Katolški cerkveni list.
V Otertik I. v< Ikiga Serpana.	[
Hekaj oil izrcje nin^ke mlatlosfi.
31ed drugimi važnimi predmeti, čez ktere se je lansko jesen per diihovskih dckanatnih svetili ( Konfcrenzrii) v naši skulii posvetovalo, je hil tudi ta: ..Skušnja uči, de je moški spol bolj kakor ženski v diihovskih vadbah (HcligionsiibuiigeiiJ mlačin iu merzel in len. Od kod to izvira in kako hi se tukaj pomagalo? Ker je to vprašanje sedanje dni posebno važno, podamo svojim duhovskim lovarsem pa tudi drugim bravcam ..Zg. Danice" v prevdarik. kar se je na raznih krajih v tej reči govorilo, iu kar se je per ordinarjatu iz vsiga tega posnelo iu se nam kakor sklep v tem predmetu na znanje dalo.
i. Pervi vzrok leži v zanemarenji izreje moške mladosti. Fantič se navadno svojiga očeta derži iu se vdeleži njegovih poslov in opravil. Ker so pa očetje po navadi v diihovskih vadbah tudi bolj mlačni, kakor matere, jabelko večidel daleč od drevesa ne pade. Zato naj matere izgled sv. Monike posnemajo. in per izreji svojih sinov skerbno to nadomestijo, kar očetje zamudijo. Le pobožna mati za-more zadosti terdno pndstavo ali temelj k pobožni-niu življenju v sercu otroka postaviti, kakor to sv. Avguštin sam od sebe v svojih izpovedih tako lepo in veličastno popisuje.
S£. Mlačnost v veri ima dalej svoj vzrok v tem. de se na zaderžanje fantov v cerkvi premalo gleda. Dokler se dekleta večidel svojih mater ali drugih pobožnih ženstev derže in se nad njih izgledam spodbudil jejo, očetje za svoje sine nič ne porajtajo. Samim sebi jih v cerkvi prepuste. de se po kotili okoli potikajo, norce pasejo in sčasam vse veselje do cerkv e ii| pohožnosti (allen Aiidachtssinn ) zgube. Zato naj dušni pastirji očete ojstro opominjajo, de naj svoje sine sami seboj v eerkev peljajo. ali pa s kakim pobožnim lilapcant ali s kom drugim zanesljivim v eerkev pošljejo. V vsaki cerkvi naj se pa moški mladosti posclmi kraj odloči, iu komu pametnimi! nadzorništvo čez njo izroči.
H. Tudi v šolali se pogosto greši, akoravno malokdo na to zmisli. de si namreč ueiteli mnogokrat več z deklici perzadevajo in se prijaznisi z njimi pečajo, kakor s fantiči, kteri so večidel ne-
koliko bolj okorni. Kakor hitro pa fantiči zagledajo. de bojo deklieeni zad postavljeni, zgube z ljubeznijo do učenikov vred tudi vse veselje do šole in šolskih naukov in pohožnosti. Zato naj bi vi učiteli svetni in duhovski s toliko v ecim trudani prizadevali, ljubezen fantičev in njih seree perdo-I .ti, in naj bi sc toliko vcc s fantiči pečali in za • ih nopolniši omiko perzadevali, kolikor vecim nevarnostim je moški spol v poznejših It-lili izpostavljen. Tudi je dobro in ima vselej še v poznejših letih prav dobre nasledke, če si' fantiči minislrirati nauči', iu se s tem. de v mladosti per altarji služijo, v njih tudi sploh veselje do cerk v enih in božjih reči obudi: vendar pa ne smejo hiti samim sebi prcpušcui, de ne spridijo eden druziga. Tudi na perpravi k pervi spovedi iu k pervim sv. obhajilu je neskončno veliko ležeče, na ktero stran d<- si' ho v poznejih letih seree iiiladcnca nagnilo: zato sc ne more skerb za prav lepo perpravok pcrviniu sv. obhajilu dušnim pastirjem iu starišcin nikoli zadosti perporočiti.
4.	Mlačnost v veri per moškim *polu večidel tudi od tod izvira, de moški le preradi pridige in keršanske nauke ali do zanemarijo, ali pa okoli cerkve postopajo ali pa po kotili se potikajo, kjer sc božja beseda lahko ne sliši. Le nad moškim -polam sc grešna in pohujšljiva razvada vidi. dc se ecrkvcnimu podiičcnjii odteguje, lic taki zaniče-vavci božje besede, ako posebno verjetnihznamenj poholjšanja ni, tudi per spovedi svete odveze vredni niso, se samo razume.
5.	Halji vzrok je tudi v tem. de moški veliko po svetu okoli pridejo, se veliko s svetam pečajo. v vojašilijo stopijo itd., ter veliko več pohuj-šljivili zgledov vidijo, kakor ženske. Ile pa tc nevarnosti moža ne spridijo, mora že mladcncc v pohožnosti globoko vkore iiinjcn biti. Zato naj bi se lepa navada vpeljala, de bivši, kteri iz fare gredo, per slovesu se per fajniošlrii oglasili, ter ga sv. bla-godara prosili. per kteri perložiiosti naj hi sc jim še enkrat potrebni nauki, kakor popotnica podelili, in se jim z gorečo besedo mnogotere nevarnosti pokazale. v ktere utegnejo priti in sc jim iz žalostnih zgledov mnogo drugih dokazalo, kam človek
pride, ako Boga in sv. vero zapustivsi goljufnjunu svetu sc v naročje verže in po široki cesti grešnikov potegne: zakaj v takih okoljšinah, kadar človek . posebno pervikrat, svojo domačijo, svoje znance in prijatle zapusti in se v ptu je kraje poda. je serce posebno ginjeno in prijaznimu podučenju odperto.
(i. V posebno korist za pobožnost vsake fare pa so cerkvene bratovšine, pobožne družbe in domače pobožnosti (llaiisandachten); zato naj se posebno skerhi. de se možje in fantje njih obilno \ d »ležijo. Ile se bo pa to zgodilo, je treba po-oosto in pogosto potrebo duhovskib vadb in pobožnih družb dokazati in se ne precej ostrašiti dati, ako koristne naprave od začetka le malo prijatlov najdejo: treba jc tudi vedno ponavljati imenitni nauk, dc' nebeško kraljestvo silo terpi, in de se po široki etMi mlačnih kristjanov vanj ne pride.
7. šola pohujšanja, mesnica nedolžnosti in pobožnosti za vse ljudi, posebno pa za mladenče in moze so pa slabe tovaršije . ponočni shodi in slabe kerčme. Svoj glas povzdigniti iu pred njimi nepre-neliama svariti jc dušnih pastirjev . starišev in gospodarjev sveta dolžnost
S. Per vstanovitvi sosesk naj se, kolikor moči, na to gleda. de se sami pošteni in pobožni možje v soseskino starašinstvo izvolijo in de naj soseske same na lepo zaderžanje v fari gledajo: kar en sam človek ni' zamore. tc pogosto družba serčnih iu v veri gorečih moz prav lahko opravi.
T). Tudi razširanje dobrih bukev in časnikov jr za duhovsko omiko verne cede velike, clo neizrekljive koristi. Zato naj posebno dušni pastirji pred zapeljivimi bukvami in takimi časniki , ki vero in pobožnost spodkopujejo. sv are: pa tudi vsi pošteni farmani naj jim v tem pomagajo, dc se slabe bukve povsod za t rejo. poliujšljivi časniki opuste. med tem ko je dobre bukve naznaniti, in neprene-liama perporočati treba. Tudi naj sc farmani na-vailijo. de bojo vselej poprej dušniga pastirja za svi t poprašali. preden si ktere nove bukve omislijo. Farne bukvarnice so velika potreba sedanjiga časa postale. ktera prezreti bi se nikjer ne smela.
________H.—.
Sedajni obsir katolike cerkve.
sj.i-,,1 Valentin Se/.nn.
XIII. A v s t r i a n s k o e e s a r s t v o.
14. Ogersko.
t Haljf.1
l>ri'j"lf'C Uvrsti /i-v/.-e vvrr n a Ogvrtkim o ti /. 1038 - I.) 1Sr. (m'vrani marlvrnik.
Po smerti sv. Štefana so Ogri Petra, sina njegove sestre. za kralja spoznali, ali njegova nemška rodovina in zelje, viksi službe \cmcam dati, je .Madžare zdra/.ila: oni so sc spuntali. Samuel, sv.
~ ) Pa kaj. de /. žalostjo vidimo, de »varjenje v tej reči le malo malo zda! Dokler tedaj tisti možje v vsaki fari , kterim je za B »ira in sv. čednost še kaj mar, v zavezo ne stopijo. se sereno iu združeno ne vzdignejo. in >e brez strahu, ali se komu s tem zamerijo ali ne. pred gosposko zato ne potegnejo, de se dovoljenje kerčmarenja le hišam dobriga slovesa podeli, iu se brez vse perzanesljivosti vsakimu keremarju pravica vzame, kakor hitro se mu dokazati more, de je njegova kerema fari v spodtiko , posebno pa mladosti v pohujšanje iu potuho — tako dolgo v tej reci ne
Štefana svak, je postal njih kralj, in Peter mora I. i041 bežati na Nemško h kralju Henriku III. Samuel je bil neusmiljen človek, neki dan v postu je ukazal 50 pervakov, od kterih je vedil, de so s Petram deržali, umoriti. Potlej je peršel v mesto Čanad, de bi tam obhajal Velikonoč. S krono na glavi in obdan od svojih dvornikov je peršel kralj v cerkev, ali sv. Geraril, škof v tem mestu, stopi na prižnico in reče: „Postni čas je postav ljen, de bi grešniki odpušanje in pravični plačilo dobili: ti pa*si ga ognjusil s tolovajstvam. Zato ne zaslužiš danes odpušan ja: in kakor sim perprav Ijen umreti za Jezusa Kristusa, tako ti hočem povedati, kaj te mora zadeli. Tretje leto tvojiga kraljevanja se bo meč maštvanja čez te vzdvignil. in zgubil bos življenje in kraljestvo, kteriga si se z goljfijo in silo polastil-. Pravil je dalje Gerard. de bo med ljudstvam hud punt vstal, in de bo ludi on v njem umeri. Vse to se je res zgodilo.
Sv. Gerard je bil doma iz Hencdk. in je že od mladosti v samostanu živel. Podal sc je bil skozi Ogersko na božjo pot v Jeruzalem, in na tem potu se~je bil sv. kralju Štefanu s svojo učenostjo in pobožnost jo tolikanj pcrkupil. de ga je kralj per-moral na Ogerskim ostati. Gerard gre v klošter Ueel, ki ga je bil sv. kralj na prošnje pušavnika Gonterja sozidal. Tukaj se je on 7 let v postu in v molitvi vadil, in ni imel druge tovaršije kakor samo minilia Maura, ki je poznej škof v Pcčuhah t Fiinfkire licn) bil. Ko je bil sv. Štefan svoje kraljestvo pomiril, je poklical Gerarda iz samote, ga dal blagoslov iti škofa in ga je potlej poslal pritli-govat svojimu ljudstvu. Ljudje so Gerarda ljubili kakor očeta: število vernih jc rastlo. kralj je torej zidal cerkve v več krajih, in poslal sv. Gerarda h cerkv i sv. Jurja v Canad. Tu je bil altar Marije llivice. pred njim sreberna kadilnica, kjer sta dva starčika vedno prijetne dišave žgala. in vsako sa-boto se je tukaj castcnje presvete Divice z deveterimi berili iz brcvirja opravljalo. Sv. Štefan namreč in celo Ogersko jc nebeško kraljico sosehno častilo.
Sv. Gerard je zlo skerbel za vse, kar božje službo zadeva: rekel je. de se mora vera s tem podpirati, kar je človeškimu občutenju prijetno. — De bi sc nad nemškim cesarjem Henrikam 111., ki je bil pregnaniga kralja Petra sprejel, maštval. je kralj Samuefl. 104*4 z vojsko na Nemčijo planil in je 2 leti grozovitno tam razsajal: ali v 1. 1044je cesar Henrik Petra vnovič za ogerskiga kralja postavil. Samuel je bil vjet in ob glavo djan. Tako se je spolnilo pervo prerokovanje sv. Gerarda.
Peter jc zdaj sicer po ptuji pomoči spet sedel na prestolu sv. Štefana, ali Ogri niso bili kratko nikar ž njim zadovoljni. Poklicali so tri brate iz arpadove hiše, Andreja. Hela-ta in Leventa-ta. ki so bili ob času sv. Štefana Ogersko popustili, do-mu. — Andrej in Leventa sta prišla, in berž jih je obsula trunia vstajnikov, ki so od njih terjali per-
borno prišli na bolje. Posebno ojstro naj bi soseske na to gledale, de bi bile vse kerčme med službo božjo zaperte. (kar je tudi po cesarskih postavah zapovedano^, in vsakim u kerčmarju. ki se v tem pregreši, naj bi se kerčma zapcrla in sc mu ojstra iu občutljiva kazin naložila. naj boljši, če v denarji, zakaj takih brezvestnih kerčmarjev Bog je ravno denar. O družba sv. križa, kako zlo zlo si nam potrebna; pa le redki, prav prav redki so v Izraelu tudi med čuvaji Siona, ki to vidijo!
voljenje živeti po ajdovsko kakor njih predniki, pobiti škofe in duhovne, podreti cerkve, se odpovedati keršanstvu in moliti malike. Le s tem pogojem so jima obljubili zoper kralja Petra se vojskovati. Leventa je bil ajd, Andrej sicer kristjan, ali strah pred Petram in gerda častilakomnost sta ga premagala, — dovolil je v hudobno željo vstaj-nikov. in preganjanje keršanske vere sejeper-čelo. Nek človek. Vata po imenu , je pervi od ker-šanstva odpadel in si dal glavo obriti razun treh čopov las. ki so mu od glave viseli. Na njegovo nagovarjenje je vse ljudstvo začelo zdaj darovati vragam in konjsko meso jesti. Pobijali so kristjane brez izjemka in požgali več cerkva. Zdaj so sc oni očitno zoper kralja Petra spuntali, morili sra-motljivo Nemce in Lahe, ki jih je bil on po deželi naselil, in mu sporočili, de hočejo končali škofe ž njih duhovšino in vse, ki desetino pobirajo, in postaviti spet malikvanje v njegov nekdanji slan.
Andrej in Leventa sta pergromela s svojimi derhahni noter do Pcšta: škofje (ierard. Bcstrit, Buldi in Bencta so šli iz Stolno-Beligrada njim naprot, de bi jih s častjo sprejeli. V kraji C«iod je G c rani sv. mašo bral, per kteri so bili njegovi trije tovarši: ali še poprej jim je rekel: ..Vedite, moji bratje, dans bomo mi martre terpeli, samo škofBe-neta ne-. Obhajal jc vse pričijoče, potlej so šli proti Peštu. kjer so jih Vata in več nevernikov ob-suli in na-nje kamnjc hirali, jskof (ierard je bil na svojim vozu in je delal vedno križe čez preganjavce. Zvernili so zdaj voz in le lučali naprej kamnje v škofa, ki je na tleh ležal. Glasno je (ierard za-klical: ..Gospod Jezus Kristus, ne perštevaj jim tega greha, oni ne vejo, kaj delajo". Prebodli so ga na to s sulico, de je umeri: umorili so bili tudi škofa Bcstrit in Buldi iu veliko kristjanov. Ali škof Bcneta je bil otet ml vojvoda Andreja, in tako so sc spolnile besede Gerarda, kteriga katolška eerkev S£4. kimovca svetnika in marternika časti.
Nesrečni Peter je bil vjet in oslepljen, od bolečine nad zgubo oči je kmalo potlej umeri: umeri je bil tudi neverni Leventa. Torej se je dal še tisto leto 1047 vojvod Andrej v Stolno-Bcliingradu kronati od treh škofov, ki so bili po tem pobijanji kristjanov še per življenji ostali. Zdaj je kralj Andrej I. pori smertno kaznijo prepovedal vse malikvanje: je ukazal se poprijeti keršanske vere in živeti po postavah sv. kralja Štefana. Odslej je Ogerska dežela keršanska ostala. Kralj Andrej I. je v 1. 10(51 v vojski umeri, s konja namreč je bil padel, in podkve njegovih konjikov so ga pomandrale. — Njegov brat Bela L je bil zdaj kralj: spet so se oglasili prijatli malikvanja in terjali, de naj se keršanska vera odpravi. Ali Bela jih je s svojimi vojaki napadel in popolnama pokrotil. V I. 1003 je Bela L umeri: trije verli sinovi (»eiza, Ladislav in Lampret, ki jih je bil ta kralj zapustil, so se branili ogerske krone in tisto ponudili Salomonu L, ki je bil sin Andreja I. Se le v I. 1074, ko je mogel Salomon iz dežele pobegniti, je (ieiza I. začel kraljevati: po njegovi smerti v 1. 1077 je bil njegov brat Ladislav za kralja izvoljen.
Ladislav F., kteriga katolška cerkev svetnika časti, je bil pravi oče svojiga ljudstva in vre-din naslednik sv. Štefana. Ob njegovim nastopu kraljevanja so tatvina, ropanje in druge hudobije silno po Ogerskim divjale. Z ojstrimi kaznimi, ki jih je tatovam in roparjem žugal in, ako se niso poboljšali, tudi ž njimi udari, jc bil deželi mir in varnost dal. — Kumani, divji roparski rod, so bili
skozi Sedmograško pod povcljstvam vojvodov Ku-tesk in Akos dvakrat na Ogersko perderli: ali Ladislav jih jc obedvakrat premagal, vojvoda Akosa v bit vi polomil, njih veliko vjel. v ravnini ob Tisi sc naseliti in kristjani biti permoral (1.1091). Njegova sestra Helena, tudi Lepa imenovana, mu je bila lirovaško deželo po smerti svojiga moža Zvonimira, zadnjiga kralja Hrovatov, zročila, ktera je tako del Ogerske postala: postavil je bil škofije v Zagrebu iu Velkim-Varadinu. in jc veliko samostanov ali z noviga uterdil, ali jim gotovši prihodke preskerbel. V takratnih žalostnih razporih med razujzdanim cesarjem llenrikam IV. in sv. papežem Gregorjem VIL je bil že perpravljen z 20.000 mož papežu na pomoč hiteti. Molil jc veliko, sv. resnice nar raji premišljeval in častil s posebno pohožnostjo Marijo Devico. Poln zasluženja pred Bogam je v I. 1095 umeri, in v lepi cerkvi v Varadinu. ki jo jc bil sozidal, svoje pokopališč najdel. Milo so hvaležni Ogri žalovali po njegovi smerti. kakor po smerti nar holjšiga očeta: cele tri leta sc ni slišalo po Ogerskim ne muzike, ne plesa, ne dnigili veselic. Bog pa ga je bil pred svetam poveličal z veliko čudeži, ki so se na njegovim grobu godili. Zavoljo tega ga je papež Celestin III. v 1. I lllw praznično svetni-kam perštel. 27. rožnika obhaja katolška cerkev njegov spomin.
(Dalje sledi. |
Razgled po k<»r*aii«kiiu kvcIii.
Iz II el g i je. Armcllini . zmed poglavitnih junaei-nov ranjce rimske samovlade (to je laški puntar |. je po njenim razpadu v Luttieh pobegnil. Neki dan na sprehodu vidi dva fantalina. kako sc lasata in pulita, ter popraša , kaj de se »ujeta. Odgovori sc mu, de je eden zaigral en sou (blizo poldrugi krajear). pa de neec plačati. Armcllini da uniinu druzimu en frank (£3 kr.) s pogojem, de naj zdej tovarša per miru pu-ti. Deček se sperviga čudi nad tem blagosercuiiu daram. ali hitro ga popraša: rXisi li ti tisti gospod iz Laškiga?u rrPac~*<. ,,Na nazaj tvoj frank, nočeva denarjev, ki so papežu ukradeni".
Iz Dunaja. Ondi jc zdaj samo še kepica Ilon-gcancov. Znani judovski dnevničarji so bili po svetu raztrobili, de je med uniini 3INHI. ki so pri pečavništvu postavniga priznanja svoje dcrhalicc prosili, bilo mnogo ..intelligencic" ; pa na dan je peršlo, de je bilo skor pol zined njih ncsamostalnih otrok, in dc ta nova cerkvica obstoji narveč iz tkavskih. čevljarskih, šivarskih hlapi-ec v in kupeevskih dečakov. Patrijarli tega vsekod na-dergnjeniga zbora je znani Žuželka z gospo. bi\šogle-dišno igravko Briuiingovo. Ta gospod, rojen Ceh. je prav ncmškovavcc: nar poprej je samiga sebe razglasil za Nemca fin kako bi ne bil. sej to že irne kaže. ker -tuili v Švedskim jeziku so besede na — k a izhajajoee!!! potlej je hotel tudi vse Avstrijance ponemeiti ( k velikimu pohujšanju smo mogli po dnevnikih njegove revne spise: pOesterreich deutsch. — Ocstcrreich deutsch" brati. Na poslednje je postal ;>a patriarh nemške vere! — O srečna Gcrinania! Žuželka bi ti tudi nemške nebesa vstrojil, ko bi le vanje veroval!
Iz T urški ga. Dominikanec Marciaj. lani imenovani škof v Tcodozjopolu, ki stanuje v Mosulu. nazna-nuje, de se je ravno kar jakobitski škof iz Mcdiata kri-voverstvu odrekel ter očitno stopil v cerkveno občinstvo s katolškim sirskim škofam v Diarbekiru. Temu škofo-viniu zgledu jc že več imenitnih in visokih oseb naslc-dovalo. Mediat je malo mcstice, ležeče v gori, ki jo
Greki imenujejo Taver (Taurus). Na ti gori stanujejo sami Jakobinci, kterih d"hovstvo v veliki nevednosti živi. Nadjati se je, de bo to škofovo prestopljenje našim oznanovavcam v une strani pot odperlo , ker dosih-mal niso imeli perložnosti ondanjimu ubogimu ininirnimu ljudstvu katoliške resnice oznanovali. (Zagreb, list).
Prusko. Minister pravosodnijštva je sodništvam oznanil imenik katolških praznikov, in ukazal, de sc ob teh dnevih ne smejo sodniške reči opravljati. — V Berlinu se ojstro gleda, «Ic se naredbe zastran po-svccevauja nedelj spolnujejo. Ne le vse štacunc morajo biti zapertc, temuč tudi štacunske okna zastcrtc. Štra-žan>tvo za varnost hudi po delavnicah . In gleda , dc bi sc o prepovedanim času v njih nc delalo.
Pruska vlada jt evangeliškim (protest. ) konzi-storjem za povedala poskerbeti. dc bo zapovedni.štvo in služabništvo železnih cest ob nedeljah pri službi božji. — To jc v resnici modra zapoved povsod potrebna, ker če se dan Gospodov ne bo posvečeval , ne bo sreče — nc per železnih cestah, nc drugod.
Bere hc. de je tudi odbor A v s t r i j a n s k i h škofov miiiisterstvu predlog podal, v kterim svoje želje izreče , de bi se uradnikam in opravnikam per železnih cestah perložnost dala, ob nedeljah in praznikih cerkveni zapovedi zastran božje službe zadostiti.
Iz S vaj c e. Neki čern demokrat je peršel undan na Svajcarsko obiskat demokratske begune. V Gcnfu zboli in gre v mestno luteransko bolnišnico, ker mu pa tu ni bila všeč strežba in živež , sc preseli v ondanjo bolnišnico usmiljenih sester. Pri njih skcrbljivi strežbi jc naš bolnik v kratkim okreval, in zdaj z najveeim navdihain govori od dobrih del. ktere je v stanu doper-nesti katolška ljubezin in podarljivost.
Francosko. Na Avinjonskim so duhovni napravili društvo za razširjanje dobrih bukev. Njih namen jc, napraviti v vsaki duhovnii (farij katolško bukvarnico. ktera bo brez plačila slchcrnimu v postrežbo. Različni odbori bodo to reč v skerbi imeli, predsedniki po škofijah bodo škofje sami. duhovniki ali fajmoštri po duhov-nijah. Vsak tovarš daruje v dnaru po dobrovoljnosti. in hc zaveže, druge po svoji moči od branja zanikernih bukev odvračati. Marija je bramba tega društva.
Pariz. Krgen Vorn, ki je bil del časa medder-žavski ali diploinatiški opravnik na izhodu , je stopil v Carjigradu v duhovni stan. in bo od pečavnika zunanj-stva v Pariz poklican , se ž njim posvetovat zastran opravil katolške cerkve na izhodu.
Angleško. Iz letnih naznanil sc vidi. dc vsako leto okoli 2000 ljudi prestopi iz aiigle- ke v katolško cerkev, odkar jc ondi katolištvo s težkim trudam svobodo zadobilo. — Od todi je tisto čudo. dc možici, ki sc nc Boga. nc pekla nc boje , pred svobodno cerkevjo toliki strah imajo.
— Angleške novice oznanujejo izEietera: Ma-skell. dvorni kapclan eseterskiga škofa, je očitno naznanil, dc po njegovim prepričanji anglikanska cerkev ni nikakoršna cerkev, in dc nima oblasti duhovniških redov deliti, za to je zdaj prost svetovnik svete rimsko-katolškc cerkve.
Laško. Goreči Turinski katolčanjc se sc k hvali časnika -Armoniau ztdinili. de hočejo sami plačati kazen . ktero je sovražno sodništvo neostrašenimu nadškofu po krivici naložilo. Nadškofov! protivniki so botli to zbiranje prestreči, pa se jim ni dalo. Tako sovražno vsilovanjc je katolikam še le serčnost delalo, de so sc v rečeno novičarnico takorekoč valili ter tam podajali »*voie darove.
Azija. Na Kohinčinskim je preganjanje kristjanov. Kraljeva zapoved jc: 1. Vsak Kohinčan, zatožen, deje kristjan, ako se noče svoji veri odreči, dobi sto palic, in je spušen; 2. vsak domači duhovin, ako neče od-pasti, »e na obličji zaznamiija z besedami: ..napčna vera", in se v ječo dene (poprej so bili duhovni s smertjo kaznovani) ; 3. kdorkoli vjame oznanovavca ali misjo-nara evropejca, dobi 30 prutov (okoli 130 gold.) srebra, oznanovavec pa se zapelje na globoko morje in utopi. — Tako še zmiram terpi sveta cerkev, in se oslavija vsaciga stoletja v svojih terpežnikih ali mučeneih. in iz njih kervi izhaja seme vere in ljubezni božje med narode.
Iz Prage. Lepo djanje pražanskih bogoslovcov. G. Dr. Plaucar, vodja nadškofskiga semeniša. je zbrani ..katolicki jednotv" naznanil, koliko gorečnost so njegovi bogoslovci razodeli. de bi zamogli tudi oni k zidanju cerkve ss. Cirila in Metodja kej pripomoči. Ker imenovani bogoslovci nimajo ne časa, nc perložnosti si kej prislužiti, so se v tem zedinili , de hočejo s priterga-njem v jedi —- s poštam nekoliko pridobiti ter darovati v namen dotičniga zveličavniga dela. Poprosili so tedaj gosp. vodja . de bi jim . počemši od sv. Janeza Ncpo-mučkiga. skoz šest tednov ob nedeljah in praznikih, ob kterih se jim po predpisu nekoliko priboljšuje, samo vsakdanji živež ukazal pripraviti, kar pa se s tem prihrani . naj bi se obernilo na sv. hram v Karolinu. Prihranilo sc je pa 51 gold. sr.
— 27. p. m. so obiskali nj. emin. g. kardinal knez Svarcenberg semenišč v Pragu. S posebno perljudnostjo, ljubeznjivostjo in prijaznostjo so si na enkrat vse mlade serca perdobili. Pomljivc so besede, ki so jih per ti perložnosti ljubeznjivi vikši pastir govorili duhovskim učencam, rekoč; -Veseli me, de v Vas zamorem pozdraviti svoje prijatle in prihodnje sodelavce. — Ne pričakujte pa vender v prihodnje za se nikakoršnih cvetlic, nikakoršne vgodnosti, nikakoršnih časnih posestev. -Zamorete li kelih piti?" -— je Gospod svoje učcncc prašal. Tako tudi jest Vas serčno prosim, de slehern, kteri ne čuti v sebi dosti moči. nagnjenja in zmožnosti k tako težkimu delu. naj bi rajši, dokler jc čas, odstopil nc samo zavoljo svoje lastne vesti, ampak tudi v prid kraljestva Jezusoviga. Kdor je pa vender k prenašanju za terdno odmenjen, naj zaupa v milost Gospoda Jezusa Kristusa". —- Ta visoki duhoven mende misli glasovitna bogoslova Giinther-ja in Veith-a v Prago poklicati.
Glasgo\v. Londonskima časniku Tablet sc iz Sotiškiga čez cerkvene zadeve to piše: Pred 45 leti je bilo v mestu Glasgo\v komaj 200 katolčanov; niso imeli ne cerkve ne šole; službo božjo so imeli v tesni stanici. ki so si jo nalaš blizo hiš, v kterih so vojaki stauovali, zvolili, de bi jih ti zoper razkačeno derhal varovali. Tako je bilo , ko je Dr. Scott v to mesto peršel . pod njim pa se je katoličanstvo pospešilo. Marsikdo bi se bil prederzniga imenoval, tudi le kapelico napraviti; on pa je začel cerkev zidati, ktera je za staro škofijsko cerkevjo nar veči v tem mestu. Odsihmal je katoliška cerkev vidama rastla: cerkev je bila kmalo premajhna. Katolčanov jc zdaj 70.000; imajo 4 cerkve, 3 druge ravno zidajo in bodo čez pol leta dozidane; imajo tudi 2 veliki poslopji za šole in sirote. Glasgov-ski katolčani, ki so vsi delavci in so večidel iz Irskiga peršli, so 45.000 liber za zidanje podarili. Ce sc bo cerkev tako razširjala kakor dozdaj. se smemo nadjati, de bo Glasgovv kmalo zopet katolško mesto in dc se bo škofijska cerkev, ktera je hude čase Knoksa in Krom-\vella preživela, zopet v ta namen nazaj dala, zavoljo kteriga so jo bili naši spredniki sozidali.
Odgovorni vrednik in založnik: Janez Kr. Pogač ar.
— Niatiskar: Jožef Hlaznik v Ljubljani.