnja
Polskava —Apače, Rogoznica —Tržeč, Zgornja Polska-
va—Mladinec, Podvinci —Videm in Grajena—Markovci.
DAK
ROKOMET
V soboto
odločitev?
v 18. kolu slovenske superlige
so člani gostovali v Kozini, kjer
jih je domači Jadran po zagrize-
nem boju premagal s 24:21. Ptuj-
čani so igrali zelo borbeno, odlo-
čile pa so zadnje minute. Do
konca so še štiri kola, v soboto
pa bo v Ptuju gostoval predzad-
nji Inles iz Ribnice, ki za Dravo
zaostaja štiri točke. Ptujčani mo-
rajo zmagati, če se želijo izogniti
krčevitemu boju za obstanek.
Tekma bo ob 18.30, po državnem
članskem prvenstvu v judu.
DRAVA: Koštomaj, Osterc,
Terbuc 2, Šimac 3, Vugrinec,
Ramšak 1, Kelenc I, Sagadin 9,
Hrupič 5, Mikulič, Pisar, Pinta-
rič.
V slovenski ligi je Ormož z
28:32 v Škofji Loki izgubil s Še-
širjem. Velika Nedelja je doma s
26:23 premagala Črnomelj, čla-
nice Drave pa so na gostovanju
igrale 18:18 z Lisco. Druga ekipa
Drave je v vzhodni skupini dru-
ge moške lige v Ljutomeru s
25:20 premagala Razkrižje.
l.k.
NAMIZNI TENIS
Državno
prvenstvo
v soboto in nedeljo je bilo v
dvorani Mladika državno pionir-
sko prvenstvo, na katerem je na-
stopilo 90 najboljših mladih
igralk in igralcev. Med domačini
je Urh Strašek v paru z Ljubljan-
čanom Frelihom osvojil prvo
mesto, med posamezniki pa mu
ni šlo po načrtih in se ni uspel
uvrstiti med najboljše. Dodajmo
še, da je Urh nastopil za Radlje.
1. k.
V SOBOTO V ŠPORTNI DVORANI CENTER
Prvo državno
prvenstvo v judu
,\a prvem dria\nem prvenstvu Slovenije v Judu za člane in članice bo nastopi-
lo okrog 150 najboljših članov in članic, med njimi vsi kandidati za nastop na ev-
ropskem prvenstvu v Parizu in Filip Leščak (JK Drava) — udeleženec olimpijskih
iger v Barceloni Prvenstvo bo odprl doktor Dušan Plut. član Predsedstva Republi-
ke Slovenije, med gosti pa Je najavljen tudi minister za obrambo Janez Janša.
Borbe bodo potekale na treh borilnih površinah, organizatorji pa se bodo
potrudili, da gledalcem in drugim gostom v dvorani Center ne bo dolgčas.
PROGRAM:
8.30 - prijave in tehtanje
— žreb
10.00      otvoritev in začetek predtekmovanja
- Tmalne borbe članic (do 15.00)
15.30      nastop folklorne skupine iz Lancove vasi
— nastop parov plesne šole Fredi
- nastop mladih judoistov J K Drava
16.00 -   fmalne borbe članov in podelitev medalj
17.30 - zaključek prvenstva
Organizator bo izdal poseben bilten, s pomočjo računalniške obdelave re-
zultatov pa bodo hitro prišli do potrebnih informacij.
FAVORITI PRVENSTVA
Za ljubitelje juda in športa nasploh bo morda zanimivo, kdo so favoriti za
prve državne naslove po mnenju poznavalcev slovenskega juda.
Do 60 kg: Aleš Ačko (Impol), Simon Zafošnik (Drava), Metod Jerman
(Olimpija):
Do 65 kg: Štefan Cuk (Ivo Reya), Aleš Vrbančič (Olimpija), Peter Vučina
(Impol):
Do 71 kg: Fredi Omerzi in Sandi Soršak (Impol), Mojmir Kovač (Olimpi-
ja), Stojan Kramar (Železničar):
Do 78 kg: Damjan Petek (Gorišnica), Marjan Fabjan (Ostrožno), Miran
Babnik (Olimpija), Fadil Imamovič (Ivo Reya), Tomo Lakošek (Slovenj Gra-
dec):
Do 86 kg: Filip Leščak (Drava), Željko Pavlica (Olimpija), Robert Rajh
(Branik):
Do 95 kg: Dušan Ličina (Olimpija), Tomo Pečolar (Slovenj Gradec), Peter
Letonja (Drava), Jože Marin (Gorišnica), Milan Mesaric (Drava):
Nad 95 kg Ladislav Prepelic (Impol), Andrej Murko (Drava), Stanko An-
derie (Ivo Reva), Andrej Staniša (Olimpija).
Največjo'izenačenost strokovnjaki pričakujejo v kategorijah do 60 in 78 ki-
logramov. Nesporni favorit v kategoriji do 86 kilogramov je član Drave Filip
Leščak, najboljši slovenski judoist. Ostalo je odprto in bo zato prvenstvo še toli-
ko bolj zanimivo. 1. kotar
NOGOMET
Zmaga Središčanov
v območni ligi so Središčani po dolgem času znova zmagali. Na svojem
igrišču so z zadetkom Tuška in Jambriška z 2:0 premagali Intermarketing. Bi-
striški Impol je v Mariboru z 0:1 izgubil s Kovinarjem.
Mladinci Aluminija so v Kidričevem z 1:2 izgubili z ljubljansko SCT Olim-
pijo. Zadetek je dosegel Predovnik.
Fakulteta za šport in DNT Ptuj sta organizatorja seminarja za bodoče in-
štruktorje nogometa. Začeli ga bodo v ponedeljek, 13. aprila, in bo trajal teden
dni. Začetek bo ob 15.30 na stadionu Drave, pogoj za prijavo (te sprejema
MNZ Ptuj) pa je starost 18 let in končana osnovna šola. 1. k.
8 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
9. april 1992 - TEDNIK
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Pozabljeno Savinsko
Ponovno načenjam nič kolikokrat začeto, a nedokončano vpraša-
nje infrastrukturne ureditve Savinskega. Doslej smo se morali prebi-
valci Sestrž — Savinskega zadovoljiti z ustnimi zagotovili odgovor-
nih, češ bo, ko bo, če bo! Upamo lahko, da bo Majšperk, ko bi občina
(kot pravi osnutek nove lokalne samouprave) popravila svoje doseda-
nje delo in odnos do prebivalcev Savinskega.
Na pobudo uporabnikov lokalne ceste Šikole—Ptujska Gora
smo oblikovali vlogo na Sekretariat za infrastrukturo (gospodu Vam-
bergerju) za njeno uvrstitev na prioritetno občinsko listo in kandida-
turo za republiška nepovratna sredstva za demografsko ogrožene kra-
je. Poudarili smo svoje nezadovoljstvo pri zastopanju naših interesov
s strani KS Majšperk, zato pričakujemo, da nas bo sekretariat obvestil
o reševanju naše vloge za asfaltiranje.
Ne verjamemo več nikomur, saj se ponavlja zgodba izpred nekaj
let, ko smo za vse krivili Beograd, sedaj Ljubljano.
Vse vasi v naši okolici imajo rešeno infrastrukturo (npr. KS Cir-
kovce), le v Sesteržah se ne da nič narediti. Ali so krivi Sestržani sa-
mi? Vse spore med njimi so »zakuhali« KS Majšperk in njeni vodilni
funkcionarji ... Od skupne lastnine (objekt, zgrajen kot Dom kraja-
nov Sestrže, nogometno igrišče in opreme za prirejanje vrtnih veselic)
je polovica z blagoslovom KS Majšperk sprivatizirana, druga polovi-
ca pa prepuščena propadanju! Katera vas se pri teh in podobnih ma-
nipulacijah ne bi razdelila?!
Prizadevanja posameznika so že vnaprej obsojena na propad,
medtem ko so interesi KS Majšperk usmerjeni po njihovem planu za
leto 1992 v ureditev krajevnih cest, zgraditev kabelske televizije v
Majšperku ... in šele v četrti točki omenjajo ureditev nekih lokalnih
cest, pa še to v smislu češ to ni naša skrb, za to je odgovorno Cestno
gospodarstvo Ptuj. Ljudje, ki se vsakodnevno vozimo po teh cestah,
pa občutimo, kako malo je resnice v prizadevanjih za hitrejši razvoj!
Osebno vidim možnost razvoja kraja s pomočjo izletniško-kmeč-
kega turizma, ki bi, če bi imeli boljšo cestno povezavo, postal cilj izle-
tnikov iz Ptuja, Slovenske Bistrice, Maribora . . . Izletniško-kmečki tu-
rizem vinotoča Pri križu v Sestržah je prva tovrstna dopolnilna dejav-
nost na Savinskem. Leta in leta trdega dela kažejo na pravilno usme-
ritev, saj pridobiva turizem na kmetijah vse več podpore v občini Ptuj.
Želim si, da bi z novo cesto prišlo na naše griče in v vinograde več
obiskovalcev, da bi dali ljudem na obrobju ptujske občine še dodatno
možnost preživetja na zemlji.
Matjaž Struklec
Postavili
tesarsko smrečico
Minulo soboto so se v Koritnem nad Oplotnico zbrali tesarji,
predstavniki domače župnije, kulturniki ter predstavniki skupščine
občine Slovenska Bistrica in na novo ostrešje cerkvenega zvonika po-
stavili tesarsko smrečico. S tem so naredili prvi odločnejši korak za
obnovo cerkve svetega Miklavža, ki spada med bisere cerkvene arhi-
tekture iz prehoda romanike v gotiko in je važen člen v umetnostni
zgodovini naše dežele.
VT
Avtomobil je sicer lep, nI pa lepo, da je parki-
ran na zelenici tik ob ograji — in to skoraj
vsak dan.
V dvoje je lepše, vendar ne tik pod oknom na
zelenici.
Da je bila tukaj včasih zelenica, nemo priča le
še klop, ki je avtomobilu in njegovemu vozniku
očitno napoti.
Pomladne cvetke
Pomlad je tu, in preden ozele-
ni narava, seje Tednikova »zele-
na policija« odpravila na kratek
ogled okolice. Ni nam bilo treba
daleč, kar v novo ptujsko spalno
naselje nas je povabilo nekaj sta-
rejših stanovalcev, ki so baje za-
man klicali na občino, na polici-
jo in kdo ve kam še. Nihče jih ni
jemal resno, ko so se zgražali
nad svojimi sostanovalci in obi-
skovalci, ki svoje avtomobile
parkirajo, kjer jim srce poželi.
Največkrat na zelenicah, kajti
parkirišč so projektanti zgradili
očitno premalo. Najhuje pa je,
ko nesramnim kršiteljem nihče
niti ne poskuša stopiti na prste.
Anarhija, pravi osveščeni del sta-
novalcev, toliko da se z avtomo-
bilom ne zapeljejo v sam vhod.
Komunalni vrtnarji sicer posku-
šajo vsako leto blatne rane pokr-
pati, pa jim ne uspeva, kajti
mnogi parkirajo na zelenicah kar
naprej.
Pred nami je akcija ČIST IN
ZELEN PTUJ. Naj bodo obja-
vljene fotografije vzpodbuda ti-
stim na občini in na policiji, da
bodo pripomogli k uspehu akci-.
je. Navsezadnje se nam včasih
kar stoži po komunalnih nadzor-
nikih ali vsaj kakšnemu odloku,
ki bi odrejal za takšne in podob-
ne voznike primerno stroge ka-
zni. Takšna blatna pot ne vodi v
Evropo, le na Balkan!
PISMO IZ UOBUANE
Dragi Franček!
Hvala ti :a tvoje obširno pismo.
Najbolj me je razveselila novica, da
ste končno v tvoji občini profesional-
no organizirali zadnje kiiiantovanie.
saj se takih reči res ni mogoče loteva-
ti amatersko, kot so to počeli toliko
let. Sedaj še samo upam. da bo prire-
ditev tuji boljša, kot je bila nekoč.
Sicer pa sem te ani zelo zadovo-
ljen, ko vidim, koliko je ljudem do
oblasti. V večjih, seveda objektivnih
težavah smo. večje možnih in nemož-
nih kandidatov za novega predsedni-
ka slovenske vlade, gospod Peterle pa
se še kar smeji. Sedaj samo upam.
da hotno novega mandatarja zares
dobili in da se ne bosta prej gospoda
Drnovšek in Bavčar stepla za vladni
stolček, kar hi sicer bilo zelo zanimi-
vo, vendar ne pretirano evropsko.
Skoraj bi pozabil. Pisal si mi tudi.
da ste pri vas imeli do nedavnega ze-
lo uspešno direktorico Centra za soci-
alno delo. ki pa je preveč rdeče po-
barvana. Že res. da na njeno delo ni
bilo pripomb in da je menda tudi
strokovno dovolj podkovana, vendar
bi predlagatelji morali vedeti, da ho
ista kandidatka lahko tudi poslej
uspešna direktorica iste ustanove, če
ho čim prej spremenila strankarsko
barvo: ni nujno, da ho ta čisto črna.
Seveda se mi ne smili samo vaša
bivša in morda bodoča direktorica
centra za socialno delo. ampak tudi
gopodje G ros. Schnarhartl in Star-
man. Saj veš. da imam v mislih repu-
bliške poslance. Neki silno demokra-
tični Svet za zaščito mlade demokra-
cije je tem sila vnetim in zagnanim
gospodom namreč zagrozil s smrtjo,
če takoj ne opustijo poslanskega de-
la. Pa pravijo, da ne gremo v Evropo.
Zunaj se to dogaja zelo pogosto. Za-
kaj se ne hi .še pri nas. da bomo vsaj
malo bližje Evropi.
Čedalje bolj evropski postajamo
tudi zaradi prvaka slovenske nacio-
nalne stranke Zmaga Jelinčiča, ki se-
veda ni fašist, kot nekateri zlobneži
trdijo. Ta gospod se je na predstavitvi
svoje stranke v Celju zavzel za etni-
čno čisto Slovenijo. Povedal je tudi.
da bo njegova stranka južnjakom, ko
ho prišla na oblast, zlepa ali zgrda
pokazala vrata. Rekel je tudi. da ima
SNS 500 dobro oboroženih mož. No.
ta možakar pa je nedavno v Tržiču
nekaj šaril tudi s pištolo, za katero
pa nima dovoljenja.
Seveda ne hi mogli reči. da gospod
Jelinčič ni bojevit mož. Hkrati pa
upam. da ho zmogel reševati proble-
me, ko bo na oblasti, s Slovenci, ki
jih bodo vrnile zahodne države v nji-
hovo milo domovino, če se bodo zgle-
dovale po njem. Do takrat pa ga kar
pustimo pri miru. Naj straši s svojo
vojsko. Saj vidimo na primeru Hrva-
ške in Bosne da 500 voiakov pod
orožjem ni nič. Končno pa lahko tudi
na Slovensko pridejo čete OZN. če
ho Jelinčič preveč bojevit. Zaradi de-
mokracije pa naj slovenska policija
kar lepo miruje in čaka na pokanje.
Eranček. zadnjič sem prebral v ne-
kem časopisu sila neodgovorno izja-
vo sicer znanega novmarja Ervina
Hladnika-Milharčiča. ki mu od ne-
kdaj rdeči niso dišali. Rekel je na-
mreč, da so bila osemdeseta leta zanj
obdobje absolutne svobode in da mu
v petnajstih letih novinarstva niso ob-
javili samo treh besedil. V teh časih
polne demokracije pa je po njegovem
mnenju svobode manj kot prej.
Skoraj bi te pozabili obvestiti, ka-
ko vsevedni in pametni .so poslanci v
naši republiški skupščini. Ondan so
jih povabili na seminar o jedrski elek-
trarni Krško, vendar se je povabilu
odzvala samo peščica poslancev. Ver-
jetno je bila razlog tudi pretirana za-
poslenost v zvezi s strankarskimi pre-
rivanji okrog nove vlade. Hvala bo-
gu, da smo končno le dobili zakon o
denacionalizaciji, bo poslej lahko de-
lo dobilo veliko pravnikov, ki so na
borzi dela. in tudi za druge ljudi se
bo našlo delo. Seveda poslej ne ho
več nobenih novih krivic in tudi tujci
se bodo obrisali za imetje pri nas. Ta-
ko tudi v radgonski občini, kjer .so
več kot polovico zahtevkov za imetje
podali A vstrijci in Nemci.
Lep pozdrav, kot ponavadi.
Tonček
TEDNIK - 9. april 1992
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 9
PRI PUNGRAČIČEVIH V DRENOVCU
»Nočemo, da gre gost od hiše
nezadovoljen,,.«
Pri Pungračičevih r Drenorcu 7 bodo imeli letos junija majhen jubilej. Preteklo bo osem let, odkar so za-
čeli dejavnost kmečkega turizma. Bili so med prvimi v ptujski občini, orali so ledino na tem področju. Od ta-
krat do danes se stanje ni bistveno spremenilo. Kmetij, ki bi se odločile za kmečki turizem, je v občini glede na
danosti še vedno premalo. Zato je toliko bolj razveseljivo, da tisti redki, ki so se odločili za dodatno dejavnost
na kmetiji, še vztrajajo. Še več, prizadevajo si, da bi bila njihova ponudba bogatejša in kakovostnejša. Pungra-
čičeva kmetija si je lani pripela novo priznanje, znak kakovosti za meso iz tunke. !\ajveč zaslug za to ima go-
spodinja Terezija, ki ji pridno pomaga gospodar Anton. Znak kakovosti je priznanje izdelovalcu in razsta-
vljalcu, ki je dve leti zapored dobil najvišje priznanje za nek izdelek na razstavi »dobrote slovenskih kmetij«.
Poleg tega pri Pungračičevih pridelujejo kakovostno vino različnih sort. Letos so dobili visoka priznanja za
pozno in redno trgatev laškega rizlinga.
Pungračičeva kmetija leži v vi-
norodnih Halozah ob hrvaški
meji, dvajset kilometrov od Ptu-
ja. Glavna dejavnost kmetije Je
vinogradništvo, imajo pa tudi ne-
kaj hektarov obdelovalnih povr-
šin. Vzrejo rogate živine so pred
leti zamenjali s prašičerejo. Za
dejavnost kmečkega turizma so
se pred leti odločili predvsem za-
to, da bi gostom neposredno pro-
dali pridelke svoje kmetije. Zara-
di velike oddaljenosti od mestne-
ga središča se jim vožnja ne bi iz-
plačala.
Za goste imajo na vzorno ure-
jeni turistični kmetiji okrog 180
sedežev pod streho, okrog sto pa
jih je na prostem. Obiskovalce
sprejemajo ob koncu tedna — v
petek, soboto in nedeljo, organi-
zirane skupine pa tudi ob drugih
dneh. Postrežejo jim s kakovost-
nim mesom iz tunke, domačim
kruhom in doma pridelanim vi-
nom.
Priprava mesa iz tunke je pri
Pungračičevih tradicija. Gospo-
Pungračičeva družina
dar Anton je pričel že zgodaj ko-
liniti, gospodinja Terezija pa je
meso pripravljala za tunko.
»Včasih ni bilo hladilnikov, zato
je bilo potrebno meso kakovo-
stno obdelati, da se je obneslo.
Recept za pripravo mesa je dru-
žinska skrivnost,« pravi Terezija.
Znak kakovosti jim veliko po-
meni. »Veseli smo, da se ljudje
vračajo v preteklost, da znajo
znova ceniti vse tisto, kar nasta-
ne in zraste na kmetiji. Najbolj
pa smo veseli, da so gostje zado-
voljni in da se k nam vračajo.
Dejavnost kmečkega turizma je
za kmetijo dodatna obveznost.
Obnese se povsod tam, kjer je
družina složna. Za goste se zelo
trudimo, želimo, da se v vsakem
trenutku pri nas dobro počutijo.
Ce želijo, jim priskrbimo tudi
domačega muzikanta.«
Pungračičevi se ukvarjajo z iz-
letniškim turizmom. Ko so pred
leti začeli, so imeli v načrtih, da
bodo uredili tudi turistične po-
stelje. Sedaj to misel opuščajo.
Terezija Pungračič s priznanjem
— z znakom kakovosti. (Posnet-
ka: KOSI)
saj ugotavljajo, da bi jim za goste
zmanjkalo časa. Stacionarni turi-
zem je za tiste, ki imajo čas, z go-
sti bi se moral ukvarjati vsaj en
družinski član.
Trenutne razmere niso naklo-
njene kmečkemu turizmu. Pun-
gračičevi imajo to smolo, da bi-
vajo čisto ob meji s Hrvaško. Od-
kar je meja, je gostov zelo malo,
včasih pa so prihajali iz cele Ju-
goslavije.
»Ce nas občina ne bo preveč
pritiskala, se bomo s turizmom
še ukvarjali, sicer bomo morali
nehati, saj v teh razmerah zasluž-
ka ni,« pravi gospodar Anton.
Vinogradništvo ostaja njihova
primarna dejavnost. Letos bodo
razširili polnilnico vina in pričeli
polniti tudi litrske steklenice.
Povprečno letno pridelajo okrog
deset tisoč litrov kakovostnega
vina, odvisno od letine.
Majda Goznik
REGIJSKI KVIZ »MLADI iN KMETMSTVO«
Ekipa Pesnice na državno prvenstvo
v selški dvorani je bil 3. aprila v or-
ganizaciji kmetijske svetovalne službe
regijski kviz »Mladi in kmetijstvo«.
Organizacijske vajeti je imel v rokah
ing. Anton Horvat, povezavaIske pa
Sada Kotar. S kulturnimi točkami so
kviz popestrili pevci in plesalci folklor-
nih skupin iz Dolene in Lancove vasi.
Ekipe, sestavljene iz mladih tekmo-
valcev, so se pomerile v znanju o pod-
jetnem kmetovanju, vremenu in kme-
tijstvu, zadružništvu, vrtnarstvu in
prehrani prašičev. Tekmovalo je se-
dem ekip: iz Maribora, Pesnice, Ruš,
Slovenske Bjistrice, Ormoža, Lenarta
in Ptuja. Tekmovalci so bili dobro
pripravljeni in mnogokrat so si za iz-
črpne odgovore zaslužili aplavz števil-
nih gledalcev.
Tekmovanje je bilo razdeljeno v tri
težavnostne stopnje, odgovori na
vprašanja so v vsakem krogu vprašanj
prinašali več točk, usodnejše so bile
torej napake v zadnjem delu kviza.
Po številu doseženih točk bi lahko tr-
dili, da so bile ekipe v znanju precej
izenačene, tekmovanje pa je namenje-
no temu. da dobimo zmagovalca. V
petek je zmagala ekipa Pesnice, druga
Strokovni komisiji je predsedoval dipl. oec. Ludvik Trop, člani pa so bili
dipl. ing. Martina Bavec, dipl. ing. Peter Pribožič in ing. Miran Reberc.
je bila ekipa Slovenske Bistrice in tre-
tja ekipa Ormoža. Sledile so ekipe
Maribora, Ruš. Ptuja in Lenarta.
Zmagovalci bodo nastopili na držav-
nem prvenstvu, ki bo v soboto (11.
aprila) v Šmarju pri Jelšah. Zmago-
valno ekipo so sestavljali Mirjana
Kranjc, Bernarda Cas in Igor Žem-
ljic.
JB
Srečanje sošolcev v Lovrencu
Preteklo je kratkih petdeset let.
ko mi smo v težkih časih prijokali na svet.
Mor/a široka cesta peljala nas je v razna mesta.
za kratek čas prinesla nas nazaj
v rodni kraj.
Tako Je po\anna s\oie sošolce edina, ki je ostala doma
v rojstnem Lovrencu na Dravskem polju, takrat v vojnih
^asih se je rodilo 48 deklic in dečkov. 3. aprila so se zbrali
v gostilni Anice Lamberger. Ne vseh 48; nekaj jih je že
umrlo, nekaj jih je na delu \ tujini, pa so se opravičili in
poslali samo pozdrave svojim vrstnikom. Skupaj s še žive-
tima »tovarišicama« in ravnateljem jih je bilo dvajset. Ko
jc stekla beseda »se sponuiii«, je bilo tako kot včasih \
razredu; tokrat gospa učiteljica ni rekla mir.
Osnovno šolo so pričeli v zelo težkih časih, leta 1949. V
šolo so nosili samo šolske tablice in kamenček ter Prvo čir
tanko. Nekateri niso končali osnovne šole oz. takrat že ni-
žje gimnazije, ampak danes imajo vsi poklice.
Ga. učiteljica jih je presenetila, vsakega posebej je ob-
darila z rožico za 5b-letnico. Gostiteljica Anica Lomber-
ger pa jih je presenetila z okusno veliko torto - redoval-
nico z napisom 50 in seveda so bile zraven tudi svečke.
Nič niso plesali, peli so predvsem šolske pesmi. Zabava
je trajala do jutranjih ur, razšli so se tako kot včasih pred
šolo. ki stoji v neposredni bližini gostilne, s pozdravom
»Zdravo«.
Hvala za prijetno srečanje, hvala, da ste se srečanja
udeležili,
HP
ORFEJČKOV
...............J^lii^iM^CM-ZMAfifiMLEC STOPNIČK _
Ansambel Lojzeta Slaka in viža Lepa Marica
Dobili smo drugega mesečnega
zmagovalca in finalista ORFEJC-
KOVE PARADE Ansambel Loj-
zeta Slaka. Lojze Slak je na vpraša-
nje, kaj meni o tem, da so poslušal-
ci radia Ptuj postavili vižo LEPA
MARICA na prvo stopničko, tako-
le odgovoril: »Ja, kaj bi dejal? Naj-
prej hvala lepa vsem poslušalcem
za zaupanje in izkazano pozornost.
Vsakega priznanja sem zelo vesel.
Ce so postavili LEPO MARICO na
prvo mesto, potem to pomeni, daje
zares lepa.«
Zadnje čase opažamo zelo veliko
priljubljenost frajtonarice. Komu bi
po vaše pripisali to popularnost?
Lojze Slak: To, da imajo ljudje
radi frajtonarico, se je pokazalo že
pred tridesetimi leti, ko sem to har-
moniko izvlekel iz pozabe. Seveda
so ljudje takoj začutili domač zven
in se je prijelo. Da pa danes uživa
tako veliko popularnost, je seveda
zasluga vseh odličnih ansamblov in
muzikantov, ki gojijo to zvrst na-
rodne glasbe.
Skladbe SRECNO, MLADA
SLOVENIJA, ki je imela promocijo
na Videomehu, še ni moč kupili na
Brez žene bi že šlo, brez HARMO-
NIKE pa težko.
nosilcih /voka. Kdaj bo moč kupiti
kaseto ali CD ploščo?
Lojze Slak: Ker smo se hoteli
vključiti v promocijo naše mlade dr-
žave, smo vižo posneli tik pred no-
vim letom. Pravkar pa končujemo
zadnje posnetke za novo kaseto, ki
bo izšla pod naslovom »SRECNO,
MLADA SLOVENIJA« in jo bo
mogoče dobiti že konec aprila v
vseh prodajalnah kaset. Upam, da
bo na kaseti dosti viž. ki bodo ugaja-
le našim oboževalcem. Viže, za kate-
re mislim, da bodo zelo všečne, ima-
jo naslove: SPOMIN NA TVOJ PO-
LJUB in TVOJE LEPE MODRE
OCl. Nosilna skladba pa bo seveda
SRECNO. MLADA SLOVENIJA,
Brez vprašanja, kakšne načrte ima
za letošnje leto ansambel Lojzeta
Slaka, skoraj ne bi mogli končati po-
govora.
Lojze Slak: Kot sem že omenil,
bo izšla kaseta, pripravljamo pa v
Novem mestu večjo prireditev, ki
smo jo poimenovali BOŠ VIDEL,
KAJ DELA DOLENJC, Prireditev
bo posnela TV Slovenija in bo
predvajana dva krat po eno uro ozi-
roma v dveh ali v štirih delih. Mi-
slim, da bo prireditev zelo zanimi-
va, sicer pa bodo lahko gledalci to
sami ocenili. Čaka pa nas še dosti
gostovanj doma in v tujini.
Ce ne bo prišla vmes kakšna višja
sila, se zagotovo vidimo na OR-
FEJCKOVI PARADI 92«.
V petek, tretjega aprila, je v
Srednješolskem centru zelo uspel
dobrodelni koncert za ptujsko po-
rodnišnico. Lahko hi dejali, da je
uspel po obisku, programu in iz-
kupički:. Nikakor pa lega ne bi
rekli za tehnično izvedbo. Kon-
cert je lepo potekal vse do tistega
trenutka, ko so nastopili PTUJ-
SKIH 5 s pevci. Tokrat se je tista
reč. ki ji nekateri pravijo PLAY
BACK. pokazala v vsej svoji ne-
gativni luči. Muzikantje so padli
v zelo neprijeten položaj, ko je
vse skupaj kratko malo »crkni-
lo.« Še vsa sreča, da je prireditev
vodil vsem znani Vinko Šimek in
je tako prihranil mnogim obisko-
valcem neželeni TIME OUT.
Kljub majhnemu tehničnemu
spodrsljaju je bila prireditev spe-
ljana do konca.
*   *   *
Naša obveščevalna služba, ki
ima svoje agente vsepovsod, je iz-
vedela pred vsemi, katera nare-
čna popevka bo letošnja zmago-
valka VESELE JESENI. Čeprav
je bil rok za prijavo 6. april, je po
besedah EDVINA ELI SE RJA le-
tošnja zmagovalka ZELANA
ŠTAJERSKA. Po naključju je
Edvin avtor glasbe in besedila.
Po vsem tem se poraja misel, ali
je sploh potrebno pošiljati sklad-
be na jestivale. če so zmagovalci
že vnaprej znani. Kljub »ZNA-
NI« zmagovalki bo festival NA-
REČNIH POPEVK MARIBOR
92 predvidoma 24. oktobra v
Mariboru. Če se bodo trditve Ed-
vina Eliserja uresničile, se bo lah-
ko ORFEJČEK pohvalil z novič-
ko, ki jo je že napisal pred sedmi-
mi meseci.
Damir Jurak — DURO (bobnar Don Juana) je iskal zdravniško pomoč
zaradi bolečin v križu in preponah. Zdravnik je na srečo ugotovil vzrok in
postavil diagnozo:
»Gospod Jurak, imate spondilozo (kronično preobremenitev hrbteni-
ce) in kilo.«
»Ja, kje sem pa to staknil?« ga je začudeno vprašal DURO.
Doktor mu je odgovoril: »Verjetno v vašem novem lokalu DON JUAN
v Viru, ko ste že prvi dan pobrali gostom ves denar!«
* * *
Delavec ISMET LIVAREKA je prosil svojega šefa:
»Šok šefe, če mi daš pol sat voljno, da sredim neki papir na občina.« Šef,
dobra duša, je uslišal njegovo prošnjo. Ko seje Ismet vrnil, mu je dejal: »E,
moj šefe, sad sam i ja SLOVENAC, sem dobil DRŽAVLJANSTVO. Ajde,
da gremo i popijemo nekaj ko pravi Slovenci!«
Šef ga strogo pogleda in mu reče: »Ismet, najprej bo potrebno opraviti
delo, nato lahko proslavljamo!«
Ismet: »E, moj šefe, nemoj, da si smešan, Gde si ti vido, da SLOVENCI
delamo!«
10 - NEKOČ IN DANES
9. april 1992 - TEDNIK
PREJELI SMO
Kmečko
zdravstveno
zavarovanje
v ponedeljek, 30. marca, sem
šel k zdravniku zaradi poškodbe
pri kmečkem delu. Imel sem na-
mreč bolečine v prsih. Zdravni-
ško pomoč naj bi dobil pri dr.
Anemi Malešič, a žal ni bilo ta-
ko. Ob vstopu v ordinacijo sem
natančno opisal poškodbo in
močne bolečine v prsih. Zaprosil
sem jo tudi za slikanje. Po hitrem
pregledu je opisala moje težave
praktikantu, ki je bil tudi v ordi-
naciji. V pogovoru s praktikan-
tom je dr. Malešič izjavila, da se v
primeru, ko je bolnik kmečki za-
varovanec, slikanja izogibajo, saj
kmečko zavarovanje ne krije teh
stroškov. Zavarovanje iz rednega
delovnega razmerja še nekako
krije stroške, medtem ko to zava-
rovanje nikakor ne. Tako sem
odšel brez nujno potrebne pomo-
či v lekarno, saj mi je dr. Malešič
svetovala, da lahko tam kupim
elastični ovoj in tablete proti bo-
lečinam.
Sprašujem se, kako bo za kme-
ta urejeno zdravstveno zavarova-
nje v prihodnosti, saj tudi kmetje
plačujemo svoj delež, ki je za-
konsko predpisan.
M. S.
(naslov v uredništvu)
Srečanje upokojencev
Ptujske Gore
Društvo upokojencev Ptujske Gore je eno najmlajših v občini, saj je bilo
ustanovljeno šele pred dobrim letom dni. Šteje 155 članov. Svojih prostorov še
nimajo, vsaj ne primerne dvorane, zato so zborovali kar v enem izmed razredov
šole na Ptujski Gori.
Med gosti smo na občnem zboru videli Mirka Bernharda, predsednika
ZDU Ptuj, Rada Rodoška, predsednika KS Ptujska Gora, manjkal tudi ni žup-
nik, zbora pa sta se udeležila še predsednika DU iz Majšperka in Lovrenca.
Eden izmed članov upravnega odbora je predlagal, da bi pri Društvu upo-
kojencev Slovenije ustanovili lastno zavarovalnico. O tem bo verjetno še govor
na naslednji seji republiškega združenja upokojencev Slovenije.
Upokojenci znajo s svojimi skromnimi sredstvi skrbno gospodariti, to smo
videli tudi na Ptujski Gori. Na zboru so sprejeli tudi sklep, da se lahko v njiho-
ve vrste včlanijo tudi zakonci upokojencev. Zanje je enaka članarina kot za
upokojence ter bodo imeli enake pravice kot upokojenci.
Njihova bodoča naloga je, da bi še letos razvili društveni prapor. Predsed-
nik Zveze društev upokojencev občine Ptuj jim je že obljubil, da bodo nekaj de-
narja prispevali iz svojih sredstev, pomagala pa naj bi tudi druga društva v obči-
ni. Soglasno so potrdili kandidatno listo za novo občinsko vodstvo Zveze dru-
štev upokojencev Ptuj, ki naj bi imelo devet članov.
Eranjo Hovnik
Družina — zibelka življenja
Tudi pri Tomažu smo v nedeljo, 29. marca, praznovali materinski dan. Pro-
gram so prispevali Krščanski demokrati in učenci osnovne šole. V polni dvorani
smo se lahko nasmejali, pa tudi marsikatera solza je pritekla po licu. Zelo mi je
žal, da tega programa niso mogli slišati še v kakšni družini. Mislim, da bi bese-
de otrok prijetno ranile še marsikatero srce matere in očeta. Samo kaj hočemo,
ko pa je pri nas to stara navada, da širši javnosti ne znamo dati nič dobrega, da
nekaj lepega, prijetnega in bogatega ostane vedno v ozadju. Zelo mi je žal, da
za proslavo niti po naključju ni slišal nihče od novinarjev. Zdi se mi, da bi se ta-
ko najlepše zahvalili vsem, ki so se trudili dati vsaj malo zahvalo svojim staršem
za to. da živijo. V imenu vseh, ki smo v nedeljo sedeli v dvorani pri Tomažu, se
zahvaljujem za prisrčen program vsem, ki so sodelovali, vsem, ki so se trudili za
prijetno vzdušje, in vsem, ki so se zvrstili na odru pod skromnim naslovom Dru-
žina — zibelka življenja.
D. Gašparič
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Zakaj toliko občin?
v prejšnji številki Tednika ste
objavili osnutke bodoče organi-
ziranosti lokalne samouprave na
območju sedanje ptujske občine.
Po novem naj bi bilo na našem
področju dvanajst oz. osem ob-
čin. Uvodoma ste tudi zapisali,
da bodo poslanci o tem sklepali
konec marca, kar pomeni, da so
do takrat, ko bo objavljeno moje
pisanje, že dali dokončno piko
na i glede nove organiziranosti
in novega, še večjega ožemanja
prebivalstva na našem območju,
kajti jasno kot beli dan je, da se
bodo morale nove občine SAME
tlnancirati. Dokončno bomo res
odločali prebivalci na referendu-
mih, vendar menda le o tem, ko-
liko naj bi bilo po novem občin
oziroma pod katero občinsko
središče bi spadali posamezni
kraji  - naselja.
Ne mislim obujati spominov
na nedavno preteklost, spomni-
mo pa se samo, kako je bivša po-
litika z Rafaelom Razpetom v
Mariboru propagirala, da je tre-
ba mariborsko občino razbiti.
Tudi tedaj sem se oglasil s pri-
spevkom, ki sem ga poslal Veče-
ru, pa ga ta verjetno ni smel ob-
javiti, da pač ne bi objava škodo-
vala vnaprej načrtovani politiki.
Spominjam se, da so tedaj v Ma-
riboru oblastniki ljudi prepriče-
vali, da za to ne bo potrebno več
denarja . . . Kmalu pa seje pc^ka-
zalo, da ni bilo tako. Še več, po-
trebno je bilo celo zgraditi nove
zgradbe za občinsko samoupra-
vo, na primer na Teznem. In
spomnimo se, da so morali pred
časom te občine ukiniti. Samo-
stojne so ostale le v Rušah in
Pesnici, vse druge pa so se zopet
združile v eno večjo, mariborsko
občino. O tej organiziranosti in
razmetavanju denarja raje več ne
izgubljajmo besed. Občutek
imam, da pač hoče vsak oblast-
nik uvajati nekaj čisto svojega.
Kdo me lahko prepriča, da se
bo, ko bomo imeli namesto ene
najmanj vsaj osem občin, davko-
plačevalcem bolje godilo«? Nas-
protno. Občinske samouprave
bodo porabile kupe denarja —
najprej za administrativni apa-
rat, nato za opremo in ne nazad-
nje si bodo novi predsedniki ob-
čin- (in še predsedniki izvršnih
svetov občin — to je najmanj 16
ljudi) omislili še nove občinske
zgradbe, da o voznem parku (av-
tomobilih, ki morajo biti prestiž-
nega razreda) ne izgubljamo be-
sed. Skratka občinske vlade bo-
do še huje ožemale že tako revno
prebivalstvo v Halozah, Sloven-
skih goricah. Ptujskem polju itd.
Pri vsem tem se mi postavlja
še eno vprašanje: ali bo naš dav-
koplačevalec kaj pridobil na ča-
su, če bo namesto v Ptuju imel
svojo občino — recimo tisti, ki je
doma v Zavrču ~ po novi siste-
mizaciji v Markovcih, se pravi na
pragu Ptuja? Moral se bo najprej
ustaviti v Markovcih, da bo ure-
dil kakšno papirnato zadevo na
občini, nato se bo podal v Ptuj,
da bo opravil še kakšen nakup.
To pa bo — milo rečeno —
DVOJNA izguba časa, ta pa je
oziroma naj bi bil za vse nas vse
bolj dragocen.
Prepričan sem, da je sedanji
občinski samoupravni sistem kar
pravšnji, kajti že danes lahko na-
ši občani marsikaj uredijo na
svojih krajevnih skupnostih in
ljudje so se tega sistema navadili,
zato je prav paradoksalno, da bi
ga spreminjali in širili po zaslugi
kakšnega prenapetega ministra v
Ljubljani, ki bi pač rad postal
nekakšen inovator — žal na ško-
do nas, vse bolj obubožanih dr-
žavljanov nove države Slovenije.
Eranjo Hovnik
Ptujska študentska radijska oddaja
v soboto, 28. marca, od 18. do 19. ure smo na
radiu Ptuj poslušali študentsko uro Kluba ptujskih
študentov. Oddaja je izzvenela izredno pozitivno,
saj je nekoliko razbila našo malomeščansko
usmerjenost. Tudi sam avizo »Ne čakaj pomladi«
in izbor glasbe sta bila posrečena. Voditelji oddaje
so opravili svoj posel brezhibno.
Tudi sam sem pred letom 1967, ko sem diplomi-
ral, bil član upravnega odbora Kluba ptujskih štu-
dentov v Ljubljani, vendar takrat še ni bilo pogo-
jev za radijsko oddajo ptujskih študentov.
Ker to oddajo posluša tudi precej bodočih štu-
dentov, bi bilo prav, da bi jim v oddaji sporočili
lastne izkušnje o študiju ter bivanju v Ljubljani in
Mariboru. Bodoče študente tudi zanima, ali imajo
slabšo podlago za študij, ker so prišli s I*tuja. (Sam
sem dobil na ptujski gimnaziji dobro podlago, ta-
ko da sem med 400 vpisanimi v prvi letnik lju-
bljanske elektrofakultete edini opravil doktorat).
Zanimivo bi bilo slišati tudi, kakšni so današnji
pogoji študija.
Ptujskim študentom želim veliko uspeha pri štu-
diju ter da bi njihove oddaje postale sčasoma po-
gostejše. Lahko bi morda celo ustanovili lasten
študentski radio, podobno kot je to v Ljubljani in
Mariboru. Na volji bi jim lahko bil bivši studio ra-
dia Ptuj na ptujskem gradu, ki je zdaj nezaseden.
V to bi bilo seveda potrebno vložiti precej dela in
zbrati precej denarja, toda za mlade ljudi to ni
pretežko.
dr. Adolf Žižek
Štefka Grdiša
Po neki skrivnostni odločitvi
roke usode smo se ptujski občani
po 14 dneh slovesa od Marije
Hodnik v petek, 27. marca, na
novem ptujskem pokopališču po-
slednjič poslovili še od druge
dolgoletne ugledne in uspešne
gostinske delavke ŠTEFKE GR-
DIŠA s Ceste Olge Meglic 3 v
Ptuju. Z njenim delom in ime-
nom je povezan ves povojni raz-
voj ptujskega gostinstva. Bila je
gostinska delavka z razumom in
srcem. Vedno je znala iti s časom
naprej, razumela razvoj in čas,
zato se je znala prilagajati njego-
vim zahtevam. Poklicna dolžnost
nam veleva, da na kratko obudi-
mo spomin na njeno delo v tuj-
skem gostinstvu.
Luč sveta je Štefka zagledala
26. 12. 1924 v družini Praprotni-
kovih v Mihovcih pri Veliki Ne-
delji. Po končani osnovni šoli je
šla v uk k zasebnemu gostilničar-
ju, kjer se je izučila za poklic, do
Katerega je čutila veselje in zanj
imela tudi izjemne sposobnosti.
Delala je v poklicu, opravila vse
izpite, zbolela in se več let zdra-
vila, z močno voljo in medicin-
sko pomočjo je bolezen prema-
gala.
Po končani vojni se je zaposli-
la pri mestnih gostilnah v Ptuju
in od takrat je vse njeno delo in
življenje povezano s Ptujem in
njegovim gostinstvom. Bila je
poslovodkinja restavracije Evro-
pa, potem upravnica gostinskega
obrata Zupančič, ki je pozneje
dobil ime gostišče Pri grozdu. Ta
obrat je uspešno vodila celih 29
let, bila ustvarjalno soudeležena
pri vseh preoblikovanjih ptujske-
ga gostinstva, ki jih je narekoval
takratni čas. Pomagala je pri na-
stanku gostinskega podjetja
»Haloški biser«, bila prva pred-
sednica delavskega sveta tega
podjetja, v tem svojstvu je tudi
odprla novi hotel Poetovio v Ptu-
ju. Delala je v sindikatu gostin-
skih delavcev, opravljala dolžno-
sti v okrajni gostinski zbornici v
Ptuju in v Mariboru in delala na
drugih področjih, ki so bila po-
vezana z gostinstvom in turiz-
mom. S sovjim znanjem, oseb-
nim vzgoledom, odločno besedo
in prijateljskim nasvetom je
vzgajala in vzgojila mnoge mla-
de generacije gostinskih delavk
in delavcev. Priljubljena je bila,
spoštovali in cenili so jo.
Po odhodu v pokoj leta 1979
se je lahko nekoliko bolj posve-
čala družini, zlasti vnukom, ven-
dar je z gostinsko dejavnostjo
ostala povezana. Pomagala je
obema sinovoma, ki sta sledila
njenemu poklicu in se uspešno
uveljavljata v n)em, spremljala
preobrazbo gostinstva, ki zopet
daje prednost zasebni pobudi.
Kljub slabemu zdravju je bilo v
njej še veliko moči, smelih načr-
tov in volje po uresničitvi. Žal
njeno oslabelo srce napora ni
vzdržalo.
Manjkalo bi precej strani zgo-
dovine ptujskega gostinstva, če
ne bi bilo Štefke in njenega
uspešnega dela. Slava njenemu
spominu!
F. Fideršek
KOTIČEK ZA UPOKOJENCE
Demokratična stranka upokojencev
— samostojna na volitvah
Pred kratkim se je v Ljubljani
sestal republiški odbor stranke
upokojencev in pogovarjali so se
o svojem volilnem programu ter
o odločitvi za samostojen nastop
na prihodnjih volitvah. Člani de-
mokratične stranke so bili zelo
razočarani zaradi zadnje odloči-
tve Sivih panterjev, ker so se ti
pridružili liberalnim demokra-
tom kot seniorska frakcija. De-
mokratična stranka upokojencev
je imela dober namen združiti
obe stranki in na volitvah nasto-
piti skupaj.
Na seji so prav tako kritično
ocenili nezdrave odnose z repu-
bliško Zvezo upokojencev Slove-
nije in še vedno zahtevajo samo-
stojen sklad pokojninskega in in-
validskega zavarovanja. Stranka
je mnenja, da je dovolj močna za
samostojen nastop na volitvah,
kar je tudi glavno hotenje član-
stva na terenu, saj se to vidni širi.
V razpravi na republiškem od-
boru stranke je sodeloval pred-
stavnik Območnega odbora De-
mokratične stranke upokojencev
in omenil, da nujno sodelujemo
kot enotna stranka, saj bodo iz-
voljeni poslanci v skupščini vse-
kakor zastopali interese upoko-
jencev, ki jih je že nad 430.000 in
se jim nenehno slabša socialni
položaj. A P
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
32. nadaljevanje
V trenutku, ko smo se vrgli na
tla ob steno lesene hišice, je že j
oglušujoče tresnila bomba. Hiši- I
co iz brun je na eni strani dvigni- '
lo v zrak, vendar je sedla nazaj
na temelje, le skoraj ves omet z
beležem je odpadel, k temu so
prispevali   tudi  jekleni   drobci
bombe, ki so preluknjali stene.
Bombe so padale še naprej, ven-
dar dalje vstran, saj je tisti štur-
movik imel dva spremljevalca.
Nevarnost, ki je v trenutku pri-
šla, je tako tudi minila. Dvignili
smo se ter se otresli ometa in
prahu, ki sta nas na debelo pre-
krila. Enako je storilo tudi nekaj
drugih vojakov iz pehotnih enot,
ki so tam okoli popadali v kritje.
Tam, kjer je voznik pustil mo-
torno kolo, je zijal bombni lijak,
deli motorja so ležali razbiti na-
okoli. Desetnik pa je bil discipli-
niran nemški vojak, zato je takoj
odločil, Oi. je nalogo treba za
vsako ceno izpolniti. Sam je imel
električne merilne aparature pri
sebi, tudi jaz sem šele tedaj opa-
zil, da sem imel tisti dinamo še
vedno obešen čez ramo, saj sem
z njim vred skočil v kritje, navoj-
nica s kablom pa je ležala nepo-
škodovana ob razbiti prikolici.
Desetnik je odredil, da je voznik
odšel nazaj po drugo vozilo, on
in jaz pa opremo v roke in pot
pod noge. Po specialki je ugoto-
vil, da tisti most ni daleč vstran.
Mahnila sva jo kar po bližnjici
čez polja.
Večkrat sem damo opazoval
kure na paši, ko se je mednje za-
podil jastreb, katero zagrabil in
jo odnesel ali pa tudi ne, odvisno
od tega, ali je bil v bližini človek,
ki je roparico prepodil. Kure so
se kričeč razbežale, se za nekaj
trenutkov potuhnile, čez par mi-
nut pa so zopet mirno brskale
naprej. Ob takih priložnostih
sem si navadno mislil: kako krat-
ka je kurja pamet, da tako hitro
pozabi na smrtno nevarnost, ki ji
je grozila. No, sedaj sem se sam
počutil enako in - razumel sem
kure.
Otovorjena sva z desetnikom
koračila čez polja, večinoma po
njivah s še nepospravljenimi pri-
delki (krompir, koruza). Pokazal
mi je v nižini pred nama cilj, še
kak dober kilometer je bilo do
tja. Napeto sva nekaj časa opa-
zovala, ali se kje v ozadju, od ko-
der naj bi to jutro pridrveli rde-
čearmejci, kaj premika, pa nisva
ničesar opazila. Vseeno sva se
potem med nizko koruznico pro-
ti mostu previdno plazila, kajti
nič se ne ve.
Na njivi med še nepotrganimi
koruznimi storži sva si uredila
varno mesto, od koder bova po-
gnala v zrak tisti leseni mostiček,
ki je bil dolg največ kakih 15 me-
trov. Od tam je desetnik vlekel
električni kabel in se previdno
plazil proti označenemu mestu,
do kocler naj bi segal kabel, ki ga
je pustila enota, ko je minirala
most. Jaz sem samo skrbel, da se
je kabel nemoteno odvijal.
Desetnik je konec kabla tam
res našel, preizkusil, vendar ni
bilo stika. Dal mi je znak, moral
sem se priplaziti do njega in sku-
paj sva potem raziskovala na-
prej, kaj je s tistim kablom naro-
be. Kar vroče mi je bilo, če bo
treba do mostu in če tam na dru-
gi strani že čakajo v zasedi. Pa ni
bilo treba. Tam, kjer je kabel
prečkal cesto, je bil slabo zavaro-
van in eno od vozil je žico pre-
ščipnilo.
Odrezala sva kabel, ga preiz-
kusila in delovalo je. Zvezala sva
ga z najinim kablom in se odpla-
zila nazaj do pripravljenega me-
sta. Še tam ponovni preizkus, ali
je kabel v redu, potem priključek
na dinamo, ki sem ga nosil s se-
boj. Upravljanje z njim je prev-
zel desetnik, še odločilen obrat
stikala in v sončen dopoldan je
odjeknila eksplozija. Čeprav sva
bila precej vstran, so tudi okoli
naju na gosto padale trske. Priča-
kovala sva, da se bodo iz grmov-
ja na oni strani rečice vsuli rafa-
li, da bodo začele padati mine,
pa je ostalo vse tiho, le precej da-
leč zadaj je začela klokotati tež-
ka strojnica.
Razmeroma varno sva se od-
plazila nazaj. Kazalo je, da se
Rusi za tisti mostiček niso poseb-
no zanimali. Na dogovorjenem
mestu naju je že čakal voznik z
drugim motorjem. Komandirju
je šel poročat samo desetnik. Ni-
ti ne vem, ali je bil pohvaljen,
ker je nalogo opravil. Tisto po-
poldne ni bilo nobenih novih po-
sebnih doživetij.
RAZGOVOR Z NEKDANJIMI
KOLHOZNICAMI
30. avgust
Zjutraj navsezgodaj smo se
odpeljali precej daleč proti zaho-
du, to sem sklepal po tem, ker
smo imeli sonce vedno za hrb-
tom. Ustavili in utaborili smo se
v lepo urejenem sadovnjaku. Ve-
čina jabolk še ni bila obranih.
Občudoval sem izredno lepe rde-
če in pisane plodove. Od doma-
činov sem pozneje zvedel, da je
bil to kolhozni sadovnjak, jabol-
kom pa so pravili kar »mičurin-
ke« (I.V. Mičurin, 1855-1935,
ruski botanik in praktik, ki se je
ukvarjal z vzgajanjem novih rast-
linskih sort). Ne samo videz, tudi
okus jabolk mi je bil nov.
Že dopoldne je neka druga vo-
jaška enota v tisti vasi opravila
»pogon« na civiliste. Vse za delo
sposobne, bile so to izključno
ženske, so zgnali skupaj in dode-
lili so nam jih v pomoč pri kopa-
nju strelskih jarkov in gradnji
obrambne črte.
Bila sva skupaj z mlajšim nem-
škim vojakom in dobila sva sku-
pino osmih žensk, ki naj bi nama
pomagale pri kopanju. Ker je
Nemca prav tako zanimalo ži-
vljenje na vasi pod sovjetsko
oblastjo, me ni oviral pri klepetu
z domačinkami, le da sem mu za-
nimivejše stvari sproti prevajal.
O kolhozih sem vedel prej le
tisto, kar sem prebral v raznih
protiboljševiških propagandnih
člankih, iz katerih sem si med
drugim zapomnil tudi stavek:
»Ce najdeš gobo v gozdu, ni tvo-
ja, temveč kolhozna«. Delo v
kolhozu pa sem si predstavljal
približno tako kot delo tlačanov
pri graščaku, ko je stal zraven
valpet z bičem in podobno. Zato
sem bil presenečen, ko so ženske
opisovale delo na kolhoznih nji-
vah in so ob poletni vročini lah-
ko, tudi z dovoljenjem brigadir-
ja, po nekaj ur »ležale v senci«.
Nadalje kako je bilo z ohišnica-
mi, koliko bonov je dobil za en
trudodan in koliko hrane je za te
bone dobil. Računal sem in ugo-
tavljal, da so reveži v Halozah
pred vojno živeli mnogo slabše
kot ukrajinski kolhozniki.
Zanimalo me je tudi, kako je s
preganjanjem vere, o čemer sem
pred vojno tudi veliko prebral,
saj v »sovjetski državi vsak do-
ber vernik lahko doseže venec
mučeništva«. Ženske so pripove-
dovale, da so ob revoluciji in dr-
žavljanski vojni res po vaseh ve-
čino cerkev požgali, precej je bi-
lo lesenih. Sedaj pa ni denarja,
pa tudi oblast ni dovoljevala, da
bi gradili nove. Zato so si po va-
seh uredili »bogoslužne prosto-
re« v zasebnih hišah. O tem sem
se v poznejših tednih na več kra-
jih sam prepričal.
Ena od žensk mi je pokazala
celo molitvenik, ki ga je za vsak
primer vzela s sabo, ko je zjutraj
morala iti s tujimi vojaki. Ta me
je še posebej zanimal, zato sem
ga vzel v roke. Bil je broširan, ti-
skan leta 1937 v Kijevu z dovo-
ljenjem sovjetskih oblasti ... Ob
tem sem še sam potegnil iz žepa
v rumeno krpo zavit molitvenik,
ga odvil in jim ga pokazal. Bil je
še dobro ohranjen z zlato obre-
zo, zato je proti njihovemu bil vi-
deti, kot da bi se srečala gospod
in berač.
Ko sem ženskam omenil, da je
rimokatoliška vera edina prava
naslednica Kristusove Cerkve,
sem jih nehote užalil in razburil.
Z ogorčenjem so mi začele doka-
zovati, da je prava edino njihova
vera, saj že samo ime »pravosla-
vna« to potrjuje. Popustil sem s
trditvijo, da ima vsak pravico
braniti in zagovarjati svojo vero.
Toda razgovor ni več stekel tako
prisrčno, kot je tekel prej. Žen-
ske je bilo treba tudi nekoliko
priganjati k delu, da smo do
mraka normo dosegli.
Dalje prihodnjič

NASVETI - 11
PISE: ALENKA KRANJC, DIPL. VET
Razmnoževanje svinj
(Nadaljevanje iz prejšnje številke
Cas po bukanjl in ob-
dobje spolnega MIROVA-
NJA
Sluzavi izcedek postane gost
in belkaste barve, sramnica je
drobno nagubana, blede barve m
postane suha. Te spremembe iz-
ginejo v treh do štirih dneh. Ži-
val se ne pusti več zaskočiti, ni-
ma izraženega privolitvenega ref-
leksa. Postane mirnejša in ne
vznemirja vrstnic.
Bukanje je povezano z rastjo
in dozorevanjem ter pokanjem
jajčnih celic na jajčniku. Jajčeca
dozorijo proti koncu bukanja,
zato bomo imeli največ uspeha s
plodnostjo, če bomo svinjo pri-
pustili oziroma osemenili drugi
dan od tedaj, ko je začela stati,
to je proti koncu bukanja. Zato
je zelo pomembno, da ta čas pra-
vilno ocenimo. Pri ugotavljanju
bukanja nam je v veliko pomoč
merjasec. Poleg tega pa vedno
upoštevamo tudi spremembe v
obnašanju živali in spremembe
na spolovilih.
V kmečki reji brez merjascev
so nam pri ugotavljanju tega ča-
sa v pomoč posamezni prijemi,
ki oponašajo merjasca ob narav-
nem pripustu.
Vrstni red prijemov je pri ugo-
tavljanju bukanja naslednji:
1. pritisk s pestjo v lakotnico
svinje ter privzidgovanje kolen-
ske gube
2. sunki s pestjo pod sramnico
3. privzdigovanje trebuha in
pritiski v področju dojil
4. masaža sramnice
5. poprijemanje in privzdigo-
vanje kolenske gube na naspro-
tni strani živali
6. pritisk z eno ali obema roka-
ma na hrbet svinje v področju
križnih kosti
7. nazadnje zajahamo žival.
Prisotnost privolitvenega ref-
leksa ugotavljamo trikrat na dan,
vendar nikoli takrat, ko živali je-
do, saj je takrat njihova pozor-
nost usmerjena koritu. Pred ugo-
tavljanjem svinjo pomirimo, po-
skrbimo pa tudi zato, da je v
boksu sama in je ne motijo vrst-
nice.
BREJOST IN POROD
Po uspešni oploditvi svinje na-
stopi brejost, ki traja 115 dni, to
je 3 mesece, 3 tedne in 3 dni.
Brejost je obdobje od uspešne
oploditve do uspešne prasitve.
Ugotavljamo jo na več načinov:
— živali opazujemo, ali se bo-
do v 42 dneh ponovno bukale
- z opazovanjem ugotovimo
tudi, da se proti koncu brejosti
močno poveča obseg trebuha, pri
mladicah pa se razvijejo dojila
— ugotavljanje brejosti z ul-
trazvokom
- rektalni pregled in druge
metode
Teden dni pred porodom svi-
njo razglistimo in operemo, po-
, rodni prostor pa očistimo in raz-
kužimo. Skrbimo, da se svinje
pred porodom ne nažro, ponudi-
mo jim lahko tudi grenko sol, da
si izpraznijo prebavila in porod
lažje poteka.
Porod pri svinji poteka s krče-
njem mišic maternice in mišic
trebušne stene. Tudi sam plod
sodeluje pri porodu s tem, da
zavzame pravilen položaj. Pora-
janje pujskov poteka v nepravil-
nih časovnih intervalih. Večina
svinj v času iztiskanja pujskov
mirno leži, predvsem mladice pa
so lahko zelo nemirne in napa-
dalne do pujskov in jih lahko tu-
di poležejo, če jih dovolj hitro ne
odstranimo. Večina teh nevše-
čnosti po prvem porodu izgine.
Pujske po porodu obrišemo in
jih damo v suh, nastlan prostor,
ki je ogrevan z lučjo, saj pujski
potrebujejo toploto okrog 30 sto-
pinj. Šele ko imamo celo gnezdo
in je porod končan, pripustimo
celo gnezdo k svinji, saj imajo ta-
ko vsi pujski možnost, da dobijo
prvo mlezivo, ki je najkvalitet-
nejše in ima največ zaščitnih sno-
vi. Pujski si izbirajo vsak svoj se-
sek, največji boj pa poteka za pr-
ve seske, v katerih je več mleka
in ki so lažje dosegljivi, pri njih
pa obstaja tudi manjša nevar-
nost, da svinja pujske udari z no-
go-
Po porodu pujskom poščiplje-
mo ostre zobke podočnike, da ne
poškodujejo dojil pri svinji, puj-
skom, ki so namenjeni za pitanje
pa tudi prikrajšamo repke. Tako
preprečujemo poškodbe v križ-
nem delu, ki nastanejo v času pi-
tanja. Pitanci se namreč v nepri-
jaznem okolju grizejo za repe.
Pujski imajo na voljo zelo ma-
lo železa, zato jim moramo v pr-
vem tednu po porodu priskrbeti
injekcijo železa in vitaminov, ta-
ko so bolj vitalni in hitreje pri-
raščajo. V drugem tednu puj-
skom začnemo v posebno koritce
nastavljati kvalitetno krmilo, da
se počasi navadijo na krmo, ki jo
bodo dobivali po odstavitvi.
Pujske odstavimo pri petih
tednih, saj v tem času pri svinji
izkoristimo najbolj intenzivno
laktacijo, svinja pa nam ob pra-
vilni prehrani tudi ne shujša pre-
več. Velika izguba telesne teže
po koncu laktacije ima namreč
velik vpliv na ritem razmnoževa-
nja in motnje v razmnoževalnem
ciklusu v celoti.
POJAV BUKANJA PO PRASI-
TVI
Po odstranitvi pujskov in kon-
čani laktaciji svinje pride do ob-
novitve celotnega razmnoževal-
nega ciklusa, torej bukanja,
oploditve, brejosti, prasitve in
laktacije. Pravzaprav se bukanje
pojavlja že v času laktacije, ven-
dar je večinoma neopazno in ga
ne izkoristimo za pripust oziro-
ma osemenitev svinje.
Opazno bukanje se praviloma
pojavi najkasneje v desetih dneh
po odstavitvi ter je zelo po-
membno za ritem razmnoževanja
in oploditev. Zaradi tega to bu-
kanje ob ustreznem zdravstve-
nem stanju živali ponovno izko-
ristimo za osemenitev ali pripust, i
saj ugotovitve kažejo na to, da ]
sta odstotek brejosti in velikost
gnezda ob tem pripustu najvišja.
Ob upoštevanju takšnih pravil
bomo rejci svinj ponosni gospo-
darji zdravih plemenic in števil-
nih zdravih gnezd mladih puj-
skov.
Dober den vsaki den!^ Uh. kaj man dela, saj skoro ne ven,
kan hi se obrna. da hi priša malo do sape. Delo v gorici, delo na
travniki, delo v šumi, delo v stali, delo v pivnici, delo pri Mici. . .
V gorici smo že skopali in bike doj privezali. Eni provijo te-
tin bikon tudi ločni ali pa šparoni. Saj vete, vsoka vas ma tudi
svoj glas. Na travniki smo vse lepo poravnali in krtinovce pre-
gnali. Šumo oziroma gozd je tudi treba spucati od vseh grehov
civilizacije. Vete, mija z Mico sma lastnika ene šumice poleg ce-
ste in rečen vam, vse drugo je v toli go.ši, samo drevja skoro več j
nega: stori .šporhet, stori avto, store saj trge, potrti otroški vozi-""
ček, moped brez koles .. . Rečen vam, to je prova železarna . . .
Ker sen to ovokrot v cajtngah šteja in po radiji posluša, sta
zaj v ptujski občini kar dve očiščevalni akciji. Prvi je ime Čisti in
zeleni Ptuj, druga pa ma naslov Občina Ptuj v cvetji in zelenji.
To je vse lepo in prav, samo še lepše hi bilo, če bi tota akcija tra-
jala 365 dni v leti in totc in druge svinjarije .sploh ne bi metali po
šumah, potokih, ribnikih in drugih površinah. Kaj se toga tiče,
smo resen provi balkanski pujceki. Razlika je seveda v ten, da
tudi gujdeki vejo dosti več o higieni kak pa tisti, ki po naši lepi
deželici svinjarijo spočijajo. Jebal ga na stori šporhet, če bi Jaz
veda, gdo Je tejko železovja v mojo šumo sprava, bi mu njegova
jajca na listen šporheti spraža ali pa vsaj na mehko skuha.
TeJko za gnes. Bliža se vejka noč. Tudi vi ne pozabite na JaJ-
\-a in forbo. Tisti, kije ovokrot v Marprogi ministri Rupli Jajce vr-
ga,Je pač celo zadevo malo prehiteja. Vena Je meja narobe obrje-
ni kolendor. Ali pa ustanovla stranko Jajčne demokracije. Pa sre-
čno. Vaš LUJZEK.
Predstavitev pasme turška mačka
ZA PSE IN MUCE
Posebnost turške mačke je v
tem, dajo imenujemo tudi plava-
joča mačka. V rodni Turčiji ta
edinstvena pasma veselo plava v
plitvih vodah ali ribnikih.
Poleti ta muca zgubi dolgo
dlako in je videti skoraj kratkod-
laka. Ima belo in rdečerjavo kr-
zno. Pozimi pa je njen kožuh
spet dolg in svilnat. Zgodovina
muce govori, da gre pri tej mački
za naravno nastalo turško pa-
smo. V Britanijo sojo vpeljali še-
le okoli leta 1950, na razstave pa
jo sprejemajo od leta 1969.
V nasprotju z večino mačk, ki
kaj dajo nase, se ta žival resnično
rada igra v vodi. Je živahna in
priljudne narave.
Priznanih variant v barvi ni,
vendar vzrejajo v Britaniji turško
mačko s krem poudarki. Glava je
kratka, klinasta, z dolgim nosom.
Ušesa so velika in koničasta, oči
okrogle, jantarne barve. Trup je
dolg, mišičast, z dolgim, košatim
repom. Kožuh — krzno mora bi-
ti dolgo in svilnato, barva bela z
rdečerjavimi lisami na obrazu in
repu. Obroči na repu so temnejše
rdečerjave barve. Noge ima sred-
nje dolge, šape pa majhne in
okrogle.
MANX
Manx (manška mačka) je ne-
navadna brezrepa jpasma grajena
podobno kot britanske kratkod-
lake mačke, le da so zadnje noge
daljše od prednjih in je zato nje-
na hoja podobna zajčji. Ce lahko
vtakneš konec palca v vdolbino,
kjer naj bi bil rep, je mačka pre-
stala preizkušnjo za pravo manx
ali »rumpy« (»križanko«); manx
z rudimentarnim repom je
»stumpy« (»štrcljevka«).
Zgodovina te »uboge« mačke
govori, da je prišla prepozno na
Noetovo barko in si je pri zapira-
nju vrat priščipnila rep. V resnici
je vzrok za njeno brezrepost veli-
ko manj slikovit. Domnevajo, da
so izvirne manx prišle na otok
Man kot mutanti, ki so jih tja
prinesle galeje v 16. stoletju z
Daljnjega vzhoda. Zaradi zem-
ljepisne izolacije otoka se je ta
brezrepost ohranila. Manx je po-
stala zaradi svojega edinstvenega
videza v teku stoletij zelo popu-
larna. Ce pa bi se pojavila danes
kot nova pasma, verjetno ne bi
bila sprejeta, ker gre pri njej
pravzaprav za genetsko abnor-
malnost.
Manx je dobrovoljna, priljud-
na in pametna mačka. Pojavlja
se v vseh priznanih barvah in
vzorcih kratkodlakih mačk in je
lahko križevka ali štrcljevka.
Ušesa so srednje velika in zao-
bljena, glava je okrogla in široka,
s kratkim ravnim nosom in izra-
zito brado. Oči ima velike, okro-
gle, bakrene ali oranžne barve.
Krzno ima kratko in gosto, barva
ploskovno razporejena črna in
bela. Šape so velike in okrogle
Trup ima močan, mišičast, spred-
nje noge so kratke, zadnje pa ne-
koliko daljše. . ,^-31,.,
Branka' Rosenburger,
dipl. veterinarka
Krvodajalci
TGA Kidričevo, 24. in 26. mar-
ca: Slavko Kirbiš, Apače 25, Ki-
dričevo; Milan Arnuš, Arbajter-
jeva 8, Ptuj; Darko Horvat, Tr-
žeč 1 l/b, Videm pri Ptuju; Dani-
jel Nedeljko, Zagorje 22, Tomaž;
Franc Majcen, Zagorje 16, To-
maž; Stanko Kovačec, Ul. V.
Vlahoviča 79, Maribor; Bruno
Skuber, Ul. Borisa Kraigherja
26, Kidričevo; Dragica Lesko-
var, Cirkovce 60/g; Vera Inkret,
Kraigherjeva 21, I*tuj ; Milena
Draškovič, Vespazianova 14,
Ptuj; Bojan Verdenik, Krčevina
pri Vurbergu 59, Ptuj; Slavko '
Ljubeč, Nova vas 73, Markovci;
Janez Ceh, Grajenščak 26/c; Jo-
že Kampl Zg." Hajdina 104/č;
Vladimir Ceh, Stojnci 71; Jože
Bezjak, Vlahovičeva I, Kidriče-
vo; Albin Petrovič, Vareja 6, Vi-
dem pri Ptuju; Bojan Mere, So-
viče 12, Videm pri Ptuju; Štefan
Dončec, Ul. Nikola Tesla 3, Nji-
verce —Kidričevo; Dušan Kova-
<5ič. Ulica Nikola Tesla 15, Nji-
verce; Miran Cafuta, Cučkova
'3, Kidričevo"; Janez Uršec, Zg.
Hajdina 48; Ivan Vizinger, Dun-
kovec, M. Tita 37/a; Anton Pre-
šiček, Apače 150, Lovrenc; Zo-
•"an Peternel, Kajuhova 3, Ptuj;
'^irko Vaupotič, Lancova vas
'^8/b, Videm pri Ptuju; Mirko
Zaje, Kvedrova 3, Ptuj; Branko
Forstnerič, Tržeč 14, Videm; Bo-
jan Cimerlajt, Tomaž 16; Robert
Kunštnik, Iva Andriča 24, Lovre-
čan; Dominik Polajžer, Doklen-
ce 26, Ptujska Gora; Dušan Jeza,
Kraigherjeva II, Ptuj; Stanko
Šeliga, Stogovci 47, Ptujska Go-
ra; Peter Nahberger, Župečja vas
20, Lovrenc na Dravskem polju;
Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137;
Robert Pšeničnik, Zg. Pristava
23/a, ftujska Gora; Janez Ceh,
Krčevina 69, Ptuj; Anton Danko.
Potrčeva 40, Ptuj; Borut Šala-
mun, Nova vas, Ptuj; Branko
Ferlež, Lancova vas 7, Kidriče-
vo; Miroslav Barukič, Ul. 5. pre-
komorske brigade 18, Ptuj; Ivan
Petek, Žabjak 54.
Posamezniki, 24. in 26. marca:
Srečko Murata. Tovarniška I,
Kidričevo; Irena Pukšič, Gomil-
ce 3, Destrnik; Jožica Petrovič,
Zg. Hajdina 146; Milan Slavi-
nec, Strma ul. II, Ptuj; Marija
VeingerI, Dornava 27; Stanko
MarksI, Erjavci 36, Vitomarci;
Danica Zinreich, Ziherlova pl.
17, I*tuj; Martin Cafuta, Gorca
69, Podlehnik; Anica Lazar. Ki-
car 126; Franc Rakuša, U. Lac-
kove čete 12, Ptuj.
Novosti na videu
THE FISHER KING. Reži
ser Terry Gilliam je zagotovo
ustvaril enega najboljših filmov
lanskega leta. Odlikujejo ga ču-
stvena napetost prizorov, slikovi-
ti dialogi in odlična igra glavnih
igralcev (Jeff Bridges, Robin
Williams). Zgodbe vam ne bomo
predstavili, film si enostavno
morate ogledati.
DROP DEAD PRED. Fred je
simpatičen in nagajiv fant, ki ga
imajo najrajši otroci. Skupaj z
njimi počenja norčije in spravlja
v obup njihove starše. Vidijo ga
le otroci. Izjema je Lizzy, ki ji
Drop Dead želi pomagati v tre-
nutkih, ko se z možem razideta.
Fredova pomoč ni ravno tisto,
kar je Lizzy pričakovala, vendar
se zgodba srečno konča.
RETURN TO THE BLLE LA-
GOON je ljubezenska zgodba
dveh mladih brodolomcev, o
njunem odraščanju in ljubezni
na samotnem otoku. Zgodba je
sicer preprosta, film pa poln le-
pih posnetkov. Kritiki so pohva-
lili igro mlade igralke Mile Jovo-
vich in ji napovedujejo uspešno
filmsko kariero.
Film V. I. WARSHAWSKI je
napeta kriminalka, v kateri se z
dobro igro odlikuje igralka Kat-
hleen Turner. Igra privatno dete-
ktivko, kS se zaplete v raziskova-
nje umora/svojega prijatelja. Sle-
di jo pripeljejo vse do svojcev
umorjenega. Svojo detektivsko
vnemo skoraj plača z življenjem.
SHONVDOVVN IN LITTLE
TOKVO. Poglavitna značilnost
tega -filma sta glavna igralca
Dolph Lundgren in Brandon
Lee, sin Brucea L,eeja. D. Lund-
gren igra policaja, ki mu japon-
ski gangsterji ubijejo starše, B.
Lee je njegov partner. V filmu je
poudarek na številnih bojih, z
eno besedo akciji, zato ga ljubi-
telji te zvrsti nikakor ne zamudi-
te.
V naslednjih novostih vam bo-
mo predstavili naslednje filme:
TEEN AGENT, QUEGLEY
DOWN UNDER, THE BIG EA-
SY, THE FLASH II.    -
Podatke pripravil
Kljub množici ljudi, ki so videli, kako me Je povozil, je čas
ostal nekaznovan. , » »
Iz dobro obveščenih krogov sem izvedel, da slovenska policija
ne prisluškuje le osemdesetim ljudem, temveč tudi travi, kako raste
' * * ♦
Ko generali rečejo, da bodo neko operacijo izvedli z malimi
žrtvami, se na koncu izkaže, da so s tem mislili na male ljudi.
V vrtu
v SADNEM VRTU je konča-
na rez sadnega drevja vseh sad-
nih vrst razen breskev. Breskev
za razliko od drugih sadnih vrst
razvija cvetne brste na enoletnih
mladikah, ki rastejo na dvelet-
nem lesu. Mladike iz starega lesa
s nerodovitne ali pa rodijo le sla-
bo. Po svoji naravi je drevesna
vrsta, ki izredno bujno raste, zato
se cesto pri nenadzorovani negi
drevesna krošnja izredno zgosti,
med vejami pa se tvori mngo bo-
hotivk, ki so nerodne.
Breskev moramo močno reza-
ti, da tako vzdržujemo ravnove-
sje med rastjo in rodovitnostjo.
Pri nerezanem drevesu se ob ve-
likem številu poganjkov in pre-
obilni zgoščenosti krošnje pojavi
Crevelika rodnost, kar daje sla-
oten, droben in nekakovosten
pridelek. V krošnji izrezujemo
vse veje, ki niso prave rodne ši-
be, poganjke, ki so napačno
usmerjeni, in veje, ki čezkomer-
no zgoščajo drevesno krošnjo.
Ostanejo naj le prave rodne šibe
z zraščenimi listnimi in cvetnimi
brsti, ki so se razvile iz dvoletne-
ga lesa in imajo v vzgojeni dreve-
sni obliki ugoden položaj in
smer rasti.
Pri rezi breskve na prehodu iz
faze mirovanja v fazo brstenja in
cvetenja lahko v celoti opazimo
in upoštevamo posledice zime ali
bolezni, bolje se razlikujejo pra-
ve od nepravih rodnih šib, pa tu-
di zaraščanje ran je boljše ob ze-
leni rezi, manj je pojava smole-
nja, kar se še posebej pojavlja pri
starejših drevesih.
V BIVALNEM VRTU nas bo
spomladi s svojim cvetenjem naj-
prej razveselila cvetlice iz botani-
čnega rodu čebulnic, kot so
zvončki, krokusi, tulipani, hija-
cinte, lilije, narcise in druge. Ne-
koč so zlasti na kmečkih vrtovih
bili med čebulnicami zastopani
cesarski tulipani ali kot jim je bi-
lo udomačeno ime kajzerkrone.
Takšno častno ime je ta cvetlica
dobila prav gotovo zaradi žlaht-
nega cveta, ki je podoben kroni,
zasluži pa si še ga bolj zaradi po-
vsem drugačnega razloga, kot j
cvetenje. Čebulnica cesarskega
tulipana širi v tleh takšen vonj,
da v širši okolici nekaj metrov
zanesljivo in učinkovito odvrača
voluharja in miši. Čebulice ce-
sarskega tulipana je koristno sa-
diti na sončno stran drevesnega
kolobarja tistih sadnih vrst, ki jih
posebej ogrožajo talni glodalci.
Cesarski tulipan kot vse druge
čebulnice ne mara težkih tal, pač
pa lahko peščeno zemljo, ki je
dobro prepustna. Čebulico sadi-
mo 25 cm globoko, kar je najglo-
blje od vseh cvetlic čebulnic. Ta
globina je sadjarjem posebej ko-
ristna, saj se odvračajoči duh če-
bulice širi v globini drevesnih
korenin, pa tudi pri obdelavi
drevesnega kolobarja nas čebuli-
ca v tej globini ne moti. Čebulice
cesarskega tulipana sadimo že
jeseni, ker so odporne proti mra-
zu, najprimerneje septembra, da
se do zime še vkoreninijo. Cim
spomladi odcveti, mu cvet od-
stranimo, da se na račun semena,
ki bi se razvil iz cveta, krepi če-
bulica.
Pri pridelovanju vrtnin v ZE-
LENJAVNEM VRTU želimo
pridelati čimveč kakovostne,
predvsem pa zdrave zelenjave.
To lahko dosežemo tudi z narav-
nim ali biovrtnarjem, ki pa zah-
teva nekoliko več fizičnega dela,
predvsem pa spremljanja in pre-
učevanja naravnih zakonitosti.
Pri vsem vrtnarjenju nam naj-
več težav povzroča učinkovito in
neškodljivo varstvo vrtnin pred
rastlinskimi boleznimi in škod-
ljivci. Proti rastlinskim škodljiv-
cem se bo mogoče obraniti z v
praksi še preizkušenimi naravni-
mi varovali, kot so razni zvarki,
gojenje naravnih sovražnikov in
mehaničnimi načini uničevanja.
Pred rastlinskimi boleznimi je
uspešno varstvo že to, če smo iz-
brali seme kakovostne in odpor-
ne sorte in če vrtnine pravočasno
obdelamo ter uničujemo plevel.
Mnogo pa si v naravi v obrambi
pred boleznimi in škodljivci po-
magajo rastline med seboj. Te
lastnosti posameznih rastlin mo-
ramo poznati in se pri setvi in sa-
jenju posluževati mešanih posev-
kov.
Ker smo v času priprav na
spomladansko setev in sajenje,
bi bilo koristno upoštevati last-
nosti nekaterih vrtnin pri narav-
nem varstvu: poprova meta in
pelin odvračata bolhače, korenje
čebulno muho in čebula korenje-
vo muho. Kapucinka, sivka in še-
trajka so zelišča, katerih vonj od-
vrača krvave in listne uši. Česen
odvrača miši, voluharje in polže,
preprečuje pa tudi pepelnasto
plesen na sadnem drevju, jago-
dah in vrtninah. Pelin, posajen
med ribezove grme, bo učinkovit
proti ribezovi rji. Sivka, motovi-
leč in vratič odvračajo mravlje,
hrena in mrtvih kopriv pa ne pre-
naša koloradski hrošč. Gosenice
kapusovega belina ne bodo obje-
dale listov zelja, če bosta vmes
posajena paradižnik in špinača.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 10.
do 12. aprila, zaradi korenine in
gomolja 6. in 7. ter od 14. do 16.
aprila, zaradi nadzemnih plodov
5. in 6. ter od 12. do 14. aprila ter
cveta in zdravilnih zelišč 9. in 10.
aprila.
Položaj in vpliv nekaterih pla-
netov in ozvezdij je v sredo, 8.
aprila, in ponedeljek, 13. aprila,
takšen, daje kakršnokoli delo na
zemlji in z rastlinami neugodno,
pa tudi na veliki petek in veliko
soboto, 17. in 18. aprila, se na
zemlji ne dela.
Miran Glušič, ing. agr.
12 - TV SPOREDI
9. april 1992 - TEDNIK
TEDNIK - 9- april 1992
ZA RAZVEDRILO - 13
14 - POSLOVNA SPOROČILA
9. april 1992 - TEDNIK
TEDNIK - 9- april 1992
OGLASI IN OBJAVE - 15
ČIST IN ZELEN PTUJ
Z Majšperka in Ptujske Gore
Akcija Cist in zelen Ptuj, kate-
re namen je izboljšati videz naših
naselij in mesta, je v polnem te-
ku. Ta teden odvaža Komunala
Ptuj kosovne odpadke, to so
omare, štedilniki, pralni stroji,
umivalniki, kolesa . . . Specialno
vozilo za odvoz kosovnih odpad-
kov smo spremljali v ponedeljek
po Ptujski Gori, Majšperku,
Apačah in Kidričevem, vendar
zaradi ponesrečenega razvijanja
filmov pri fotografu žal s teh na-
selij nimamo posnetkov. Stano-
valci so za odvoz tovrstnih od-
padkov pokazali velik interes,
saj komunalcem ves dan ni
zmanjkalo dela. Tako bodo ko-
vinski predmeti končali v Dino-
su, drugi pa na ustreznem smetiš-
ču namesto na divjih odlagali-
ščih. Občina Ptuj tudi tako pri-
speva k turistični zanimivosti
mesta in naše pokrajine, do izra-
za pa pride tudi ekološka zavest
prebivalcev.
V četrtek. 2. aprila, so izvolili štab letošnje akcije Čist in zelen
Ptuj. Za predsednika so izvolili Milana Zupanca iz skupnih služb
KS občine Ptuj, podpredsedniške funkcije pa bo opravljal Albin Pi-
šek. Izvajanje akcije so pričeli v ponedeljek, 6. aprila, po objavlje-
nem razporedu na območju zunanjih in ptujskih krajevnih skupno-
sti. V petek, 10. aprila, torej jutri, pa se bodo v čiščenje okolja vklju-
čili učenci osnovnih in srednjih šol. V ta namen so jim že razdelili
plastične rokavice in črne plastične vreče za zbiranje odpadkov.
- OM
Odpadke odpeljejo tja, kjer morajo biti — na smetišču.
Zaščita pšenice pred pleveli
Pomlad je čas, ko večina kme-
tovalcev zaščiti svoje posevke pro-
ti plevelom, zato vam svetujemo
nekaj škropiv in ukrepov, da bodo
posevki žit na njivah čim manj za-
pleveljeni. S tem bomo omogočili
večje pridelke, lažje spravilo, bolj-
šo kvaliteto in boljšo ekonomi-
čnost pridelave.
y primeru, ko je njiva, na kate-
ri je posevek pšenice, zaplevelje-
na s travnimi pleveli, kot sta sra-
koperec ali mačji rep, moramo
posevek poškropiti do konca fa-
ze razraščanja pšenice s herbici-
dom dicuran forte 80 WP v dozi
1,5 litra na hektar, dicuaran 500
(2 — 3 litre na ha) ali tigrex (3 — 6
litrov na ha). Takšna zaščita je
nekoliko dražja, vendar je edini
način, da uničimo ozkohstne in
večino širokolistnih plevelov
hkrati.      _
Pri teh herbicidih moramo biti
posebej pazljivi, da škropimo do-
volj zgodaj (še pred fazo kolen-
čenja), vendar mora biti ozračje
že dovolj toplo (nad 5 stopinj) m
nočne temperature nekaj dni ne
smejo pasti pod O stopinj celzija.
Večji del posevkov vsako leto
škropimo le proti širokolistnim
plevelom. Večino le-teh zelo
uspešno zatremo s herbicidom
eranstar v dozi 15 g na ha ob do-
datku močila sandovit ali pinovit,
Ce pa tega nima, pa je dooer tu-
di aetergent za posodo ali pralni
prašek (10 dag na 100 litrov vo-
de).
Granstar je ekološko in ceno-
vno sprejemljiv, z njim pa je naj-
bolje škropiti v fazi razraščanja
pšenice. S tem herbicidom lahko
škropimo do faze klasenja, ven-
dar moramo zaradi velikosti ple-
vela količino škropiva povečati
na 29—25 ga na ha.
Na njivah, zapleveljenih s
smolencem. lahko škropimo z
enitenom MPD (4 litre na ha) ali
anitenom DS (3 litre na ha). Po-
doben spelcter delovanja ima di-
cofluid MP combi (4 litre na ha).
Deherbani, ki so se v zadnjih
letih precej uporabljali, so manj
primerni predvsem zaradi ozke-
ga spektra delovanja; še najbolj-
še je deherban special (4 litre na
ha), ki uniči večino širokolistnih
plevelov v pšenici.
Vsi našteti preparati se lahko
poleg pšenice uporabljajo tudi v
ječmenu. Niso pa vsi primerni za
oves in rž, zato se o njihovi upo-
rabi v teh dveh kulturah raje po-
svetujte s sveto>'alcem.
Ivan Brodnjak, ing. agr.
Kulturni križemkražem
PTUJ * V seriji koncertov po
Sloveniji (Gornja Radgona, Lju-
tomer, Slovenska Bistrica, Mari-
bor, Ljubljana), ki jih za svoje
člane organizira Društvo glasbe-
nih umetnikov Maribor, bosta
znana reproduktivna glasbenika
in pedagoga Filip Križnik — or-
gle in Mira Mrascek — sopran
nastopila tudi v Ptuju, v cerkvi
sv. Jurija, v nedeljo, 12. aprila,
19. uri. Namesto vstopnic bodo
zbirali prostovoljne prispevke.
ORMOŽ * V nedeljo, 12. mar-
ca, ob 15. uri bo potekala občin-
ska revija folklornih plesnih sku-
pin.
GLEDALIŠČE PTUJ * Pone-
deljek, 13. aprila, ob 15. uri F. G.
Lorca: Publika — za gimnazijo.
Ob 19.30: F. G. Lorca: Publika
— za izven. Četrtek. 16. aprila,
ob 9. uri: Narobe stvari v mestu
Petpedi — za OŠ Videm, ob II.
uri — za OŠ Tomaž pri Ormožu.
BRALCI SPRAŠUJETE
v uredništvo Tednika dobimo večkrat kak-
šno pritožbo ali vprašanje, na katero si bralci
sami ne vedo odgovoriti ali ne vedo, kje bi poi-
skali odgovor. Včasih nas na kakšen problem
samo opozorite. Odločili smo se, da bomo za
tovrstna pisma uvedli posebno rubriko BRAL-
CI SPRAŠUJETE - TEDNIK IŠČE OD-
GOVOR. Prosimo, da se podpišete s polnim
imenom in naslovom, v časopisu pa bomo vaše
pismo objavili nepodpisano, če boste tako že-
leli.
KAKO ZAMENJATI STANOVA-
NJE j
»Smo tričlanska družina in stanujemo v enosob- ,
nem stanovanju, ki ga nikakor nismo mogli zame- [
njati za večje. Ko so se obnavljala stanovanja na '
Prešernovi in Cankarjevi ulici, sem imel nekaj'
upanja, vendar za ta stanovanja ni bilo javnega j
razpisa. Zato se sprašujem, kako so bila stanova- \
nja razdeljena. Po kakšnem kriteriju so bili izbra- i
ni današnji stanovalci? !Sa Stanovanjski bi se sicer |
lahko oglasil sam, vendar menim, da bo odgovor \
resnejši, če bo za vse bralce Tednika. F^ra* tako se '
ne bi rad izpostavil, ker sem še vedno zainteresiran
zamenjati stanovanje. Zanima me, kako lahko in ;
ali sploh lahko zamenjam svoje enosobno stanova- '
nje za večje,« sprašuje bralec B. M. s Ptuja.       i
Odgovor smo poiskali na odseku za stano- 1
vanjsko dejavnost, vendar tam zaradi anonimno- ;
sti bralca niso mogli odgovoriti na prvi del vpra- •
sanja, saj želijo pojasniti našemu bralci res nje-
gov primer. Z veseljem pa so odgovorili na drugi
del pisma in razložili novi stanovanjski zakon.
Direkcija za gospodarsko infrastrukturo občine
Ptuj: »Stanovanjski zakon (Uradni list RS št.
18/91) je stanovanjska najemna razmerja posta-
vil na nove temelje. S stanovanjskim zakonom so
se ustvarili pogoji za uvedbo enakopravnih trž-
nih odnosov pri nakupu, financiranju, upravlja-
nju in uporabi stanovanj in stanovanjskih hiš v
vseh lastninskih oblikah stanovanj, brez omeji-
tve obsega lastnine. Lastnikom stanovanj in sta-
novanjskih hiš zagotavlja novi stanovanjski za-
kon vse pravice, ki izvirajo iz lastnine, s čimer se
ukinja družbena lastnina na stanovanju.
Lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš lahko
oddajo stanovanje v najem s sklenitvijo stano-
vanjske pogodbe, to je na podlagi obligacijskega
razmerja med lastnikom stanovanja in najemni-
kom.
Načela zakona o stanovanjskih razmerjih ve-
ljajo tudi pri menjavi stanovanja, saj sam stano-
vanjski zakon kot poseben zakon s tega področja
ne vsebuje določil o menjavi.
Iz navedenega izhaja, da o menjavi odloča sa-
mo lastnik oziroma da je zato potreben pisni
sporazum (pogodba) med različnimi lastniki sta-
novanj in stanovanjskih hiš, saj stanovanjski za-
kon ureja samo uporabo stanovanja z najemno
pogodbo, v kateri se obvezno določijo vse pravi-
ce in obveznosti obeh pogodbenih strank, lahko
tudi določila o morebitni menjavi.«
Odgovor poiskala M. Zupanič
*** TEDNIK IŠČE ODGOVOR***
Komu ostanek denarja
»Ostanek sredstev drugega občinskega samoprispevka razdelimo
med tiste krajevne skupnosti, ki iz vreče samoprispevka do sedaj niso
dobile nič. To so Kog, Podgorci in Tomaž. Vedno smo govorili o mo-
ralni obveznosti do tistih, ki so ostali doslej praznih rok. Na Kogu
smo na cesti — nimamo prostorov za delovanje krajevne skupnosti,
prosvetna dvorana je slaba. Pa kaj bi govoril, pripraviti je potrebno
program, kako dva milijona tolarjev najbolj pravično razdeliti,« je bil
odločen kogovski poslanec zbora krajevnih skupnosti Slavko Pere.
»Kogovska šola je prav tako v klavrnem stanju. -Ker smo zadnja
leta vlagali predvsem v nove zgradbe, bi potrebovali za sanacijo te šo-
le okoli 4 milijone tolarjev. Inšpekcijske službe so dale rok za odpra-
vo pomanjkljivosti do konca leta,« je podprl kogovskega poslanca
Mirko Tramšek, poslanec krajevne skupnosti Miklavž, Obenem pa
ravnatelj osnovne šole Miklavž, kamor spada tudi šola Kog.
Na področju šolstva je odprtih še veliko problemov, tudi v Pod-
gorcih in pri Tomažu. Zaradi političnega mešetarjenja v preteklosti ni
dokončana ormoška šola — manjka ji telovadnica.
Problemov je mnogo, denarja pa komaj nekaj nad 2 milijona to-
larjev. V poročilu, ki ga je sprejel odbor za zbiranje sredstev in izvaja-
nje programa izgradnje osnovnošolskih prostorov v občini Ormož na
seji 20. marca letos, so v petih točkah strnili vse ugotovitve. Nekate-
rim se zdi sporna četrta, kjer piše, da se vsa sredstva, ki so ostala od
drugega občinskega samoprispevka, namenijo za naložbe v vzgoji in
izobraževanju ali za investicijsko vzdrževanje šolskih prostorov. O na-
menski porabi sredstev je potrebno obvestiti poslance občinske skup-
ščine. Na zadnji seji se ti niso mogli zediniti, kako potrošiti 2 milijona
tolarjev, zato so sprejeli sklep, da se morajo o namenski porabi, ki
mora biti zakonita, odločiti v najkrajšem času, da denar ne bo izgubil
vrednosti.
Vida Topolovec
Zlata poroka
v Ormožu
28. marca sta v Ormožu praznovala zlato poroko Amalija in Jo-
žef Palčič s Seneškega Vrha 67.
Amalija, z dekliškim priimkom Petek, se je rodila 8. julija 1923
na Hardeku, Jožef pa 24. marca 1920 v Veliki Nedelji. Poročila sta se
28. marca 1942 v Bučkovcih. Jožef, po poklicu zidar, je nekaj časa de-
lal v Nemčiji, pa pri bratu, ki je ime obrt, nekaj časa pa pri državnem
podjetju. Je tudi lovec. Amalija pa je ob vzgoji sedmih otrok delala in
gospodinjila na majhni kmetiji.
Jesen življenja jima ob šestih živih otrocih, dveh sinovih in štirih
hčerah, lepša devet vnukov.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Amalija in Jožef Palčič se vpisujeta v knjigo zlatoporočencev občine Or-
mož
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Jožica Kolmanič, Fulneška
4, Ljutomer — Roka: Katarina
Topolovec, Kungota II, Kidriče-
vo — dečka; Vlasta Klinc-Cafu-
ta, Lancova vas 15/a — deklico;
Martina Miko, Kolodvorska 31,
Središče — Klaro; Marjeta Ko-
rez, Kupčinji Vrh 22, Stoperce —
dečka; Jožica Murko, Svetinci
39, Destrnik — Alenko; Sonja
Majcenovič, Hrastovec 61/a,
Zavrč — dečka; Valerija Kosec,
Borovci 8, Dornava — dečka.
POROKI - PTUJ: Daniel
Ceh in Anica Bigec, Dornava
11 l/a; Dušan Vidovič, Sp. Haj-
dina, Koresova ulica 7/a, in Tat-
jana Kozoderc, Apače 42.
UMRL JE: Jožef Majcen,
Hranjigovci 10, roj. 1925 — u. 1.
aprila 1992.
ČRNA KRONIKA
z AVTOM V PRIKOLICO
IN V SMRT
Po regionalni cesti od Ptujske
Gore proti Kidričevemu se je v
ponedeljek, 30. marca, nekaj
pred 20. uro peljal s traktorjem
Franc Kovačič iz Lovrenca na
Dravskem polju 128 a. K traktor-
ju znamke IMT je bila priključe-
na cisterna, ki pa ni bila označe-
na s pozicijskimi lučmi. V Lo-
vrencu na brav. polju je za njim
pripeljal z osebnim avtomobilom
41-letni Marjan Kirbiš iz Župeč-
je vasi 32 in trčil v neosvetljeno
prikolico. Pri tem se je Kirbiš ta-
ko hudo ranil, da je že med pre-
vozom v ptujsko bolnišnico
umrl.
NEZGODA
V DIPLOMATSKI KOLONI
V sredo, 1. aprila, ob 8.30 je na
magistralni cesti v Hajdošah pri-
šlo do verižnega trčenja dela vo-
zil iz diplomatske kolone, kar se
na naših cestah redko dogodi.
Zagrebško letališče je še vedno
zaprto, zato se je predsednik R
Hrvaške Eranjo Tudman peljal z
osebnim avtomobilom na letališ-
če v Gradec, da bi potem z leta-
lom nadaljeval pot na konferen-
co v Bruselj. Kolono diplomat-
skih avtomobilov sta vodili in za-
ključevali službeni vozili sloven-
skega ministrstva za notranje za-
deve.
V Hajdošah je prvo policijsko
vozilo moralo zmanjšati hitrost,
ker je dohitelo kolono počasnej-
ših vozil. Za njim je uspešno
zavrl tudi voznik blindiranega
BMW. v katerem se je peljal
predsednik Tudman. Toda voz-
niku za njim to ni uspelo in je tr-
čil v zadnji del predsednikovega
avtomobila. V ta tretji avto pa je
trčil še voznik četrtega avtomobi-
la. Za konec je v že stoječo kolo-
no trčilo še zadnje vozilo — služ-
beni golf slovenske policije. Voz-
nik-policist in policistka v njem
sta se ob trčenju tudi lažje po-
škodovala, udeleženci verižnega
trčenja v ostalih avtomobilih pa
niso bili poškodovani.
Predsednik Tudman je takoj
nadaljeval pot, čeprav v poško-
dovanem avtomobilu, da ni za-
mudil na letalo in v Bruselj. Ma-
terialne škode na vseh avtomobi-
lih je po nestrokovni oceni za
okoli 1,750.000 SLT. Odgovor-
nost za trčenje bo pri voznikih
zadnjih treh avtomobilov v kolo-
ni v postopku ugotovil sodnik za
prekrške.
MOTORIST UMRL
V BOLNIŠNICI
Po regionalni cesti od Trat
proti Lenartu se je v soboto, 4.
aprila, okoli 20. ure peljal z oseb-
nim avtomobilom Stanko Perko
iz Žic 40 pri Lenartu. Zunaj na-
selja Spodnji Žerjavci mu je nas-
proti pripeljal motorist 18-letni
Bojan Ploj iz Rožengrunta 6 pri
Lenartu, ki ga je v blagem levem
ovinku zaneslo nekoliko v levo.
Tam je z motorjem Tomos 14
SLC trčil v prednji levi blatnik
Perkovega golfa. Motorista z
motorjem je odbilo po cesti, avto
pa je zapeljal v desni obcestni ja-
rek, kjer je obstal v smeri vožnje.
Hudo ranjenega motorista so
prepeljali v mariborsko bolnišni-
co, kjer pa je v noči na 6. april
umrl.
FF
TEimiK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor Oh
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ._
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefar
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik
Darja Lukman, Martin Ozmec
Vida Topolovec, Nataša Vodu
šek in Milena Zupanič (novinar
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel
(062)    771-226;    faks    (062
771-223.
Celoletna naročnina 2.080 tolar
jev, za tujino 3.620 tolarjev.
ŽIRO   RAČUN   pri   SDK   Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari
bor.
razokvirjena
beseda
ptuj, aprila 1992      leto /,     št. 3
Majda Hadolin
Nemo se gnete
med ljudmi samotna duša
in s priprtimi vekami
išče upanja v ljudeh:
slepec išče slepca ...
Obrazi:
nedosegljive želje,
porušeni ideali,
večna razpotja,
dolgčas...
Kako globoko je molčanje...
Čreda vidi, vendar ne opazi
bistva tvojih glasno izgovorjenih misli.
Primož
Majda Hadolin
Slika
Molk...
Belon,
topotanje korakov
potuhnjeno odmeva med zidovi.
Sivina...
Vlažen vzduh smoga
pritiska k tlom
in gmote kamenja mečejo sence na pot.
Cestar dremava grehe odpad,
branje vka razlaga blago,
v daljavi raznašalec časopisov...
Labirint,
v obrazih iščem svoj obraz.
Kri, ki se lahko poveže v
samoten krik, odmevajoč po
puščavi ali doneč močneje od
najglasnejšega bobnenja, je
zarohnel.
Kriki, odmevajoči kriki.
Bobnenje, prihajajoče od
vsepovsod.
Tone zvokov, veleče se na
mikrogramski papir.
Od nekod se sliši sopenje in
hropenje, vrata se odpirajo in
tleskajo, okna izmetavajo.
Odmevi bučijo, vprašanja
kričijo.
Kri in ti.
Rdeče sonce, rdeče morje,
rdeče luči, rdeči oblaki,
prelivajoče se barve z
zarisanimi ločilnimi črtami.
KRITIK(i)
Govorite, kar hočete! Vseeno
nam je, kajti Zemlja bo še kar
rotirala, gnilo jabolko bo
kljub vsemu padlo z drevesa
na tla in voda v banji se bo
dvignila vsakič, ko si bo
Arhimed omočil noge.
Sestradane, lačne oči bolščijo
in iščejo misleč, da je
konservirana hrana boljša.
Seveda, preparirana je in
prepojena s tisočimi dodatki,
njene sestavine so nateh*ine
po strogih pravilih.
Mar res mislite, da ste nam
sposobni zgraditi okvir?!
Kaj bi vendar počeli brez
nas?
Nemočno tavajoč bi iskali
rešitev, kakršno vam mi
ponujamo sami.
Kar ugriznite v ta sveži sadež
in ne pozabite Malega princa.
UREDNIŠTVO
Jelka Pšajd
Resna
Rekla sem:
Ljubim te.
In hitro dodala:
Saj v resnici te pa ne.
Samo hecam se.
Resno mislim.
Jelka Pšajd
Odločitev
Obtičal si v mojih ustih.
Govorijo,
da boš za vedno moj.
Včeraj pa sem se odločila.
Pljunila sem na pločnik.
Ženska z belo lisico
je stopila na pljunek.
Še vesela je lahko,
da ji ni spodrsnilo.
Jelka Pšajd
85./86.
Ne puščaj me same nocoj.
Radio je crknil,
po tv je vojna,
jaz bi se pa rada pogovarjala.
S teboj.
O ljubezni.
Lepo bi .<ie bilo pogovarjati
s teboj o ljubezni.
Samo da ti nisi tako zaljubljen
in ne veš, '
kaj pomeni sedeti
pred t v z vojno
in crknjenim radiom.
Še sreča,
da ne veš.
Klas Berlič: Metuljev ples
Klas Berlič
Ples metulja
Tanka linija
gladkih, gracioznih smeri,
nežnih, idealnih črt.
Podoba živega boga.
Dva grajeni za ples,
dolgi, dolgi loki,
počasni, čutni gibi.
Premiki plešočega čustva.
04

Skozi mikroskop W. A. Mozarta
ali predsmrtne blodnje
Zakaj jajce ni okroglo in za-
kaj. Čemu so sove še vedno
nočne ptice in čemu. Kako to,
da so stari Grki imeli že dovolj
denarja za preživetje in kako
to. In s kom si včeraj zapustil
disco in s kom. In pri kom si
včeraj  večerjal  in  pri  kom.
Zdaj te imam pa dovolj in to
že krepko. Če mi takoj ne po-
veš vsega in takoj, ti bom vzel
vozniško dovoljenje in to voz-
niško. In če me boš še naprej
tako debelo gledal in gledal, ti
bom povedal, da sem tvoja
mati. In če še to ne bo dovolj,
ti bom povedal še nekaj, in ker
si ti zelo zabit, ti bom povedal
še to in to, da si zabit. A vem,
da to ni mogoče, zato bom po-
klical na pomoč vse ljudi tega
sveta, da ti bodo, po hitrem
postopku povedali da in da,
torej sem. In kljub temu da si
zelo butast in da ti je treba eno
stvar enkrat povedati, ti bom
zdaj povedal nekaj strašnega,
a povedal ti bom le, če mi
obljubiš, da mi ne bo treba en-
krat povedati. Tirij ti bim pivi-
dil, di si ti žili nir. In či zdij tigi
ni rizimiš, ti bom povedal, da
sem vse samoglasnike v tem
stavku zamenjal z enim samo-
glasnikom in to je iii. Kapiraš
in kapiraš ali ti je treba še sa-
mo enkrat povedati? Ah, ubo-
žec, toda če dobro premislim,
mi ni treba več povedati nobe-
ne skrivnosti, zakaj jaz sem
svoboden. In če sem svoboden
in svoboden, to pomeni, da
sem svoboden in svoboden. In
' če sem svoboden, mi ni treba
povedati več nobene skrivno-
sti, zato ker sem svoboden. Iti
če boš še malo nakladal, ti
bom povedal, da si svoboden.
In če ti bom to povedal, potem
boš vedel, da si svoboden. In
če boš vedel, da si svoboden,
Potem ti ne bo treba izdati več
nobenega čeka — ha, pa te
imam. Kradel bi rad, a? Če bi
pa to rad, potem pa kar izvoli,
ker če ti povem, da boš prav
kmalu spet nesvoboden, boš ti
rekel, da sem nor. In če boš ti
rekel, da sem jaz nor, potem
bom jaz rekel, da si ti nor, in
potem bova oba vedela, da sva
oba nora. In če bova to vedela
in to, potem naju več ni treba
skrbeti za najino svobodo, ker
o tem bo razpravljal drugi svet.
Vendar če zdaj povzamem
in ugotovim, da smo spet tam,
kjer smo bili še pred petimi mi-
nutami, lahko z veseljem izja-
vim, da nismo prišli daleč. To-
da če bi hoteli priti daleč, je
potrebna v prvi meri pot, na-
kar še zemljevid te poti, na ka-
tero se bomo podali, če bomo
hoteli priti daleč. In ta daleč ni
tako blizu, kot si nekateri
predstavljajo. In če sodimo po
ljudeh, ki si ta daleč prestavlja-
jo blizu, potem lahko z veselim
srcem ugotovimo, da daleč
sploh in sploh ni blizu. Če bi
pa hoteli, da bi ta daleč bil bli-
zu, pa bi bili morali že prej in
prej ukrepati. In če bi bili in
bili že prej ukrepali, bi zdaj,
ampak točno zdaj ta daleč bil
naenkrat blizu. In če bi ta da-
leč bil naenkrat blizu, potem
tisti, ki so mislili, da je daleč
blizu, potem tisti ne bi bili v
zmoti in bi si lahko kupili sreč-
ko. In to. vam jaz rečem, že
dosti pomeni. In če sklepamo
po pomenu kupljene srečke,
potem — ne — toda lahko re-
Videti — opaziti. Primož,
čemo, da imajo pač nekateri
srečo. Ampak jaz vam rečem,
sreča je opoteča.
Ako pa je še ta sreča, ki je
opoteča, če je še ta sreča sreča,
potem ni več opoteča in tako
se pridevnik opoteč počasi iz-
gubi v slovenskem jeziku. Zato
bi rad v imenu svojih najbliž-
jih poudaril, da mi srečanje s
srečo pomeni več kot pa sreča-
nje s srečo, ki ima srečo. Zato
ker takšna sreča odbija pridev-
nik opoteč in to ji zamerim. In
ako smo že pri zameri, naj še
naznanim, da v mojem življe-
nju še ni bilo zamere (zakaj
sem to napisal, ne vem). In
ako pobrskamo po vsej litera-
turi, ki nam jo ponuja knjižni-
ca, bomo lahko skupaj rekli, to
je naše življenje. Mnogi se bo-
do vpraševali ZAKAJ TAKO?
In mi bomo povedali, da je to
le delček naše kulturne dedi-
ščine. In če, kako ali kako dru-
gače, ... bi kdo hotel jesti ...
vops,,... bi kdo hotel kaj več
vedeti in spoznati našo kultur-
no dediščino, ga bomo z vese-
ljem napotili na ZAVOD ZA
KULTURNO   DEDIŠČINO.
Pa bo srečen. Vendar skozi
pseče oziroma pasje oči je svet
viden le kot svet-črn in svet-
bel. Pa ne v pomenu svet-slab
in svet-dober, ampak v dobe-
sednem pomenu. To pomeni,
da bel kot sneg in črn kot pre-
mog. Ah, ubogi spi, prikrajšani
so za harmonijo barv. Ampak
vse slabe strani imajo še svoje
dobre strani. Naj obrazložim.
Če, ako je v črno-beli tehniki
slabo to, da je one prikrajšano
za harmonijo barv, potem je tu
dobra stran ta, da tisti, ki živijo
v črno-beli tehniki, nimajo mo-
tiva za prepir, kaj je modra in
kaj zelena barva, torej jim je
usojeno, da se ne kregajo med
sabo. In to je ravno najboljše.
Mir in sožitje naj vladata med
ljudmi — od kod je to? Kdo bi
vedel, ampak s tem se jaz ne
bom utrujal, ker je to zelo brez
potrebe. Toda potreba je vse.
Kar potrebujemo. In če so po-
trebe prevelike, se ponavadi
zamaši straniščna školjka. No,
pustite me, da razložim. Če
imamo poln želodec in mora-
mo na potrebo, potem bo iz-
meček iz naše d . . . tako velik,
da školjka tega ne bo zmogla
požreti, zato se bo — zamašilo.
Skozi prosojno spalno sraj-
co sem opazoval tisto, čemur
vsi pravijo POKRAJINA, zato
me imajo vsi za . . . Ampak tu-
kaj je še to, čemur pravimo ra-
zum, in zakaj ne bi razum
prevladal, če že moramo v take
skrajnosti, ko drugo več ne po-
maga, ha?
In če mi pri priči ne izpraz-
niš koša za smeti, bom pokli-
cal še mamo, da ti bo pomaga-
la.
»». .. v pouličnem streljanju
je bilo na stotine ranjenih, ka-
terih matere so že v skrbeh, za-
kaj ti mulci se nikoli ne pote-
pajo sami tako pozno nao-
krog . ..
Prevladovalo   bo   oblačno
vreme, v poznih popoldanskih ^
urah lahko pričakujemo krajše 2
plohe, ki bodo kaj kmalu pre- ^
nehale. Zato in zato bodite ta- o-2
ko dobri in ostanite in ostanite ^ 'i
še naprej z nami. §■ g
Gregor Geč
Nataša Jenuš
Zgodnja pesem
Pet in petnajst
Mama prižge luč —
Eksplozija svetlobe v hipu
Jutro
\0\. Boris Farič, Fotoklub Ptuj.
Nataša Jenuš
Neko popoldne
zazvoni telefon
on!
vabi me k sebi
peš
z vlakom
z avtobusom
s štopom
še najraje hi poletela
škoda da nimam kril
Nataša Jenuš
Jaz
včasih ne počnem nič
drugega razen da se
zavedam da sem in
sem srečna
Irena Kandrič
TA TEŽA
Fg = m X g
— vleče me k sebi
— tlak se veča
— napetost se povečuje
vse se nabija
vse je naelektreno
SE ŠE SPOMNIŠ. BARBARA.
KAKO BILO JE
KO CVETEL JE MAJ.
Žareče oglje
pečina z razbrazdanimi podolji
reka ob vznožju gore
prsti iščoči bližine
vetra piš ho odnesel
sedem debelih
in suhih let.
Stoječe domine.
Vedno prežeče postave,
nagibajoče se v smislu vetra.
Željne bližine —
oh kateri propadajo.
Tako žalosten,
nedolžen in lep.
z rožo v laseh
in solzo na licu
Ne joči. Pierrot.
rodil se bo nov dan.
Nataša Jenuš
Photography
by Paul Hampton
rimski stebri v
moji sobi na steni
ljubimca plakat me
je stal I JO SLT z
veseljem sem ga plačala
takrat sem srečala V.
m I razokvirjena
*f I beseda
Aleš Šteger
Mono Ton
Prsti kara
napeti kot rezila
oh sečnji
zvokov pomladi
zvokov poletja
Jeseni
zime zvokov
napeti
kot bosih zvezd
tetiva
(utrnjenih v pare stopal).
Plešejo oh
glasbi
morskih vetrov.
Plešejo.
Plešejo glasbe brez in plesa.
Zdaj.
Ob padcih lun.
Oh rojstvih sonc.
Enako.
Zmeraj.
Na valove pribit pleše
fineče zvezde molk.
umeče.
Šumeče.
Šumeče.
Bolj in bolj in bolj.
Zven postaja šum.
Šum postaja molk.
Vedno
enako mrtev
Kot kipi v a
luči zmeraj
brez svetlobe. drugače tih.
Aleš Šteger
Dež
Dež opral je
lubje ,
s kože I
a na nosovih lupin. ,
Iz kislin ,
napravil
rože:
iz odmeva .       ,
trni. ,
s koreninami kol
mir
v prostoru
z vegastimi koti.
iz udarcev stenske ure stenami.
V sredini prostora.
ki ni prostor.
in časa.
ki kot jasa.
posejana med kisle trave,
zdim.
Klečim.
Stojim.
Sedim.
Ležim.
Ne vem.
Križan in vpel
med korenino
in med cvet
zavem se.
da v prostoru,
ki ni prostor.
Da v prostoru
z vegastimi koli
iz udarcev stenske ure stenami
poganja sadež.
Iz mene.
Vame.
Ohlepljen z lubjem
ananasovih oblin
Dežuje.
Le klepet dežja
moti mir
sterilnosti odmevov časa.
ki ni čas.
Jasa.
Zaustavljen na njenih klancih neulovljivo lovim.
Aleš Šteger
Samo
Ko umre zavesa
starih žarkov pol
zapre se
kot pol
Upognjenih--
nakičenih z mrakom,
ki pada skozi.
Kakor veja novembra
neslišno
pljuska
ob moja
oh.
Ko umre zavesa
očrta lil
pomešan z glasovi
Tujca
šape stisk:
božajoče okno
postrani.
Počasi
čas
ugaša:
kakor
nikolirojen
meni
razjeda
sebe.
Okrog sebe.
Tiha. liha
zavesa
polni
padlo lužo
ujetih
spominov,
ki kakor
veja
v novembru
neslišno pljuskajo
oh moj
ob.
Ko zaniha,
se starih žarkov pol
zapre
kol
pol.
ki več ne pade nikdar
vanjo
vame.
Bodo tudi jutri
rozine gnale
iz
dlani
iz črnega
tila?
razokvirjena I C
beseda \ 3
T(ini(i Rozman
Nedose-
gljivost
Moja slika
v tvojih očeh.
Moja misel r
r tvoji misli.
Moja golota v
v tvoji domišljiji.
24. 2. 1992
Tan/a Rozman
Hudournik
Prihaja de:.
De: kot te:ki :astor
spominov.
Detne kaplje
trkajo. ra:hijajo
po mojem telesu.
Reka ljuhe:ni
odhaja.
Kdo '
II. 2. 1992
i
OXX. Boris Farič. Fotoklub Ptuj.
Tanja Rozman
Orhideja
Dotik.
Zagori.
Prsti se sprehajajo.
Ustnice se sprehajajo.
Gori.
Kratek stik.
Krik.
Proseč pogled.
Vlažna koža gasi ogenj.
Vse besede zadenejo oh
zid tišine in utonejo v morju.
Utonejo. Ugasnejo.
Telesi dovolita. da ju zaliva val s peskom.
3. 3. 1992
Film Divja orhideja je skoraj resničen.
Tanja Rozman
Vedno
V'>njam
neskončno dišeče rože.
Misli.
Gledam
svobodno sinje nebo.
Tišina.
Uživam
v objemu večne vode.
Ostane na bregu.
Rada bi umrla
v toplini objema.
Zaspi.
Hočem se utapljati
v nežnosti poljuba.
Zamoči.
19. 2. 1992
Barbara Krajnc
Ceremonije
so potrebne
Hočem te posrkati
med svoje steklene stene
in te obsipati
z mesečino svojega telesa.
Kdo bo gledal to mirno,
nezanesljivo morje,
ko bodo zamrli
mogočni valovi strasti?
Data te bom vgraditi
med stare čase pozabljenih svetov
in ti bom prebirala bele obraze
vsak večer bodečih mimo najinega okna.
Hočem postati
neprebavljen delček časa.
zgodovina, potres, taka kot
veter, ki je to dokazal.
Črke so zelo nesmiselno odkritje,
ker jih zlorablja
vsak nezadovoljen mimohodec
in jih kaže v svarilo zadovoljnemu.
Želim, da me raztrga
nepomemben trk kozarca ob kozarec
in da roka ostane topla in mirna,
ne meneč se za zločine.
Kamen, kamen, ki leži
na pra vi poti. me z vso silo
opominja, da ni rodovnik vse,
da moram tudi jesti in piti.
Res:'
Oh, kako prazni sta
besedi preživetja in koliko neslanih šal
sta preživeli. Spanje ju ozdravijo.
Mrak. ni mi več za tvoje dotike
tudi .soncu se ne privoščim,
in dež je le zahrbtni samec,
ko si zaželiš tišino in toploto.
Velik človek si, a kaj je potlej,
morje in sladkor, ki ti posladka kakav?
Vstajaš.
Vem, da bo nevihta.
A sonce, ki ga čakam, je strupeno
in zelo žareče, zato nobenih dotikov,
nobenih dotikov,
sama želim preživeti svoj mir.
Temna noč
se preveša v svetli dan,
utruja me proseče jutro.
Vem. vem, nekaj se mora zgoditi.
Konec se mora zgoditi!
Smešno, kako zdaj utrujenost izginja,
da veš, iskala te bom tudi v vetru in listju,
kajti veliko svetov tne je rodilo.
U I razokvirjena
O I beseda
Milan Krajnc-Nini
Lepo je bilo
Pred ogledalom stojim
in v njega strmim:
ga vidim, vendar ne slišim.
Pride ona,
sede,
dvigne moje hrepenenje
in zavpije.
Njen krik prebije
moje hrepenenje,
ga izlije in izpije.
Vstane in odide
je ne slišim in ne vidim.
Moje hrepenenje pa izgine.
Milan Krajnc-Nini
Ars Pingendi
Prišli so po črnem
in belem.
Prišli so do plave
barve, prepleskane z zeleno
in polite z rjavo.
Pobrisali so barve.
jih skrili v škatle,
pokrili z odejo.
Odšli so naprej
po črnem in belem.
Prišli so do . . .
se tam skrili
in z njo pokrili.
Ira
Jaz. . . in
deževna noč
Samota . . .
V meni in okoli tnene . . . mrak.
Noč je.
Brezzvezna in brezsmiselna.
Čakam nate . . .
Dež tolče po oknu . . .
Brez zveze in enolično.
Ura enakomerno tiktatka.
Brez zveze in monotono.
Pogled mi tava nekje daleč:
daleč in brez cilja.
Jaz...
Tišina ali dež.'
Tema . . .
Še vedno čakam nate.
Solze mi tečejo po licih.
Sovražim ...
Sovražim vse . . .
. . . in sebe!
Sovražim, da te ni tu.
Odbilo je polnoč.
Prihaja smrt.
Odhajam počasi,
počasi in neslišno.
(13. 3. 1991)
Mateja Muršec
Stiska
Sonce pripeka.
Vročina.
Ljudje na ulici.
Gneča na avtobusu.
Pljuča so polna smoga.
Glavo mi bo razneslo od skrbi.
V prsih mi nekaj razbija.
Nenaden sunek in vsega je konec.
Aleksandra Štih
Polet v naravo
Globok spanec.
Začno se moje dobrodušne
sanje.
Bel konjič.
Lahen vetrič.
Poletela sva!
Čez morja in polja,
čez gozdove in vrtove.
čez gore in vse do
jutranje zore.
Spremljajo naju bele meglice.
Med <praniami meglic
kuka sončni blišč.
Rdeča, rumena, zlata.
V očeh se mi prelivajo
te sončne barve!
Mislim si: da bi le vsak
vedel ceniti
dar čudežne narave.
stopinjice |^
LORCOVA PUBLIKA V IZVEDBI TEATRA III
Kziltura in mladi
F. G. Lorca je dramo dokončal
1930. Napisana je z močnim kon-
trastom gledališča pod vplivom
nadrealizma, z zavračanjem realiz-
ma v gledališču in zavračanja od
gledališča, ki uspava občinstvo.
Boj med prvim in drugim gledališ-
čem je prisoten skozi celo igro.
Odvija se med »gledališčem pod
peskom« in »gledališčem na pro-
stem.« Povezavo med gledališčem
nam nudi Shakespearjeva drama
Romeo in Julija.
Pomemben vidik v drami je
»iskanje« resnice. To bi predvsem
mogli pripisati nadrealizmu. Za-
sledimo moč ljubezni (osebe so
skoraj vse nekako ljubezensko po-
vezane), ki je bila značilna prvina
nadrealizma. Saj po Octaviu Pazu
» . . . svoboda, ljubezen in poezi-
ja« (tvorijo) »žareči trikotnik«
nadrealizma. Ljubezen potisne do
skrajnosti; trdi namreč, da se lju-
bezen lahko razvije med katerima-
koli dvema bitjema. Za boljše ra-
zumevanje Lorcovih čustev bi bilo
treba prebrati zbirko pesmi, ki so
nastajale v istem času. Gre za zbir-
ko pesmi Pesnik v New Yorku.
Pomembni učinki, ki jih doseže
s špansko steno, različni odnosi v
različnih gledališčih, kostumi Har-
lekina, prispodoba z morskim me-
secem. V začetku nastopajoče ose-
be se predstavijo z ljubezenskimi
igrami. Gre za masko, ki si jo ved-
no znova snemajo in nadevajo.
Nasproti Ravnatelju in trem mo-
škim stojijo osebe, katerih videz
ostaja enak. Konji ponazarjajo
moško moč v odnosu, ki pa tudi ni
popolnoma uravnovešen. Skratka
drama je prepletena s simboli, ki
so postavljeni pretežno v smisel
nadrealizma. Dramska predstavi-
tev zahteva od gledalca vsaj dobro
poznavanje razmer, če ne sodelo-
vanja v igri, saj se kasneje gledališ-
če podre in se gledalec znajde na
odru.
Nemir gledalca je Lorca dosege
z razbito strukturo, polno zaple-
tov, ki jih vedno znova prekinja. V
tem zavestnem soočanju Lorce do
najintimnejše resnice njega same-
ga nam pomaga poznavanje njego-
vega intimnega sveta, prek katere-
ga lahko združimo in si ustvarimo
iz še prej nelogičnih zapletov do-
kaj jasno sliko celotne drama.
Žal vsaj pol gledalcev Publike ni
razumelo. Zakaj ne? Ker še vedno
pričakujejo od teatra neko golo
pripoved in niti približno niso pri-
pravljeni »sodelovati« v igri. Niti
miselno ne! Teater, v katerem je
pričakovati zgolj pripoved, je za
nami. Zakaj bi torej igrali igre, ki:
ne spadajo več v naš čas, temveč
samo med to publiko?
In ne nazadnje moram omeniti
tudi režiserja in hkrati igralca Bar-
baro Krajnc in Gregorja Geča, ki
sta s svojo igro pokazala ne samo
pogum, ampak tudi porajajoč se
umetniški talent.
Grigorijevič
Razokvirjena beseda — li-
terarni list srednješolcev.
Uredništvo: Majda Hado-
lin, Irena Kandrič, Beno
Masten in Aleš Šteger. Iz-
dajatelj: Zavod Radio-
Tednik Ptuj, Raičeva 6.
Tisk: GZP Mariborski
tisk, Maribor.