^U™ Za cerkev, šolo in dom. ....... ■ ' "' i i i Št 5. 15. maja i865. XIV. tečaj. ^ ■ -nrm- ' ,'• ' ) ' ' ; : '>■-•' %i ■ ? '. fns &n •. e v. ; - Pridiga za 6. pOvelikonocno nedeljo. (Kdor pobožno živeli hoče, se ne sme ljudi bati in sramovati; iiv g°v- J- A—sU) - ; „Tndi vi bote pričevali, ker ste od začetka pri meni." J«n, 25, 27. ■ j^vel|č!vr_tiila od svojih očencev, jrnj[ da od jrere v njega preTcelimsvetom pričujejo. To- pričevanje je bilo pa za-nje sila nevarno in legpvno. Da bi pa očence na' to pripravil in jih s serčnosljO34 navdal, jim Zveličar ^napoveduje, kaj jih zavoljo lega pričevanja čaka. Reče jim: Iz shodnic 'vas bodo devali; ura clo pride, da bo vsak, kteri vas omori, omenil, da Bogu službo stori. In to vam bodo storili, ker ne poznajo ne Očeta, ne mene.šTo pa sem vam govoril, da se spomnite, kedar ura pride, da sem vam jaz to petfvil. (Jan.?" 10, 2—4.) Aposteljniao šli po celem s&eltr, in so povsOd od Kristusa priče val^^aSTRr^o^soza lo"zanT&iffVSnjei npr e k I i n ova nje, lakoto in žejd,; tepenje fn še clo smert prestati morali.-(I. Kor. 4,9 —13.) Spomnili so se Gospodovega prerokovanja; vedeli so, da učenec mora zadovoljen bili, če se mu godi, kakor njegovemu učeniku, in hlapec, če se mu godi, kakor nj^ovemu gospoda. (Mat. 10, 25.) In ker so vedeli, da njih Gospod in Učenik je bil pre-klinjan, zaničevan, preganjan jft umorjen, tudi oni njegovi nčenci nič boljšega niso pričakovali. Zato šo pred narodi in kralji od Kristusa pričevali, in scer pri časti in nečasti, pri nepoštenju in dobrčift imenu, v ranah in v ječah. (1J. Kor. 6, 4—8.) Da bi pač tudi mi ta lep izgled aposleljnov posnemali, in brez šTraEu pred "TfuJmi ravno tako od vere v Zveličarja in od pokorščine do njega pričevalil Zakaj če se bomo ljudi bali Slov. Prjjatel. r * * t 154 ju " - . * - r . - •» » .. r . „ ' ■ ! * f l v f 14 & in sramovali ^pj verd pričati, in po Veri Živeti, tudi Jezus na sodni dan ne bo hotel pred svojim nebeškim Očetom od nas pričevati (Mat. 10, 32. 33.), ampak nam bo rekel: V resnici vam povem, jaz vas ne poznam! (Mat, 25, 12.) Kdor torej tej strašni sodbi oditi hoče, naj si v spomin vtisne, in naj se po tem ravna, kar danes rečem: ,Kdor pobožno.-živeli hoče, ne sme se ljudi bati in sramovati." Poslušajte!*" jT) Razlaga. ^ / Čudno je vendar na svetu! Naj bo kak mož ali žena, kak mladeneč' ali deklica, da se ponižno nosi in tiho obnaša, posvetne marne in norčije zaničuje, službo božjo pa —. pridno obiskuje; precej ga ljudje zaničljivo zasmehujejo, in si jezike nad njim brusijo. Srečen je tisti, kteri na . to rJVfcftftajta! Kdor Bogu služiti, svetu pa in njegovemu veselju se odpovedati hoče, naj le nikar druzega ne pričakuje, kakor zaničevanje posvetnih ljudi. Prašajte jih vse učenike duhovnega življenja, in enoglasno bodo spoznali, da človeku ni mogoče greh in hudobijo sovražiti, da bi od grešnikov in hndobnežev sovražen ne bil. ^Hudobni", pravi sv. pismo, „imajo gnjusobo nad tistimi, kteri so na pravi poti." (Prip. 29, 27.) Življenje pobožnih je vedno očitanje hudobnim;, ni torej čudo, da hudobni pobožne zaničujejo in sovražijo. Življenje pobožnega je svetlo ogledalo, v kterem hudobnež vso svojo gerdobo vidi; torej se ni čuditi, da grešnikP preganjajo pravične. Kratko ni mogoče, da bi si bogaboječi dopadanje hudobnih pridobili. Iz tega pa tudi lahko sklenete, Yi pošteni, pravični kristjani! da niste ne pervi, ne zadnji, ki zavoljo pobožnosti zaničevanje in preganjanje terpite. Že kar svet stoji, se tako godi. ^Jile^belJeJnl zavoljo pobožnosti od Kajna sovražen in umorjen. (I. Moz. 4, 4—8.) V Egiptu vidimo Jožefa, kterega ,je njegov oče zavoljo nedolžnosti in pobožnosti pred vsemi njegovimi brati ljubil, njegovi bralje pa so ga toliko bolj sovražili, in ga clo v Egipt prodali; pa tudi v Egiptu je moral v ketne uklenjen v ječi sedeti, zato ker ni hotel zoper svojega Boga grešiti. (I. Moz. 39, 9.) V Babilonu je bil Daniel levom veržen, zato ker ni hotel dru-zega^ kakor le pravega Boga moliti. (Daniel *6.) Suzana je bila k smerti obsojena, zato kec. ni liotla v hudobne "naklepe dveh nesramnih starcev privoliti. (Dan. 13.) V Jeruzalemu Šd fariz^i_nevoljnijaJ!kIagdateiKV-s»to Jier je skesana in spokorfia h Jezusovim nogam se vergl^ in je drtreega mazila na njegovo glavo izlila.- „Čemu ta potraftf?" šlo je'v farižejevi hfši od nst do nst. (Mat. 20,9.) „fif W%e tbgotil! 'ittd ttjd'V CMark; 14,5.) Magdalena je za svojo n&imernošft, # mazila, Jf ktiriirti je svoje lase mazala, za oblačila, šfcleVimi je svojeitruplo lišpala, veliko več potratila, cele leta je zapravljala, — pa kdd je:B'e» to kaj rekel? Ko je pa le nekoliko tistega, kar je poprej v greh obernila, zdaj Gospodu v dar prinesla, vstalo je pa na enkrat mermranje, in reklo se je: Čemu ta potrata? Tako se že od nekd^ jpoinuje^Jiat av^tCptolJL^^.. kteri foočfjo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo' preganjanje terpeli". (H. Tim. 3, 12.) Nar bolj se je pa to nad aposteljni spolnovalo. Po Jezusovem naukn, pobožno so živeli, in so si tudi prizadevali druge ljudi k pobožnemu življenju napeljevati? Pa kako se jim je zato godilo? Oni, ki so zatoljo svojega izvoljenja od Kristusa v to odločeni, da bodo enkrat na sodni dan sedeli na dvanajst sedežih," in s Sinom človekovim sodili dvanajstere Izraelove rodove, (Mat. 19,28.), „oni so bili pred svetom za nar zadnje postavljeni." (I. Kor. 4, 9.) Nič drtJgači se tudi njih nastopnikom ni godilo. Sv. Atanazija, škofa in cerkvenegavtfčeniks,- rso nei&losti in nmorstva obdolžili in zatožili. — Sv. Stanižlaj škof je bil tatvine obdolžen. • ' - j & m:* ... S^Jzidor, kmet, je rad molil, in pridno delal; vsak dan je zjutraj tekel-k~ sveTT maši; potlej je šel na delo, in je tako priden bil, da je več storil, kakor njegovi sosedje, kteri so pred delati začeli, in Bog je njegovo delo posebno požegnaf. Njegovi sosedje so mu bili zato sovražni, in so ga pri gospodo, kterega polje je obdeloval, založil!,' da v cerkvi fad tičf in pri delu veliko zamudi. Da gospod vidi, ali je to res, poda se zjutrej zgodej na polje, kar vidi namesti Izidorja brati angela dva, in polje Izidorjevo je bilo boljše obdelano, kakor drugih kmetov. Izidor je bil le zavoljo pobofrifoti od sosedov preganjan in tožen. .Sr.^Pan^tftci. ittBŽeaec je ajdovskemu cesarju Dioklecijanu naravnost rekel, da djegovi bogovi so bili za- peljivci in goljufi, pa se mu je s tem tako zameri], da mu je dal glavo odsekati. . '/ Tako se vse stoletja spolnuje, da tisti morajo pregaujanje L t terpeti, kteri hočejo pobožno živeti. Pa zato naj nobeden zmed nas nikar ne žaluje, kedar moramo zavoljo Kristusa preganjanje terpeti; veliko več se moramo veseliti, da se nam taka godi, kakor se je svetnikom božjim, kteri zdaj pred tro-nom Jagnjeta stojč, (Skrivno razod. 14, 4.), in so zavoljo Kristusa nekdaj na zemlji zaničevani bili. Mi bi si morali prizadevati aposteljne posnemali, od ktcrih nam sveto pismo pove, da so se veselili, da so za vredne šteti bili zavoljo imena Jezusovega riečast terpeti. (Apost. djanje 5,41.). Saj nam tudi Jezus sam pravi: uBlagor vam, kedar vas bodo ljudje kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo "mene; veselite so in od veselja poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih; zakaj tako so preganjali preroke, kteri so pred vami bili." (I. Pet. 4, 14.) Nasprot pa pravi Jezus: „Gorje vam, kedar vas bodo ljudje hvalili; ravno tako so njih očetje laž-njivim prerokom delali." (Luk. 6, 26.) Nad vsemi pravimi kristjani se mora spolniti, kar je Jezus rekeh „Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz svela, ampak sem vas jaz od sveta odbral, torej vas svet sovraži." (Jan. 15, 19.) Svet je Gospoda sovražil in umoril, torej ne more tislih ljubiti, kteri so njegovi učenci. Zato se na grajanje in preganjanje sveta ne sme porajtati, in v tistega se mora zaupati, kteri je svojim aposleljnom rekel: „Na svetu bole brit— kost imeli; ali zaupdjle, jaz sem svet premagal.^ntJan. 16,33.) Ja, vi dobri in bogaboječi kristjani 1 le zaupajte v Gospoda, Zakaj prišel bo enkrat danj ob kterem T»o3o""vaši zaničevavci in obrekovavci osramotiš Tisti dan,- ko bo trohljivo ne-strohljivost obleklo (I. Kor. 15, 53.), takrat bote z veliko serčnostjo tem nasproti stali, kleri so vas stiskali in preganjali. (Modr. 5, 1.) Tam se bo godilo, kakor ob Noetovem času. Noe je prebival v sredi hudobnega ljudstva, in le on in nje-gova^ružina so pobožno in sveto živeli. - Ko je Bog sklenil, ljudi zavoljo zmiraj veče hudobije pokončati, bil je Noe izvoljen od Boga, da bode otet. Zato mu je Bog zapovedal, naj veliko barko naredi, da bi v njej, kedar povodenj nastopi, rešenje < našel. Kako so pač pobožnega Noela zasramovali in zaničevali, ko je začel barko narejali, in ljudstvu zažugano pokončanje sveta oznanovnti. V začetku so se morebiti ustrašili. Ko je pa 10, 50, poslednjič clo 100 let preteklo, in se žuganje še ni spolnilo, kako so pač Noeta vsakdan zasmehovali, ko je Noe opoldne, ob lepem vremenu v bnrko šel s svojo družino, in z Noetom vseh žival po dvoje, in ko so se vrata za njim zaperle. — Pa vse drugači je bilo čez sedem dni, ko so se viri brezna prederli, in lijaki neba se odperli. (I. Moz. 7, 11.) Zdaj se je pa vse drugači obernilo. Zdaj je bil Noe v varnosti, in se je lahko veselil, njegovi zasmehovavci so pa jokali in vpili, prepozno so svojo nejevero in hudobijo obžalovali, in nesrečno v vodi poginili. Za kterega je bilo zdaj boljši za Noeta, ki je toliko časa zaničevan bil, ali za njegove zaničevavce in zasmehovavce? Taka se bo godila tudi listi veliki dan, ko se bodo nebeške moči gibale. (Lnk. 21, 26.) Zdaj so pravični kakor neumneži zasmehovani, zaničevani, ^asram0VWfl1~tBTpre-" gnnjani, to da to le malo časa terpi. Kedar bo sodni dan svet v ognja kpnec_jemal, kakor nekdaj v potopu, takrat bo hudobnim vsa pomoč odtegnjena,'"kakor ljudem ob času Noeta. Takrat bodo jokali, na vse strani tekalf, okoli sebe gledali, da bi kakega pomočnika našli, pa nobenega pomočnika ne bo, kakor ga tudi ob časa vesoljnega potopa ni bilo. Pravični pa bodo z veliko serčnostjo njim nasproti? stal in; brez strahu gledali, kako bo med strašnimi znamnji5 svet konec vzel, in kako bodo hudobni med jokom in tulenjem v pekel pahnjeni. Sklep- 0 veliki in od pobožnih težko pričakovani dani kdaj boš 'še prišel? KrTstjanTT~1tTilM1 o bu prISftU ZaEnj naše življenje je kratko. Zato le radi prenašajte kratko pozemeljsko terpljenje. Kedar nas ljudje zaničujejo in preganjajo, spominjajmO se tiste tolažbe, ktero je nekdaj Bo^zKaeTskemii Iju^sTvu" po preroka Izaiju (51, 6. 8.) dal: „No bojte se, kedar vas ljudje znsramujejo, tudi se ne vstrašite njib kfetve. Zakaj kakor oblačilo jih bo červ«jedel, in kakor volno jih bo molj snedel; moje zveličanje pa bo vekomej 03tal0,. in moja pravica od roda do roda.® Amen. f i Pridiga za hinkoštno nedeljo. (Kakošno mora bili naše serce, tla pride sv. Duh vanj in ostane v njem ? Gov. L. A.) „Prišla bova k njemti in pri njem prebirala." Jan. 14, 23. V vod. Preden se je ločil Jezus na Oljski gori od svojih ljubih aposleljnov in šel y nebesa, jim je rekel, naj gredo v Jeruzalem in ostanejo ondi tako dolgo, da jim bo poslal sv. Duha. Bilo je ravno današnjo nedeljo. Ljudi je bjlo iz vseh krajev silno veliko veliko v Jeruzalemu zavoljo binkoštnih praznikov. Aposteljni so bili zaperti v neki hiši iz strahu pred Judi, kar vstane okoli devete ure zjutraj nanagloma šum iz neba, kakor prihajajočega silnega piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli in so se jim prikazali razdeljeni jeziki ognjeni in so se spustili nad vsacega posebej. In vsi so bili napolnjeni s sv. Duhom, jeli so govoriti mnoge jezike ter serčno oznanovali križanttga Jezusa. Ljubi moji! tudi nam je poslal Jezus sv. Duha, tudi vdaje serca hoče priti, v nas prebivati. in nas napolniti s svojimi nebeškimi darovi. O blagor vsakemu, v kogar serce pride sv. Duh, še bolj blagor pa tistemu, v kogar sercu sv. Duh tudi ostane in prebiva. Stara in lepa navada je, kedar pričakujemo kacega imenitnega gosta, da hišo lep posvetnega duha in od mesenega duba; odpovej se posvetnemu in mesenemu, da prejmeš božjega Duha, in precej pove tudi, zakaj? zato namreč, »ker posvetni in mesent duh sovražita božjega in ne morejo vsi trije skupej prebivati. Kdot se zamakne v posvetne opravila, kdor se omadeževa z meseno nesramnostjo, v tacega ne pride prebival sv. Dub, ki ljubi le mir in čistost." Zato pa postavljajo nam pred oči sv. Duha v podobi belega golobčka, ker golob je znamnje čistosti, kar nas uči, da sv. Duh ljubi le čistost in ne more priti "v nečisto grešno serce. Ko je bila po vesoljnem potopu voda že nekoliko vpadla, bil je izpustil Noe iz barke goloba, da bi zvedel, če se je že voda vsa usušila. Ker je pa bila zemlja.še vsa nesnažna, se je vernil hitro golob nazaj v bark& Kakor Noe nekdaj iz barke, tako nam pošilja Bog še zdaj z nebes svojega sv. Duha, naj bi prebival v nas in nas napolnil s svojimi božjimi darovi. Kjer pa najde z grehi omadežano serce, ondi ne more prebivati, ampak se verne, kakor nekdaj Noetov golob v barko, nazaj v nebesa. Sv. Ambrož pravi: »Golob se ni vsedel na blatno zemljo, ne na gnile smerdljive trupla, tako ne pride sv. Duh prebivat v meseno in hudobno dušo." In sv. Bonaventura pravi: »Nikdar ne pride sv. Duh v serce, dokler je pregreha v njem." Vse to je dobro spoznal sv. Peter, Ko je bil binkoštno nedeljo napolnjen s sv. Duhom, začel je Judom oznanovati božjo besedo še tisti dan, očital jim je z ojstro besedo njih lerdo-vratno hudobijo, da. so Jezusa, božjega Sin* omorili, z namenom, da bi se spreobernili in bili vredni prejeti sv. Duha. Petrove besede so jim serce pretresle, tako, da so uprašali aposteljne: »Povejte nam bratje, kaj nam je storiti?" po toliki hudobiji, da prejmemo tudi mi sv. Duha. Peter pa jim je odgovoril: »Delajte pokoro in vsak izmed vas naj se da kerstiti v Jezusovem ; imenu in boste prejeli sv. Duha." Prav ima torej sv. Avguštin, ki pravi: »Prečistemu Gospodu se spodobi tudi prav čisto prebivališče", kjer je to, ondi je tndi sv, Dub, Duh čistosti. Da spoznamo to resnico prav za terdno, pomislimo le prigodbo današnjega dneva. Kdo so bili tisti, ki so pervi prejeli sv. Duha? Ti so bili: Marija, prečisla devica, mati lepo ljubezni, nedolžni in pravični ali pa vsaj spokorjeni nposteljnČrin izvoljeni učenci Jezusovi, pobožne in bogaboječe žene, ki so bili vsi zbrani % Marijo, Jezusovo deviško materjo v eni hiši v Jeruzalemu, sv, Peter, ki je bil že z britkimi solzami opral svojo slabost, ko je bil Jezusa zatajil, sv. Matevž, ki se ni več vernil nazaj v nevarnost, cestnino pobiral in komu kako krivico naredil, sv. Janez, ki je deviško čistost zmeraj neomadežano ohranil. Ti, ali nedolžni in pravični, ali pa spokorjeni so prejeli sv. Duha, ki jih je napolnil z nebeškimi darovi. Tako je torej res, da pride sv. Duh, ketf je čisti Duh, samo v čiste serca. 2. Sv. Duh ni nečisti Duh. zato ne pride in ne prebiva v nečistem sercu. Kjer je greh, ondi ni sv. Duha, in sv. Duh prebiva v človekn samo tako dolgo, dokler se v greh nazaj ne poverne. Kedar se očisti grešnik svojih grohov s pravim kesanjem in z fešnično pokoro, in prejme sv. Duha v svoje serce, mora se varovati, da se ne poverne nazaj v prejšnje grehe, in mora vse svoje misli in moči oberniti v to, da je stanoviten v dobrem, in da ohrani v sebi sv. Duha z njegovimi milostmi, ker, kakor pravi sv. Gregor, sv. Dnh pride v nektere, v tiste namreč, kteri so očistili svojo vest v zakramentu sv$le pokore, pa ne ostane v njih, ker zapusti pot pravičnosti in se povernejo nazaj v svoje prejšnje smertne grehe; kakor namreč sv. Duh, Duh čistosti, ng more priti v nečisto serce, tako tudi ne more in noče On sovražnik greha, v grešnem sercu prebivati, ker kakor pravi sv. pismo (modr«l,4.): ^Modrost ne gre v hudovoljno dušo in tudi ne prebiva v telesu, ktero je grehom vdano", in naprej : „ zakaj sveti Dub (učenik) modrosti beži od hinavca in se odtegne od nespametnih misli, in kamor pride hudoba, odžene njega", (1, 5.) in sv. Hieronim pravi: „Kakor ne pride modrost v hudobno dušo, tako beži tudi sv. Duh iz človeka, ki je grehom vdan." *( Izglede tega imamo v sv. pismu nad kraljem Savlotri, Davidom in nad Izraelci. Od Savla pravi sv. pismo (1. kralj. 9.") da je dober mož, da boljšega ni bilo med Izraelci, zato ga je bil pa tudi sv. Duh napolnil s svojo milostjo, da je slavno vladal izraelsko ljudstvo. Kako dolgo pa je bil Savi tak ostal? Le tako dolgo, dokler je hodil po potu pravice. Kakor hitro je pa to zapnstil, zapustil ga je tudi Dub Gospodov (I. kr. 16.) in ko ga je te zapustil, začel je Savi/ "napihnjen' nevošljivosti in častiželjnosti divjati, po življenji streči nedolžnemu Davidu, ni imel več sreče v vijski, in je na zadnje sam sebe umoril na duši in na telesu. In to vse, ker ga je bil sv. Duh zapustil zavolj njegovih grehov. Enako se je godilo tudi Davidu. On je bil s perva mož po volji božji in njegovo dušo je napolnoval in vladal sv. Dub. Ko se je bil pa zagledal v Betzabejo, Urijevo' ženo in se" kmalo potem omadežal z dvojno hudobijo, ga je zapustil sv. Duh s svojo milostjo, ker je bil omadežal dušo in telo S prešestvom in umorom, pravi sv. Bazilij. Izraelcom je rekel prerok Izaija po navdihovanji sv. Duha: „Vaše pregreho so vns in vašega Boga narazen ločile, in vaši grehi so zakrili njegovo obličje pred vami, da'vas ne usliši. Zakaj vaše roke so ognjušene s kervijo, in vaše persi s krivico, vaše ustnice se lažejo in vaš jezik govori krivico." (59,2—3.) Da pa sv. Duh ne pride in ne prebiva v pregrešnem serca, je vzrok ta, ker ljubi čisti Duh le čisto dušo in serce in se i njim sklene, nasproti pa ne more čisti Duh ljubiti, z grehom oskrunjene duše in ne v njej prebivati, ker On sovraži hudobnega in njegovo hudobijo, in kogar On sovraži, ga tudi zapusti in ne prebiva v njem. Res je torej, da sv. Duh je čist Duh in pride samo v čisto serce, in sv. Duh ni nečist Duh, zato ne pride v grešno serce in ne prebiva v njem. Preglej torej kristjan, te svete dni svoje serce, izprašuj se skerbno, ali je čisto in torej vredno prebivališče sv. Duha? AkO najde» v njem ta ali uni madež, prosi s spokornim kraljem Davidom, naj ti Bog vstvari čisto serce in naj ponovi v tebi svojega Duha. Očisti svojo vest v zakramentu svete pokore, vari se nazaj pasti v prejšne grehe, bodi v vsem svojim djanji in nehanji čist in sramožljiv, in sv. Duh bo prebival v tebi s svojo milostjo, On te bo poterdoval v dobrem in vodil po potu resnice in pravice srečno proti večni domovini. Amen. i' -V* Pridiga za binkostni ponedeljek. (Svetost pervih, hudobija sedajnih kristjanov; gov. M. T.) „To pa j« sodba, ker je luc prišla na svet, pa so ljudje bolj ljubili temo, kakor uueiiinuui duuuvsjic suic ju uuuiu veiinegu juuuvsncgn svtuu— ^ vavstva. Ko mu je Kristus razložil, da le tisti, ki je v vodi in v Duhu prerojen, da postane popolnoma spremenjen in nov človek, zamore delež imeti v božjem kraljestvu, mu je še pristavil, da ne le Judje, ker so Abrahamovi otroci in kteremu je Bog to obljubo dal, ampak vsi narodi so v to božje kraljestvo Sklep. poklicani. ^Zakai-JtokLjeJBog svet ljubil, da je del svojega edinorojenega sinu, da, - kdor vanj vernje,- ne bo pogubljen, terouč ima večno življenje." Na dalje je Kristus še Nikodemu pravil, da jih bo veliko tacih, ki te vere v sinu božjega ne bodo holli sprejeti, in frofftTT^TTKdJTjubil i, kakor luč, rajše živeli po gnanji svojega popačenega poželenja; kakor po resnicah svete vere. Njih terdovratnost torej, s ktero se bodo gnadam sv. Duha vstavljali, bo kriva njih pogubljenja. < Kako srečni so.Iprej^ kteri hodijo za lučjo svete vere, ki jO je Kristus na svet prinesel,~"Tn™T"ktero nam sedaj sv. Duh na polu v zveličanje sveti, nas pa tudi ž njo k vsemu dobremu ogreva! Nasproti pa, kako nesrečni so tisli, ki svoje oči od te luči obračajo, in se dajo ponočnim vešam slepiti in motiti, da zajdejo v večne teme! To bomo vidili nad življenjem pervih in pa nad življenjem sedanjih kristjanov. Terdim namreč, da ravno zato so perVi kristjani tako sveto živeli, ker so se skozi in skozi dali sv. Dubn voditi. Temu nasproti pa so ravno za tega del sedanji kristjani polni^ hudobija ker se preveč dajo posvetnemu duhu slepiti. Iz tega bomo vidili, kako modri da so bili nekdanji, in kako slepi da so sedanji kristjani; pripravite se! t n « •■•L' jh^bfchj P. "' tU lig« 4/ * Znano nar^j^Jcflkčšn^Žg^ft,da4« flv.Dub nad apostelni delal. Pred njegovim prihoiJom pa, pravi sv. evang. Lukež(18.) od vsega tega niso nič umeli, kar jim je Jezus pravil. Spod-tikovali so se nad njegovo nizkostjo in nad njegovim uboštvom; njegov križ jim je bil v pohujšanje, in vse njegove obljube so se jim dozdevale, kakor prazni marnji. Na mesto prtivega odrešenja iz peklenske sužnosti so pričakovali odrešenja iz Rim-Ijanskega jarma in sužnosti vseh druzih kraljestev. In koli— korkrat jim je Sin božji pravil, kako potrebno da je terpljenje, kako zaslužljivo uboštvo in preganjanje; ali, da naj vse raz-žaljenja svojemu bližnjemu odpustimo, SO jim bile to same vganjke, ~ kterih niso mogli rešiti. Zakaj pa to? Zato, ker še Duha od zgorej niso prejeli. Še le tri jih je vse resnrcr iiclT"Tr-}ih \ršoga ^op67fTfl1t^ inn^r jim ' je^KristnS pravil. Sedaj so se jim oči odperle, da je bolje biti najmanjši služabnik v božjem, kakor pa pervi gospod v kakem pozemelj-!>kem kraljestvu. Kristusov križ jim postane največa modrost, s ktero se zainorejo pred svetom hvaliti. Sovražnikom prizanašati in jim vse razžaljenja iz serca odpuščati jim ni več znamenje slabosti, ker ravno iz lega zamorejD zmeriti, kako velik in močnodušen da je keršanski duh. Posvetno bogastvo jim niso več neprecenljivi, darovi, ker spoznajo, da je bolj zveličavno, ubogemu biti in pomanjkanje lerpeti. — Od vsega tega nam djanje aposteljnov daje obilno spričevanja. 1. Pa ne le od aposlelnov in njih učencev, ampak sploh 0 / od pervih. kristjanov kaj enakega beremo, zlasti od njih otročji je?" slraj)JLj^ii.-ega> 0(1 "j'h evangeljs{^^ilLkfiJSJ}^ do bližnjega, in od njih velikodušnega zaničevanja vsega posvetnega. a) Pervo, česar jim je sv. Duh vdihnil, je bil njih otročji s^jBhvJiožj.L_Takrat kristjana se imenovati, ter povsod zaničevanemu in zasramovanemu biti, bilo je vse eno. Pa vendar so se Boga bolj bali, kakor vseh krivic« vsega zaničevanja, vsake sramote, tepenja in smerti. Ja veselili celo so se in radovali, ako so za voljo pravičnosti preganjanje terpeli. Zraven zaničevanja terpeli sove]ikrflt—Jiaix.eče ubošlvo. Spodili so jih iz hiš in posestev in se njih premoženja pola-komnili. Prepustili so jih gladu in stradanju, v ovčjih in kozjih kožah so se po jamah in puščavah potikali. Ali od sv. Duha poterjeni so rajše_ zunaj doma y_. revsčini-prebili, -raiše. v - naj-večem pomanjkanju ječali, žejo," lakoto,, nagoto in smert pre-terpeli, kakor pa Bog£ s kacim grehom razžalili. Vse to pa ne iz hlapčevskega, ampak iz otročjega strahu, to je: iz ljubezni do Boga. Bogu za ljubo so vse popustili, svoje hiše, njive, travnike, nograde prodali1, m denar k nogam apostelnov položili. Bogu za ljubo so se ne le prepovedanega, ampak celo pripuščenega veselja ogibali: bolj pred priložnostjo v greh, kakor pred nevarno kugo bežali. In ako je kdo iz slabosti v,Hfeak greh padel, kako spokorne in poterte jih je storil ta • - m otročji strah, dokler so z gorečimi molitvami, ojslrimi posli in solzami razžaljenega Boga potolažili. ^ b) Drugič jim je sv. Duh vdihnil pravo keršansko ljubezen do bližnje«j:.....» VSF*', plavi-sveto pismo, „so Pili eno serce in ena duša"; vsi ena družina, zgolr bratje in sestre, vsi enih misli,' vsi enega duha. Drag od drage'gv ie je bolj v gorečnosti vnemal, dobro delati, in mislil si je vsafc, da je dan zanj zgubljen, kedar ni imel prilike, svoje roke odpreti in dobrote deliti. Ako je žalost zatemnila obraz bližnjega, vsi so stali pripravljeni, oveseliti ga. Je kterega kaka nesreča zadela, bilo jih je sto pripravljenih na njegovo pomoč. In iz te ljubezni niso bili celo njib največi sovražniki izpahnjeni, velikoveč so jim njih krivice in razžaljenja z dobrotami po-vračevali. Zakaj duh božji jih je učil, da je Bog vseh oče, da smo prijalli in sovražniki vsi bratje in sestre, da je rojak kakor ptujec s Kristusovo predrago kervijo odrešen, in da brez take delavne ljubezni do bližnjega, ki med Judom in ajdom nič razločka ne pozna, ne more nihče zveličan biti. c) In kaj naj še govorim od velikodušnega zaničevanja vsega posvetnega, ki je bilo delo s^DufnVv sercih pervih kristjanov? Ves svet v njihovih očeh ni bil nič drugega, kakor ptuja dežela, ktero so morali preromati. Vedoč, da za kratkim, časnim življenjem pride boljše, večno življenje, . niso se; za minljivosti sveta nič pečali. Vedoč, da bodo v nebesih vsega v obilnosli imeli, bili so na svetu z malim zadovoljni. Spoz-navši, da se bogastva tega sveta z nebeškim veseljem nikakor ne dajo meriti, časne sreče niso nikomur zavidali. Ako so videli hiše hudobnih z zlatom in srebrom napolnjene, nad tem niso tožili, zakaj večnost, ki jim je bila vedno pred «očmi, rešila jim je vse te uganjke in zastavice. Ako se jim, je hudo godilo, mislili so si: »Vse terpljenje sedajnega časa se ne dri merili s prihodno častjo, ki bo nad nami razodeta." (Rimlj. 8, 18.) Jim»je mislili so: čemu to, ako so skrinje zlata in srebra polne, ali- me škerlat odeva, ali dežele in kraljestva pred mč na kolena padajo? ^Ničjiisem na ta svet prinesel, nič tudi z njega sebo ne ponesem." Zato naj mi bo bogastvo le pripomoček v zveličanje. Svojega serca pa nočem na njega navezovati, temnč tako skozi časno iti, da večnega Dg zgrešim. Tako je bilo življenje pervih kristjanov, zato, ker so se dali sv. Duhu voditi. O da bi pač tega sv. Duha v naših časih duh tega sveta ne bil pregnaTlz serc^MaTlJ^fi^r^stJanovV•'-• ker ravno zavoljo tega duha so sedanji kristjani polni pregreh in hudobij. l nasproti, 'tako je duh sveta nasproti sv. Duhu. Ta sv. Duh je^sicer prišel na svet, da je obnovil vse obličje zemlje. Ali satan, ta poglavar teme, ki je vse skozi sovražnik božjih del in lakomnik svoje časti, znašel je pripomoček, svet z ravno nasprotnim duhom, z duhom zvijače, goljufije, krivice in oslep-ljenja spriditi in pogubiti. In lega duha je še celo sedanje keršanstvo se navzelo, da smemo reči: Duh sveta večidel sedanje kristjane vodi in vlada: s fenTIJijKm"^ Valijo in ponašajo, tega duha drug drugemu vdihujejo. a) Duh sveta je vodnik in vladar veliko kristjanom. To je tisti duh, "'ki 'šege" m navade'^etjfljtfTltfki $e pri vseh delih in početjih za svet vprašuje, ja še celo Bogu bi se rada po tem duhu služba opravljala. Ker je pa ta duh — 4uh laži, zmot, goljufije in hinavščine, se samo ob sebi umeje, da na svetu ni druzega, kot hinavščina in slepotija; hinavska hvala, hinavska čast, hinavska pravičnost, hinavska odkritoserčnOst, hinavska beseda, hinavska prijaznost; pa tudi lažnjive sgreober-nenja, lažnjive pobožnosti, lažnjivo poniževanje, lažnjiva gSFeč-nost fca Boga, lažnjiva ljubezen do bližnjega, lažnjive, in torej božjeropne spovedi in obhajila. Od tod prihaja, "da jih vpliko nfč dragega ne pfemišljo, kakor bližnjega ukaniti in spodriniti: skrivati, kar so v resnici, in k a za t ijTia r"n iTtoTPTtT^o bili in ne Kodol OT tod, da so za voljo naj manjšega dobička k lažem, utajbam in krivim prisegam pripravljeni; od tod odertije pri posojilih, zatiranje ubozib, zaderževanje in utergovanje zasluženega plačila, tako, da je »vet skorej zgoli s I e potija_jn_Js ri v i ca, kjer je poštenost, od-kritoserčnost in pravičnost pod noge mece. b) S takim duhom se jih pa še veliko med kristjani hvali in ponaša,it misleč, da v njihovih možganih je bolj svetla luč prižgana, kakor so bili goreči jeziki nad glavami apostelnov. Par njih umnosti je tako velik, da nič poduka,,, nič svarjenja ne potrebujejo. Njih modrost tolika, da ved6 vso učenost, več kakor vč svela cerkev po navdihovanji sv. Duha. Dar njih pobožnosti takšen, da mislijo,.da jim nebesa ne morejo spod-leteti, in da jih bodo dosegli, akoravno svojemu nagnjenju nikoli nič ne odrekO; njih strah božji pa je v tem, da se jim mora le od božjega usmiljenja in njegove ljubezni, ne pa tudi od Njegove pravičnosti govoriti, in vsem krivovercom in never-nikom, Judom, Turkom in Ajdom nebeške vrata odpreti- c) Najhujše pa ie še to, ker tega duha še družim na-vdihujejo. PrijateT se ga navzame od prijatla, mladeneč od svojih tovaršev, posvetne hčere od svojih enačili tovaršic. Se celo starši ga svojim otrokom kot za njihovo dedščino zapusti. Na mesto nauka, da naj po sveti veri živd, pridno molijo in delajo, krotki, pohlevni, poterpežljivi bodo, svojo nedolžnost varujejo, bližnjemu razžaljenje prizanašajo, sami sebe zatajujejo in svoje križe in težave voljno prenašajo; — na mesto teh ,in enacih naukov priporočajo, kako naj si prizadevajo obogateli, ker na svetu bodo le tolikanj veljali, kolikor bodo plačali. Ker s svetom živ6, morajo se po svetu in njegovih navadah ravnali, če nočejo,' da ne boJo za tcrcijale in svetopelce veljali; poganjati se morajo za svojO fcast, fn nad bližrtjim se dobro znositi, kOlikorkrat kakošno "opravljanje ali obrekovanje pride in še jim kaka krivica zgodi, če ne, pravijo, bodo vsi po vas teptali. Tako je torej v vsem življenji sedanjih kristjanov polno posvetnega duha; on je njih vodnik in poglavar. ,.č&fctt Sklep. X/ ■■ .-.-v /v Mi pa, ljubi moji^^ptfUffifij^jiuhiJega mte^ravi ' apostelj, ampalTnJulTa Očetovega od.zgorej. Zafo" še sedaj Očeta prosimo, naj nam tega sVCjega sv. Duha dodeli, ki je, kakor smo nad pervimi kristjani vidili, duh otročjega strahu - m - božjega, prave kerščanske ljubezni in duh velikodušnega zaničevanja vsega posvetnega; duha tega sveta pa, ki je dnh lažij zvijač, goljufij, zmot in hinnvščine, naj prežene iz naših sere, da- se bomo ne le, kot kristjani, imenovali, ampak tudi v resnici postanemo olroci božji. Amen. Pridiga za praznik presvete Trojice ali 1. pobinkostno nedeljo. (Šege pri sv. kerstu; gov. J. Sk.) „Pojdite in učite vso narode, in kersčujte jih v .imenu Očeta, in Sina in svetega Duha!" Mat. 28, 19. V v o d. Kristjan ! ti imaš morebiti prav ljubeznivega in skerbnega očeta? Kajne, da ti takrat, kedar se od doma kam na daljni pot podajo, živo priporočajo, kar jim nar bolj na sercu leži? Tacega skerbnega očeta nam danešnje sveto evangelje kaže, in kdo je ta skerbni oče? Naš zveličar Jezus Kristus je, ki na oljski gori od svojih žalostnih učencev slovo jemlje,, ker dotekel je čas, da se poda spet k svojemn Očetov daljno deželo, v nebeški Jeruzalem. Pa nekaj posebnega, važnegp mu leži na sercu. To jim še hoče izročiti, zatorej jim slovesno reče: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji, in ravno to oblast tudi jaz vam dam. Pojdite po celem svetu, nosite mir vsem ljudem, storite jih moje srečne učence! Kakor ozna-novavci božjega mira mi jih pridobite ne po sili, z mečem nli ognjeni, ne s srebrom in zlatom, ampak z šivo besedo svojih pridig! Učite vse narode, učite jih, da jih je Bog Oče stvaril, Bog Sin odrešil in Bog sy. Duh posvetil. In če bodo sprejeli moj nauk; če bodo hotli Boga spoznati in ljubiti, storite jih po vidnem znamnju, namreč po sv. kerstu, otroke mojega nebeškega Očeta, moje brate in ljubeje sv. Duha. Kerščujte jih v imenu Očeta, in Sina in sv. Duha. Kdor bo veroval in bo kerščen, ta bo tudi zveličan; kdor.pa ne veruje, bo po-gubljen. Pa k zveličanju še ni zadosti sama vera, ampak tudi goreča ljubezen; ljubi me pa le tisti, ki spolnuje moje zfepd^ vedi; zatorej jih učite tudi vse deržati, karkoli sem vam za-povedal. Da pa pri svojem težkem in Irudapolnem poslu ne opešate, ostanem nevidljivo z vami vse dni noter do konca gvela." ■•'■'' ' : ■> • Tudi mi, ljubeznivi I smo bili tako srečni, da smo bili kerščeni v imenu Boga Očeta, Boga Sina in Boga sv. Duha. Veste pa že, da sv. kerst je zakrament, L j. vidno znamnje, s kterim je pa sklenjena nevidljiva gnada božja; znano vam je tudi, da sv. kerst je pervi in naj potrebniši zakrament, v kterem se človek z vodo in božjo besedo od izvirnega greha in od vseh drugib storjenih grehov, če jih je kaj pred kerstom storil, očisti, in v Kristusu kakor nova stvar prerodi in posveti« Kristjani 1 prejeli ste že vsi la sv. zakrament, pa bili sle takrat še majhni, in niste zastopili in vidili šeg ali cercmonij, ktere je svela cerkev na Kristusovo povelje s tim zakramentom sklenila. Zdaj pa ste že odrastli in gotovo so že! nekteri izmed vas kot botri in botre pri svetem kersltf pričajoči' bili in so vidili tudi šege, ktere se tam opravljajo. Pa dovolite mi, ljubeznivi! da vas danes nekaj pobaram: Ali pa tudi veste, kaj te šege pomenjajo? Iz tega vprašanja že lahko vganete, kaj je: danes moj namen. Namenil sem namreč,; vam zaporedoma razlagati »šege, ktere se pri svetemkerstu opravljajo." Učenega govorjenja seer, ne bole slišal V pa vendar,^-kar vam bom govoril,/bom-govoril iz dobrega namena, in začnem danes t razlaganjem šeg, ktere pri svetem kerstu vidite.. ; Da pa ta poduk ne bo brez sadu ostal, nas blagoslovi k našemu delu ti presvela Trojica, Bog Oče, Sin in sv. Doki Razlaga. * * *>.. -■ ■• *y .Si« 1. Pri svetem kerstu ste postali udje svete katoljške cerkve- Kedar človek luč svela zagleds, ga botri k cerkvi prines6. Pa kakor se godiv pri, imenilnih gospodih, pri kraljih in cesarjih, da sloji straža na vratih in nobenega noter ne pusti, preden se izpriča, kdo in kaj da je, ravno tako se godi tudi pri cerkvi Mašnik, čuvaj cerkve božje, vstopi ae pred vrata, kakor bi hotel reči: „Do tu sem, SIot, Prijittl, 14 pa dalej ne I Ti še ne smeš k ženitovanju, ker še nimaš svatovskega oblačila. Ti si še v grebu, otrok božje jeze in ne smeš v cerkev, kamor . le kristjani zahajajo!" Zalegadel, ljubeznivi! vas vaši botri niso precej v cerkev nesli, ampak so zunaj cerkve morali z vami počakati. Se le po svetem kerstu ste poslali udje svete katoljske cerkve, sv. kerst vam je odperl vrata do nebeškega kraljestva. Koroški vojvoda Ingo je v letu 791 veliko gostijo napravil. K tej gostiji je povabil veliko svojih ilahtnikov, grofov, baronov in knezov, ki so bili pa še neverniki; ž njimi* vred je povabil pa tudi veliko vbozih kmetov in pridnfh delavcev, ki so pa že sveto katoljško vero sprejeli. In glejte, kaj stori pobožni vojvoda: Pregerniti je zapovedal več miz na dvorišču, in k tim mizam so se morali neverni žlahlniki vsesti, in zdaj ukate jim postreči s černim, terdim kruhom, s slabim mesom in vinom v perstenih posodah; revne keršanske kmetiče pa povabi k svoji mizi in jim postreže z najboljšim vinom v zlatih in srebernih posodah, z najboljšo jedjo in pijačo. Silno je to žlahnik« razkačilo, jezni in togotni stopijo zdaj pred vojvoda in ga začnejo barati, zakaj jih je toliko osramotil ? Vojvoda jim pa mirno reče: „Nikarte se čuditi, da sem tako storil! Glejte ti so scer revni na časnem premoženju, fa bogati na božji gnadi, ktero so pri sv. kerstu prejeli; — ti so otroci božji in dediči nebeškega kraljestva; jaz jih vse spoznam za svoje brate. — Vi pa, sčer bogati na časnem premoženju, ste silno revni na duši, ktera je še v izvirnem grehu in v mnogih družili grehih zakopana; vi še molike molite in ste sužni peklenskega sovražnika. Kako se torej zamorete čudili, da jaz le svoje brate bolj počaslim, kakor vas?" Glejle: Dobra beseda Indi dobro mesfo najde. Neverni žlahlniki so spoznali svojo zmoto, dali so se v keršanski veri podučiti in so bili od Solnogradškega škofa Arnota kerščeni. 2. Prejeli ste, ljubeznivil pri sy. kerslu tudi im4 kakšnega svetnika ali svetnice. Pa kaj se vam zdi, zakaj je vendar človek stvarjen ? Morebiti zalo, da bi si le bogastvo in zaklade nabiral, ktere moli ali červi snedč, ali da bi le za posvetnim veseljem in posvetno častjo letal? 0 nakal Mi smo stvarjeni, da bi Boga, večno resnico, spoznali, Njega naj večo dobroto ljiibify Njemu služili, sveto na svetu živeli in se enkrat v nebesih z vsemi izvoljenimi veselili. " Ali da kratko rečem: Zato, da bi tako sveto živeli kakdir' svetnik, fcterega inid pri svetem kerstn zadobimo. Zato karajo mašnlK botre l „Kako bb imč temu otroku t®1 In botri povejo ime kakšnega svetnika, postavim: Janez. Zamolčali ne smem tukaf slabe navadenekterih botrov, ki otrokom imeha dajejo, 'da 'Jili' ne najde! i* riobeftf praliki, imena ajdoviske ali take, da ničesar ne pomenjajo. Kristjani! predli ste pri sv. kerslu imč kakšnega svetnika, da postane vaš varh in vam s svojim lepim izgledom prijazno v nebesa SVeti. In svetnika, kterega ime nosite, imenujete svojega patroha. 0 kako vendar smo pa tudi potrebni, dti nam svetniki božji na strani stojijo, ker imamo sovražnikov kakor listja in trave, s. kterimi se moramo vojskovati.' Kaj pa tirjajo naši pntroni od nas? Druzega ne, kakor da njih lepe izglede posnemamo. Iz nebeških višav nam nasproti kličejo: „0 Adamovi otroci, ki se še po viharnem morju vozite, serčno se vojskujte zoper tri mogočne sovražnike: zoper grešno poželenje, svet in hudiča! Zmagali smo z božjo gnado 1 mi, zmagali bote tudi vi; in v nebesih že vas čaka lepa krona zmage!" 3. Sprejeli ste pri svetem ke.rstu dar,svetevere, ki nam sveti v svete nebesa.^.. Duhovnik vpraša dalej: Janez kaj'želiš od cerkve božje? In botri namesto otroka odgovore: Sveto vero. Kaj ti da vera ? In botri odgovori: Večno življenje. Ako hočeš, v večno življenje iti, duhovnik dalej govori, spolnuj zapovedi. Ljubi Boga, svojega Gospoda iz vsega svojega serca, iz vse duše in moči, in bližnjega kakor samega sebe. Rekel sem že, da naš cilj in konec*na svetu je: Boga spoznati, njemu islužiti in renkrat nebeško zveličanje fcadobitl. Kdo nas pa uči Bbga prav spoznati ? In na to vsak otrok lahko odgOvOri: Sveta vera. Kedar gre rudokop v jamo,; vzeme seboj* luč. čemu mu je luč, sami dobro veste. Torej, kakor luč jamo razsvetljuje, tndi sveta vera človeško dušo, da spozna Boga, svojega Gospoda. S čem pa zamoremo Bogu nar bolj služiti? S tim, da spolnujemo njegove zapovedi. Vse zapovedi so pa zapopadene v dveh zapovedih ljubezni: „Ljubi Boga čez vse m svojega bližnjega, kakor samega sebe." Premislite, ljubeznivi I večkrat dolžnosti, ktere ste pri sv. kersta prevzeli! Večkrat rečete: Vse terdno in živo verujemo, kar je Bog razodel. Pa ali vam je ta vaša vera, ki kakor sonce vašo pamet razsvetljuje, tudi že serce napolnila z ljubeznijo do Boga in bližnjega ? Vi veste, da vera brez dobrih del ni živa, temveč mertva ; zato pravi sv. Jakob: »Kakor je telo brez duše mertvo, tako je tudi vera brez del mertva." Kaj ti pomaga nar lepša lampa brez olja. Tudi vera ti ničesar ne pomaga, če tudi po njej ne živiš. Poslušaj, kako ti veliki svetnik, sv. Avguštin, na serce govori: »Primi v roko svetilo, t. j. sv. vero; in v tem svetilu naj ti gori ljubezen, ktera ti bo pokazala, kaj imaš storiti, kaj opustiti." 4. Tudi ste poslali pri svetem kerstu tempelj sv. Duha. V .ta spomin duhoven trikrat dahne v obličje otroku in reče: »Pojdi iž njega nečisti duh, in daj prostor sv. Duhul* Kakor je dihnul stvarnik nebes in zemlje v Adama in mu tako dnšo dal; in kakor je dihnul Jezus v svoje apostole in jim tako sv. Duha podelil; ravno tako je tudi duhovnik pri svetem kerstu v vas dihnul v spomin, da pri svetem kerstu ste prejeli gnado sv. Duha. Iz vode in iz sv. Duha ste bili v Kriatusu na novo rojeni in za večno življenje odločeni. Glejte, ljubeznivi ! glejte veliko čast, ktero sle zadobili pri svetem kerstu, da ste postali tempel sy. Duha. O nikarte z grehom oskruniti tega tempeljna božjega; ali ne čujete, kaj sv. Pavi govori: »Kdor oskruni tempelj božji, tega bo Bog pogubil." 5. Postali ste pri svetem kersta tndi udje Jezusa križanega. Zalo vas tudi duhovnik pri svetem kerstu s sv. križem na čelu in na persih zaznamnjuje rekoč: »Prejmi znamnje svetega križa na čelu, in na sercu; vzemi ž njim vero nebeških zapoved, in živi tako, da boš tempelj božji bili zamogel." Kdor se s križem zaznamnja, očitno spozna, da je kristjan, da je prisegel h Kristusovemu banderu in da hoče za njim hoditi tudi po ternjevem potu terpljenja. Pa zakaj zaznamnja duhovnik otroka samo na čelu in na persih ? S tem, da duhovnik otroka na čelu prekriža, hoče reči: „Sprejmi Kristusov nauk in no sramuj se, Jezusa očitno pred vsem svetom spoznavljali I" Prekriža ga pa na persih v spomin, da tudi mi moramo Jezusa ljubiti, ker nas je on toliko ljubil, da je dal za nas revne grešnike tudi svoje življenje. 6. Piri svetem kerstu ste bili tudi posebnemu božjemu varstvu izročeni. V ta spomin položi tudi duhovnik svojo desno roko na otroka in nad'njim moli, da bi Bog is njega izgnal vso slepoto serca in ga rešil vseh satanovih zadreg, s kterimi je bil zvezan « . . Kakor koklja razprostira svoje perule čez svoje mlade, da bi jih obranila pred sovražnikom, ravno tako je razprosterl tudi mašnik v imena svete katoljške cerkve svojo roko čez vas in vas postavil pod posebno varstvo božje. In kakor je tudi Kristus na otročiče, ktere so mu matere prinesle, svoje roke položil in jih blagoslovil, ravno tako vas je blagoslovil tudi mašnik v imenu Jezusovem pri sv. kerstu. O, kako lepe vendar so šege, ktere obbaja sveta katoljška cerkev I Povsod se vidi, da jo Duh božji navdajal / 8 k I e p. Še več, ljubeznivi 1 bi vam danes rad od svetega kersta razlagal, pa časa mi zmanjkuje. Zatorej vas le' to prosim, spoznajte in ohranite visoko čast, ktero ste pri svetem kerSta zadobili. H koncu vam bom še neko kratko pripovest povedal. —Neki misijonar v Ameriki je nekega divjaka podučil, kerstif, in s presvetim resnjim Telesom previdel. Čez eno leto pride misijonar spet v tisti kraj. Divjak gre k njemn in ga prosi, da bi mu Jezusa spet zavžiti dal. „lz serca rad", mu reče mašnik, „pa popred poklekni in se svojih grehov spovej l" Na to mu divjak ves osupnjen odgovori: »Ali bi zamogel kerščen človek Boga razžaliti ? Ali bi zamogli kristjani tako nehvaležni bili?" Od veselja se misijonar in divjak razjočeta. Kdor izmed vas, ljubeznjivi! tako govoriti zamore, kakor ta Amerikanec, la naj se veselja razjoče; kdor pa ne, ta naj solze pokore pretaka, da je zgubil že svojo nedolžnost; saj solze so drugi kerst, in sklenjene s pravim poboljšanjem pogasnejo peklenski ogenj in nam nebesa odpirajo. Amen. Pridiga za 2. pobinkoštno nedeljo. . (Sege pri sv. kerslu; gov. J. Sk.) „Neki ilovek je napravil veliko večerjo, in jih je veliko povabil." Lnk. 14, 16. V vod. Klerema izmed vas, ljubeznivi! bi se težko in britko ne zdelo, ako bi gostijo že napravil, in k tej svoje prijatler povabil, ti bi pa ne hotli priti? In glejte! tako se je godilo človeku, od kterega danešnje sv. evangelje govori. Kdo pa je ta dobri človek, in kaj je ta velika večerja? Kdo drogi, kakor Jezus Kristus sam, ki je veliko gostijo, namreč sveto katoljško cerkev na zemlji vstanovil. K tej gostiji so vsi povabljeni in vživajo jedila, ki hranijo dušo za večno življenje, namreč: molitev, božja beseda in Jezus, jagnje božje v presv. rešnem Telesu. K tej gostiji so bili povabljeni najpred Judje; pa niso hotli Jezusa spoznati in k njegovi večerji, namreč v sveto katoljško cerkev iti; ker pričakovali so le bogatega Od-rešenika, in ga še zdaj pričakujejo. Hišni gospodar se ja na^f tem obnašanjem razserdil, in je poslal svoje hlapce, namreč preroke in apostelne drugih gostov, ajdov, Samaritanov in očitnih grešnikov iskal. Ti so z veseljem sprejeli Jezusov nauk, so šli v cerkev božjo in so stoleren sad obrodili. Tudi- mi,, ljubeznivi moji brati in sestre! smo bili k tej veliki nebeški gostiji povabljeni; ja, mi smo že pri nji, saj smo v sveti katoljški cerkvi rojeni in v njenih zveličavnih naukih podučeni. Pa kaj se vam zdi, skoz ktere vrata smo pa prišli k tej božji gostiji? Te vrata, ljubi moji! je sv. kerst. Ceremonije, ktere pri sv. kerstu vidite, sem vam začel danes teden razlagali in mi smo prišli v svojem razlaganju do trenutka, ko mašnik novorojenemu otroku nekoliko soli v usta denejo. »Kaj neki pomenja to? In ktere so še druge šege pri sv. kerstu?" Od tega bote danes slišali; zdaj pa le prosile usmiljenega Jezusa, kterega na allarji vidite, da bi vodil moj slab jezik in tudi vam dal serčne želje do bolj« besede 1 „ Razi iga. 1. Pri sv. kerstu dene duhoven otroku nekoliko posvečene soli v usta rekoč: Janez, vzemi sol modrosti: kakor nam-reč sol meso ohrani, da. se ne usmrodi, ravno tako varuje tudi prava modrost človeško dušo j pred smradljivim grehom. Ja, ljubeznivi I pri svetem kerstu ste bili z nebeško modrostjo ras-svetljeni, luč svetega Duha se je čez vas razlila; luč svete vere, ktera nas pelje iz te solzne doline gor v nebeške yišave v večno življenje. In kakor sol jedi dobre in prijetne stori, ravno tako tudi prava modrost v naših sercih veselje obodi do razodetih resnic do svete vere. Tudi če samo sol okusite, ni dobra, in glejte! ravno tako jo tudi iivljenje kerščenega z mnogimi grenkostmi namešano. Ali povejte mi sami: Ali je to kaj sladkega samega sebe zatajevati, svoje meso pokdHti, svoj križ nositi; krivičnim sovražnikom odpustiti; bolezni, sramoto in druge nesreče voljno prenašati? Pa, ljubeznivi! naj bo tudi kelih terpljenja, kakor sol, grenek, nikar čez Boga ne goderojajte; če bo tukaj na svetu grenek, bo pa enkrat v nebesih z neizrečeno sladkostjo namešan! ....; ^ 2. . Po tem, ko mašnik nekoliko nad otrokom pomoli In ma božji mir želi, zaroti nečistega duba, da bi iz otroka bežal rekoč: „Zarotim te, nečisti dub, v imenu Očeta, in Sina in svetega Duha, da greš, in pobegneš iz tega slabega služabnika božjega Janeza, ti preklet obsojen, ker on ti zapovč, ki je i nogami po morju hodil, in Petru, ko se je topiti začel, svojo desnico pomolil. Spoznaj tedaj, prekleti hudič, svoje obsojenje, in daj čast živemu in resničnemu Bogu, daj čast Jezusu Kristusu njegovemu Sinu in sv. Duhu: in pojdi iz tega služabnika božjega Janeza, ker njega je sebi Bog in gospod naš Jezus Kristus k svoji gnadi, k posvečenju, in studencu kersla milost-Ijivo poklical." Kristjani! kaj pa vi mislite od tega zarotenja nečistega Duha? Je morebiti res otrok od njega obseden, ki otroka muči, kakor se je ob času Kristusa godilo? To ne, ampak nar stareji cerkveni očetje učč, da to zarotenje (eksor-ciiem) je sveti ogenj, ki nekerščenega očisti, ga oblasti pe- r > I - 204 - : klenskega sovražnika odtegne in m sv. kerst pripravi. Po grehu naših pervih staršev smo pod hudičevo oblast padli, neka hudobna moč kraljuje nad nami, in ta se nečisti duh imenuje, ker pride od njega, od očeta greha. Pa ta moč mora pri gV. kerstu zbežali; zato že sv. Jane« govori: »Zato je prišel SM božji, da razdere salanove dela* 3. Po tem ddhoven otroka na čelu s križem zaznamova rekoč i »Tega znamnja svetega križa, ktero mi njegovemu čelu damo, se ti, prekleti hudič, ne priderzni nikoli oskruniti; Po tistem Kristusu Gospodu našem. Amen." Moč svetega križa če« peklenskega sovražnika so dobro spoznali že pervi kristjani; zato pravi sv. Ciril: »Kakor se pes pred palico ustraši, tudi hudi duh, kedar vidi križ delati,' ker spomni se tistega križa, s kterim ga je Jezus premagal." 4. Duhoven za tem se svojo roko na otrokovo glavo položi, nekoliko nad njim pomoli, položi konec štole na otroka, , in 'ga pelje zdaj v cerkev rekoč: „Janez, pojdi v tempelj božji, da imaš del s Kristusom v večno življenje. Amen." To, kristjani! vas opominja, da je zdaj otrok otčt hudičevi moči, in pod moč in oblast križanega Jezusa postavljen, po kterem je zadobil oblast v tempel božji iti in delež imeti na Kristus sovem zasluženju. 5. Ko duhoven otroka z botri vred v cerkev vpelje, moli na glas apostoljsko vero in sv. Očenaš, in- botri molijo za njim. Od kod je pa la navada? V pervih časih keršan-%tva so se škofi in mašniki ojstro Jezusovega povelja deržali, ki je zapovedal rekoč: „Pojdite po celem svetu, učite vse ljudi in kerščujte jih! »Je želel odraščen Jad ali neznabog sv. kerst sprejeti, bil je popred v sveti veri dobro podučen. Učenci, ki so se za sv. kerst pripravljali,'bili so v tri rede razdeljeni, in so dobivali svoj poduk od škofa ali drugih duhovnikov. Kteri so bili že zadosti podučeni, bili so v ker-šanskih reznicoh še popred izprašani, in veliko saboto so morali apostoljsko vero in Gospodovo molitvo ali Očenaš, očitno in na glas v cerkvi moliti. Od te navade pride, da šo dan-današni botri mesto otroka apostoljsko vero in Očenaš molijo; ker v teh kratkih molitvah je skorej ves keršanski nauk za-popaden. t ,••>>■-,r Ljubeznivi! ko ste bili še majhni olročiči, niste še M* mogli pokazati, koliko ste v sveti veri podučeni; namesto vas to takrat odgovarjali vaši botri. Ali r.dnj so nekteri izmed vas že več pridig iti keršanskih naukov doma in v cerkvi »lišali, nekteri so tudi* v šolo hodili, pa baram vas: »Ali pa teh ' naukov še niste pozabili? Ali tudi vi rasete .v zaupnosti in modrosti?" Pa, oh žalosten moram reči, da je še veliko veliko tacih, ki še v pervih in nar potrebnejših jesnioah svete katoljške vere niso zadosti podučeni. Od kod pa pride to? Ljnbi moji I to je lahko uganiti. Komej za pridigo in keršanski nauk pozvoni, že se nekteri, kterim je pri pridigi in: keršanskem nauku dolg čas, iz cerkve pomikujejo, rtr vas grejo, ali pa se po britofu poležejo; povejte mi,-ali se je potem čuditi, da marsikteri še deset božjih zapoved ne znajo? Ob, to je žalostno! tako se vedno greši zoper sv. Duha, od 'kterih grehov pa veste, da Kristus govori, da ne bodo odpuščeni ne na tem ne na unem svetu. Kako žalostno pa tudi z našo šolo stoji, koliko je tacih staršev, kterim je živina bolj pri sercu, kakor neumerjoče duše njih otrok; odkod torej pride; da vaši otroci tako malo znajo? Ja, ljubi moji! čudežev mi ne znamo delati, če otrok ne bote v šolo pošiljali, se ve da tudi ničesar znali ne bojo. Zatorej vam vsem sknpej danes z besedam i sv.*Pavla kličem: „Rasite v spoznanju in nauku-Jezusa Kristusa!" - *->' t" 6. Zdaj stopijo botri z otrokom h kerstnemu kamnu, in mašnik še enkrat nečistemu dubu v imenu presv. Trojice za-povč, da zbeži od otroka, kterega je Kristus v svojo cerkev poklical. Kar prostor zadene, kjer se kerščuje, ve se toliko, da aposteljni nišo nobenega posebnega kraja za sv. kerst odločili. Sv. Filip je nekega kraljica v vodi" zraven ceste, in* učeni Tertulijan terdi, da je sv. Peter v reki Tiber, ktera skoz Rim leče, kerščeval. Ob času hudega preganjanja kristjanov delili so mašniki sv. kerst tudi po jamah in ječah. Ko je pa sveta cerkev mir zadobila, začele so se zidati kerstne kapelice ktere so latinsko: »Baptisteria" imenovali. Te cerkvice so bile večidel okrogle nektere tudi na šest ali osem oglov; znotrej •o bile malane in so imele altar, na kterem se je sveta maša obhajala, kedar so ljudi kerščevali. V sredi je stal kerstni studenec ali kerstni kamen iz dragega marmora narejen. Nar starejša te sorte kerstnih cerkvic, Je cerkva sv. Janeza v Rimo. 7. Pri sv. kerstu ste tudi butaro na se vzeli, da ne bote zapeljivi glas hudobnega duha in greha poslušali, timveč svoje ušesa božji besedi odpirali; zatorej se tudi duhoven po Kristusovem izgledu s slino svojih ust dotakne ušes in nosnic otrokovih in pravi: „Epheta, to je odpri se k prijetnemu duhu. Ti pa, hudobni duh, pobegni od tod, ker se ti bo božja sodba približala." Če ima kdo kužno bolezen, osmradi tudi zrak, ravno tako delajo tudi hudobneži, ki s smradom svojih besed in del tudi nedolžne duše v jamo časne in večne nesreče pehajo. Če pred kužnimi ljudmi bežiš; o zakaj ne bežiš pred takimi ljudmi, ki z gerdimi marnji, klafarskimi pesmami in gerdimi rečmi tvojo nedolžno dušo do smerti okužijo? 8. Polein se začne kerstna obljuba; torej duhoven h kerstu namenjenega otroka vpraša rekoč: »Janez, ali se od-poveš hudiču? In vsemu njegovemu napuhu?" In botri namesti otroka trikrat odgovore: „Odpovem se. — K tej kerstni obljubi spada tudi sveta vera, zatorej duhoven dalej vprašuje : »Janez, veruješ v Boga Očeta vsegamogočnega stvarnika nebes in zemlje? Veruješ v Jezusa Kristusa Sina njegovega edinega, kteri je rojen bil in je terpel? Veruješ v sv. Duba, sveto katoljško cerkev, gmajno svetnikov, odpuščanje grehov in večno življenje?" In botri spel trikrat namesti otroka odgovorijo: ^Verujem". Dasiravno je otrok že h kerstu namenjen, in je po svojih botrih sv. kerst prosil, ga duhoven, preden je kerščen, vendar, spet vpraša, da v3 njegovo čisto željo-po sveti veri, in njegovo stanovitnost v nji. Kristjan ! pri sv. kerstu si v pričo Boga, svojega angela varha, vpričo mašnika in svojih botrov prisegel, da se odpoveš satanu in vsem njegovim delom; oh spomni se večkrat le svoje kerstne obljube! Tukaj si povzdignul svojo desnico in si rekel: „Odpovem se ti satan! zaničujem te in ničesar nočem s teboj opravili imeti. Ti pa, o Jezus, bodi moj gospod in mojster ; tebe se oklenem, in bom z veseljem za tvojim banderom hodil, tebi hočem živeti in umreti. Svoje vere ne bom nikdar zatajil. Obljubim ti, vsegamogočni Bog, da bom tvoje zapovedi zmirej »polnoval, tebe ljubil čez vse in svojega bližnjega, kakor sam sebe," 9. Po storjeni kerstni obljubi ste bili med Kristusove vojšake všteti, v ta spomin vidite tudi mošnika, da otroka na persih in med plečami s sv. oljenj v podobi^križa pomaže rekoč: »Pomažero te z oljem zveličanja, v Kristusu Jezusu Gospodu našem, da imaš večno življenje. Amen." človeško Življenje je vedni boj zoper tri mogočne sovražnike: zoper hudiča, zoper lastno meso in zoper hudobni svet. Zatorej vas je mašnik s sv. oljem pomazal nnjpred na persib, ker v persih ima človek moč, da bi se vi serčno zoper te tri mogočne sovražnike vojskovali in jih tudi premagali; med plečami vas je pomazal, da Jezusov jartn z veseljem na se vzamete, in ga za njim nosite, dokler vam ga smert od y»ših pleč ne odvzame. Poprašajte same sebe ljubeznivi! Ali ste serčni Jezusovi vojščaki, ali kar? Ste vselej zvesto pri Kristusovem banderu ostali ? Pri vojščakih je ostra postava, da se vsak ustreli. , ki bandero svojega cesarja popusti in k sovražniku pobegne; tudi mi, kedarkoli smertno grešimo, zapustimo bandero kralja nebes in zemlje in postanemo krivi večne smerti. O hvalite neskončno' usmiljenje božje, da vas še ni po - vašem zasluženju sodil; p^ v novic mu obljubite,-da se bote od zdaj zanaprej serčno vojskovali za Kristusa in-Njegovo sv. cerkev. -NV? i , "iS kiep. Izgled pa še več izda, 'kakor beseda; zatorej vam bom h koncu neko kratko zgodbo povedni: V Afriki je pred mnogimi leti neusmiljeni kralj Hunerih kristjane grozovitno preganjal. Med vjelimi je bila tudi neka imenitna gospa, Dionizija po imenu. Imela je pri sebi svojega edinega sinto, ki je še majhen bil in se na vsem životu tresti začel, ko je grozovitne martre ogledal, ktere so njega in njegovo mater čakale. Pa, kakor nekdaj mali makabejskib sinov,-je ludi ona svojemu sinčeku loliko goreče na serce govorila, da je obljubil z materjo tudi umreti. Pred očmi žaloslne matere fantiča slečejo in go neusmiljeno s šibami tepejo. O slra-šen pogled za serce ljubeznive matere! In vendar mu ona vpije: »Pomisli , moj sinček! dn sva v imenu presvete Trojice, v katoljški cerkvi kerščena. O nobena sila nama ne sme vzeti belega oblačila nedolžnosti, kterega sva pri svetem kerstu zadobila, da Jezus, kedar pride po naju, pri nama sva-tovsko oblačilo najde. Le stanoviten ostani, tej ljnbej mojega serca! Po kratkem terpljenjn te čaka večno veselje; že ti tvoj Jezus lepi venec spleta v sv. raju \u Fantič je ostal stanoviten med strašnimi bolečinami, in kmalo so nesli božji nngeljci nedolžno dušo v svete nebesa. Tudi mali je v strašnih bolečinah svojo dušo izdahnula in svojega sinčeka spet vesela v hiši nebeškega Očeta našla. Glejte kristjani! serčne voj-sčake, ki so raji življenje dali, kakor da bi Jezusovo bandero zapustili. O res srečen, kdor do konca stanoviten ostane, temu bo dal Jezus krono večnega življenja! Amen. Pridiga za 3. pobinkoštno nedeljo. (Praznik sv. Alojzja; hranimo prelepo nedolžnost! G'»v. A. P^fer „Blagor neomadeievanim, kteri le ravnajo po postavi Gospodovi!" t>», 118,1. V v o d. Po besedah Jezusovih, ki smo. jifi slišali v današnjem sv. evangelju je veliko veselje v nebesih nad vsakim grešnikom, kteri se spokori. Pač lahko si mislimo in spoznamo, da je gotovo še veče veselje pri Bogu, med angelji in svetniki v nebesih nad vsako čisto, nedolžno dušo — gotovo še veče veselje, vidili jo zlasti pred altarjem vso z Jezusom združeno in zedinjeno, ko se mu y njegovo varstvo izročnje, iz serca mu zvesta ostati obljubuje in si tudi vse prizadeva, ohraniti prelepo nedolžnost. Ravno, zato je pa toliko bolj žalostno in brilko, vidi ti mladenče samopašno in razujzdano živeti, pohujševati in zapeljevati se, ter eden druzega v greh in pogubljenje pripravljati — vidili dekleta, ki le svetu dopasti iščejo, in ne morejo dosti hiteti, da lepo čistost in nedolžnost zapravijo — vidi ti otroke brez varha, brez sramožljivosti, spačene že v pervi mladosti — viditi starše vse vnemarne in neskerbne za svoje zveličanje in za zveličanje svoje družine! Pač lep izgled za vso mlade ljudi je sv. Alojzi, kterega spomin smo minulo sredo obhajali in kterega je kaloljška cerkev mladini in zlasti šolski mladini za posebnega pomočnika ali patrona postavila. Zato hočemo dans nekoliko špremislili najpervo njegovo življenje, potem pa se iz njegovega življenja posebno nedolžnosti očiti, ter spoznati, kako da je lepa, spoznati pa tudi pripomočke, s kterimi se ohraniti zamore. Sv. Alojzi, prosi za nas! i? Razlaga. Sv. Alojzi, sin Ferdinanda Goncaga, vojvoda Kastiljon-skega, in Marte, njegove pobožne žene, bil je rojen v Kasti-ljonn na Laškem v letu 1568. Kakor bitro se je nekoliko pameti zavedel, ga je bogaboječa mali učila pobožno delati sv. križ, sv, imeni Jezusa in Marije spoštljivo izgovarjati, Boga Ijubjli čez vse, ter nedolžne ročice proli njemu povzdigovati. Se le 4 leta starega sinka vzame oče v taborišče, kjer so vojaki svoje vaje imeli. Ondi je za igračo enkrat ^ skrivaj malo smodnika (pnlfra) vzel, pa tudi od vojakov nekaj kletvic in slabih besed se privadil. Samo v tem se je bil sv. Alojzi še v otročji nevednosti pregrešil; pa doma potem od matere posvarjen spoznal je urno svoj pregresek, obžaloval ga in ojslro pokoril vse svoje žive dni. Se clo. majhnega že so večkrat našli £ kakem samotnem kotičku moliti in svete bukve prebirati. Še le 7 Jet star je že sklenil, Bogu prav služiti in posebno tudi Marijo častiti; lemu sklepu je pa tudi tako zvest ostal do konca svojega življenja, da nikdar ni smerlno grešil. Bral je zlasti rad življenje svetnikov, in od njih se učil, posebno čistost in nedolžnost ljubiti in varovati; zato je skerbno premagoval vse skušnjave, vseh grešnih priložnost povsod se ogibal, svoje počutke in zlasti oči vedno krotil. Nad njim se je vidila tudi sama krotkosl in ponižnost; kar bi imel rad, je vse le prosil, starše in nčenike pa posebno spoštoval in natanko vbogal; družina ga je sploh le »angeljčka* imenovala. V meslu Fiorenei je z vidno ginlji-vosljo in v podbudljivim izgledom svojo pervo sv. spoved opravil. Se veča pa je bila njegova gorečnost, še obilniša priprava, še priserčniša zahvala njegova, ko je v Kastiljone - m nazaj pridši od sv. Karola Boromcja, Milanskega nadškofaj v 13. leta svoje starosti pervo s velo obhajilo prejel, Odsihmal se je še posebna pobožnost do sv. allarskeg« zakramenta, posebna ljubezen do Jezusa pri njem pričela in v njegovem sercu vnela. Tudi siromake je posebno ljubil, in jim zavolj Boga rad pomagal; pa tudi podučil in posvaril je rad, kjer je vidil in spoznal, da je treba. Trikrat v tednn se je postil in tudi na terdem ležal; v 14: letit Svoje starosti pa sč navadil in jel že s premišljevanjem moliti. V 15. letu svoje starosti je jel stan si voliti, in je po dolgi in goreči molitvi poklic do duhovskega slanii in posebno do reda (ordna) Jezusove družbe v sebi čutil, in v ta red stopiti sklenil, zato da bi več storiti zamogel v svoje in drnzib zveličanje. V praznik vnebovzetja device matere Marije ga je v cerkvi nekaj posebnega v tem sklepu še bolj poterdilo in mu spoznati dalo božji poklic. Pobožna mati mu je precej in rada v to privolila; oče pa, ki je sv. Alojzja v vojaškem stanu . imeti želel, ga je 3 leta odvračeval in vstavljal, preden m d je peslednjič privolil, potem ko mu je mladeneč v živem Spoznanja svojega poklica naravnost rekel: „Oče! Bog me kliče V ta stan, in vi se vstavljate božji volji, dokler mi ne dopustite spolniti svojega sklepa." Tako je bil v 18. leta svoje starosti kot novinec v družbo Jezusovo v Rimu sprejet. Ondi je bil vsem svojim tovaršem zgled prave svetosti in popolnosti. Leta 1591 pa je vstala v Rimu kužna bolezen; po dovoljenju svojih viših je tudi sv. Alojzi s serčno ljubeznijo bolnikom stregel, v nevtrudljivi strežbi bolnikov pa tudi sam bolezen nalezel. Tri mesce je ležal hudo bolen; pa tudi v bolezni svojih navadnih molitev, premišljevanja in branja, ni opustil; tudi v bolezni "se je še pokoril, kolikor mu* je bilo dovoljeno; " Ko mu zdravniki bližnjo smert napovedd, se Alojzi veš zveseli, in poln radosti zaprosi pričujoče, naj bi ž njim zahvalno pesem zapeli, ker bo kmalo z Bogom, Marijo, angelci in svetniki v nebesih zedinjen. Z brilko martro v rokah, od svete ljubezni po Jezusu ves hrepeneč, je umeri osmi dan po svetem Telesu leta 1591 v 24. letu svoje starosti in v 6. letu po vstopu v družbo Jezusovo. Po mnogih čudežih, ki so se po njem godili, bil je od papeža Benedikta XIII. I. 1726 slovesno za svetnika raz- glasen, in mladini sploh, posebno pa učencem v zgled nedolžnosti in deviške čistosti postavljen. Že precej po njegovi smerti je sv. Magdalena Paciška ▼ Fiorenci zamaknjena devica zaklicala: »O v kolikem veličastvu se znajde Alojzi v nebesih 1" Ako zdaj življenje sv. Alojzja prevdarimo, vidimo in spoznamo, da se imamo od njega oditi prave, goreče molitve, pobožnega, svetega premišljevanja in branja, priserčne ljubezni do Jezasa in Marije, skerbnega pripravljanja in prave goj^eč-nosti za prejemo svetih zakramentov, od Jezusa posebno priporočene krotkosti in ponižnosti, prave zvestobe do Boga in stanovitnosti v spolnovanju vseh dolžnost svojega poklica, skerbno krotili tudi svoje počutke, ter varovati se najmanjšega greha. Posebno pa se sveti nad njim in se nam kaže, v vsi svoji lepoti njegova čista nedolžnost, ktera ga je Bogu in ljudem čez vse prikupila, in mu največo čast in veselje v nebesih pripravila; zavolj te njegove čiste nedolžnosti so ga že na svetu »angeljčka" imenovali in ga zdaj vsa katoljška cerkev „angeljskega mladenča" imenuje. Že sveti cerkveni uče-niki namreč spričujejo, da so čiste, nedolžne duše angelom podobne in enake, in jim nar bolj dopadljive, da jib Bog sam posebno ljubi, in je zal6 svojemu edinorojenemn Sinu najčistejšo, hajnedolžnišo devico za) mater izvolil. Sveti Duh sam pravi po sv. pismu, da so čiste, nedolžne duše v nebesih/V posebni časti, da so vedno in i^jbližeji okrog Jagnjeta boŽjega, ter novo pesem pojo, ktere nihče drug peli ne more. Kdo bi torej nad čistimi, nedolžnimi dušami posebnega veselja in do-padanja ne imel 1 Veselo je viditi spomladi drevesa, travnike in verte, kedar se vse v najlepšem cvetju znajde; lepo je gledali bliščeče solnce na nebu in svitle zvezde o jasni noči migljajoče; veličasten razgled se o posebnih slovesnostih zlasti po mestih pred našimi očmi razgrinja: ali še neizrečeno lepša in častitljivša je pred Bogom čista, nedolžna duša v vsi njeni lepoti. Sv. pismo pravi: „0 kako lep-je čist rodv ki se v čednosti sveti; njegov spomin je večen, ker pri Bogu in pri Ijuddh hvalo ima I" (Modr. 4, 1.) In V drugem kraju sv. pisma pravi sv. Duh : »Vse, kar je lepega, drazega in imenitnega na svetu, ni nič proti čisti, nedolžni duši." In znana pesmica pravi po pravici: „Prelepo se sveti srebro in zlat6, p - Se lepši nedolžno je serce mlado." . Da bote pa tolikanj lepo in Bogu čez vse dopadljivo nedolžnost ohranili, je treba zlasti po naslednjih pripomočkih ravnati se: , aJ* 1. Varujte se skerbno, ljubi mladenči in dekleta I vsake slabe, pobujšljive tovaršije, gerdega ponočevanja, zapeljivega plesa in drugih /golj posvetnih kratkočasov in grešnih priložnost. Svet vas bo sicer po svoji navadi, potem zasmehoval in za priprosle in neumne imel; toda spomnite se, da si s tem služite božjo prijaznost in nebeško veselje, ktero je neskončno več vredno, kot vse veselje, vsa prijaznost in-' do^ brota lega sveta; spomnile se, da vam svet po smerti nič dati, pa tudi . nič vzeti ne bo mogel. Spomnite se zlasti na besede sv. pisma, ki pravi: „Kdor svet ljubi,, v njem ni ljubezni (ljubezni božje)." Jezus sam pravi: „Blagor vam, če vas svet sovraži, in vse hudo zoper vas lažnjivo govori zavolj mene; veselile se in od veselja poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih 1" ; 3. Imejte vedno Boga pred očmi, spominjajte se povsod njegove vpričnosli, molite radi, priporočujte se goreče ' vsak dan Mariji, prečisti Devici, sv. Jožefu, njenemu deviškemu' ženinu, in sv. Alojzju, angeljskemu mladenču in posebnem« varhu ljube nedolžnosti: potem vas bo Bog toliko obilniši varoval, toliko obilniši vam pomagal, da ohranite ljubo ne-* dolžnost. K temu jo pa tudi dobro in potrebno, poslednje reči, smert, sodbo in večnost pogostoma premišljevali, ter spomniti se večkrat na besede Jezusove: „Kaj bo človeku pomagalo, ako tudi celi svet pridobi, svojo dušo pa v pogubljenje pripravi ?" 3. Kdor naukov Jezusovih ne vč, ne posluša in v sercu ne ohrani, tudi v svoje zveličanje po njih živeti ne more; kako bo tak svojo čistost in nedolžnost ohranil ? Torej je potrebno, ludi pridige in nauke zvesto poslušati, pa si tudi vse prizadjati, da po njih ravnamo svoje življenje in pridigarje in učenike ponižno vboganio. „Kdor vas posluša, pravi Jezus od njih, mene posluša." — „Blagor tistim,, kteri božjo besedo poslušajo in jo ohranijo 1" In sv. aposlelj Pavi pravi: „Ne (sami) poslušavci, temuč spolnovavci postave (boije besede) bodo opravičeni." Vaše narveče veselje in vsa vaša skerb naj bo torej, božjo besedo poslušati in premišljevati, in pa po nji vseskozi svoje življenje ravnati; ker brez lega ni ne čistosti, ne opravičenja, ne zveličanja. ^ >4« Slednjič je tadi potrebni pogostna dobra spoved it' čredno sv. obhajilo. »Jaz -sem terta, vi ste mladike; brez mene nič- ne morete storiti*, pravi Jezus. »Kdor (pa) moje telo in pije mojo kri, ostane v meni, in jaz v njem." Naj si misli in reče kdo kar koli hoče, to je-gotovo t da zlasti nedolžnost le tisti ohraniti zamore, kdor si pritadeva, svojo vest pogostoma v dobri spovedi očiščevati in t JeztisOm v sv. obhajilu se večkrat "vredno skleniti; in da čistosti in nedolžnosti nikakor ohranil ne 'bo, komur ni mar za pogostno spoved in sv. obhajilo, kolikor k temu priložnosti ima. 0 da bi se pač vsak spomnil in dobro premislil, da je ložeji nedolžnost do konca ohraniti, kakor pa po zgubljeni nedolžnosti resnično pokoro storiti! 0 da bi pač vsi živo spoznali, da je le v Bogu in nedolžnosti pravo veselje, le v Bogu in nedolžnosti prava sreča! 0 da bi se pač po tem spoznanju zlasti preljuba mladina vse prizadjala, pO omenjenih pripomočkih zvesto se ravnati, ter po zgledu sv. Alojzja skerbno varovati in vedno ohraniti sprelepo nedolžnost! 4 • Sklep. Sklenite torej to spolnili vsi mladenči in dekleta; saj bo to vaša nar veča čast, nar veča sreča, nar veče veselje v tem in prihodnjem življenju. Amen. Duhovske zadeve. Kerška Škofija. Za korarja pri stoln. kapiteljnu v Celovca je imenovan, g. Andrej Raspotnik, č. korar, duh. svetov, in fajm. na Reberci. Gg. kaplani so postali fajmoštri: Wasina Kari v starem Dvoru, Punčart Jož. v Dobrijah in Simoner Mih. v št. Loroncu v lesni dolini. G. Cepič Fr, za proviz. na Reberco. Prestavljeni so gg. kaplani: Milar Pav! v železno K.aplo, Oswald Jož. v Guštajn, Travn Juri v št. Jurje v Žili, Bulacher Avgust k stolni cerkvi v Celovcu, Volkert Jož. v Sovodje in Globočnik Jan. iz Rude v Žabnice na sv. Višarje. Pomaga mu g. Vavtižar Luka. — G. Btangl Gust. se poda v za<5. pokoj. Umeri je g. o. Otokar Taš, duh. iz kapuc, reda v Celovcu. R. L P.! ___81oy. PriiateL 15____