n-r. i »ir'XiNr&flw NEODVISEN LI8T ZA 8U . t, \ t -_I. 11 i w ^ sbhshkhi S SttiMH, ' __ * V AMERIKI. === . CLEVELAND, OHIO, FRIDAY JANUARY 4th, 1918. Mihael Ljubšič je bil od rojakov ubit z železnim drogom. Policija je aretiralo dva Slovenca. P pondeljek okoli polnoči & ubit r05a/k Mjihael Ljufc-stanujoč na <£5 Addison Policija je našla njie-govo o truplo zgodaj zjuitraj v c na novoletni dan. Ljubimci v^o lobanjo razbi-Udarec je tnonal \bifri pri-s teško ielezno palico ivjo. Njegovo truplo so nekoliko Ikorakov proč jegovega •doma. Nekoliko y-umoru so detektivi Si-Mock ter policista Cal-in Serbach aretirala Bemiča in Filip Peta-Beraič stanuje na 911 >n Rd., Petan pa, na E. 61 st St. Proti obema licija dvignila obtožbp za Osumljena sta, 'dlasi še izano, da sta imela naj-prepir z Ljubšičem, in Vt-prepira sta ga z železnim tako stepla, da je na zdihnil dušo. Zakaj so fvrepirali m natančno znali se, da radi premože-|Tio je četrti umor tokom tednov v slovenski na- letela na trdo (kamenje in se močno poškodovala, otrok pa j« zdrav. —lV siredo, 9. janbarja, priredi Sloven sika Narodna Zve-za«javni ljudski shod, dl> kateri priliki bo govoril stotnik Vekoslav Fon, o katerem smo poročali, kila se nahaja v Cle-velandu kot stotnik srbske konjenice. Pripovedovanje! g. Fona bo izvanredno zanimivo, kajti preživel je v$a ifourna leta strahovite vojne deloma kot avstrijski častnik, fusiki ujetnik ter konečno organizator . jugoslovanskih polkov v Rusiji in stotnik v srb3lci( armadi Šhqd se prične točno ob 8. uri zvečer. —iZveza 'demokratičnih po-litikarjev, ki so "suhega" prepričanja, sili guvernerja Coxa, naj "nemudoma skliče državno ptositavodajo, da proglasi splošne* sušo ter odpravi pijačo v državi Ohio. Guverner Cox je vse te prošnje enostavno odklonil in se izjavil, da je oti volivcev odvisno ali naj bo država suha ali mokra. On ne 1>0 vsiljeval svojega mnenja ljudem. » ' * —»Zvezina vlada išče zidarje ki bi gradili ogromne postaje u, in ogenj se je tako^a zrakoplove. Potrebujejo jih ^razširil po sflopnjicah, bila odrezana po* Mrs. Guy, ki stanuje v d!ru-ju. Mrs. Guy ni naj pojbegne z stanovanju Edward na 5832 Portage ave. je zvečer pričelo goreti, stanuje v prvem nad |nemudoma. Oglasiti se je tre-l-utadmo časopisje^ ki jrtoji .»pod kontreio Leona TrOtakya, ruskega ministra za zunanje zadeve, naznanja, da ap rumun-^ke oblasti dale prijeti delegate boljševikov, ki $0 prišli v ■Rum unij o. Delegatje boljševikov bi bili od Rutttbncev postreljeni, da se nl$o kozaki potegnili za nje. fljrotzky je poslal oster,protest riwmun-skim oblastem, ki so poezroči-li aretacijo boljševikov rn se je izjavil, da bo z mečem nastopil proti vsem Efctwnuncem, kii delujejo proti blbljŠevilkom ter pomagajo z revolucijo generalu Kaledines, čerbačev. Told'a rumunske oblasti so zavrnile Trotzkya in $e izjavile: Na me* med* Rusijo in Ru-munijo in Rusijo, je nastal konflikt m^d 'boljševiki in ru-muaskimi voiaki.. , Bolj še vik i ^iso čakali da bi dobili povelje LETO XI. ~ ■ H' 1 L ■ = Oblo na tar je zagnala otroka. nadstropja «k»ozi ok je srečno priletel nice in ise smejal mate-e je pripravljala za njim na cesto. Mati je pri- * a an zdrava, je bila v torjple mrtva. Sedaj je pa ztopet živa. Njen mož, Jurij Simko, je pogrešil pred tremi tedni svojo ženo. Vse iskanje je bilo zaman. Kmalu potem e smrti med Slovenci. enavadno veliko število J (proga in štiri otroke. Bila je se je pojavilo v sloven-j članica dr. Srca Marije. Poči-iselbini z^ novim te*om. vaj v miru! je v reshioi slabo za-marsikatero družino, smrtne »lučaje smo do slovenskih po-: Umrl je Josip Sirk, let, stanujoč v Eaiclid. v bolnišnici v četrtek za pljučnico. Pred ne-1 je bil še* zdrav. Sirk senjen ter zapušča pet društvu ni bil no-Njegov -brat stanuje gu, kj'er vodi gwistil-t. Pogreb v petek ečni mu mir! je Anton Strah, sta-I 1375 ^ St., leL Doma je bil iz . Tu je bival 18 let, je vodil gostilno, na suški. Clan dr. . Zapušča 6 otrok in ter wstro. Pogrelb v :ivaj v miru rla je Barbara Podob-inujcfca na 1372 E. •in sicer v Glenville * 'Bolehala je le 3 _jnica je bil^ ' stara 1a it Dofenj na &ta-V stairem (kraju za-1 brate, 2 sestri. V Aiw-r^ 8 let/ Tup zapu-in otroke. Pogreb trtek zjutraj. Poči-•f Baibič je unirla la hčerka Katari-Skupe je umrla hčerka Atis^ Mary Zakrajftek na 1258 —Umrl je Blaž Luznar, stanujoč na 1181 E. 61 St. Ranj-kije bil stair 34 let, neoženjen, doma iz Stare Loke na Go-relffskem. Član dr. Naprej, št. 5. SNPJ, V domovini zapušča očeta, tuikkj tni brate. Pogreb se vrši v soboto na 6518 Edna ave. -^Umrl je Charles iSežon, vnet narodnjak, »bivajoč na 156. cesti v Oollinwood. V Ameriki je bivat let in več let v* Braailiji v južni Ameriki *f 3e |kot W)eček. Bela iena smrt je prišla po njega v Eddy Rd. bolnišnico v torek zjutraj. Namesto novoletnega voščila se je poslovil od stotega leta za večno. Tu zapušča žalujočo soprogo ter tri nedorasle otroke. Umrl' je za pljučnico po 14 dnevni hudi bolezni. Spadal j« k dr, sv. Jožefa, ftfaccabees in v delavsko organizacijo. Bdkii mu rahla ameriška zemlja! ' —i9okol Jadran v CoMn-woodu praznbje v nedeljo 6. januarja enoletnico svojega ob'stanka. -Qb* tei prire- di v Stakičevi dvorani ob 7. uri zvečer lepo veselico s plesno zabavo in deklamacijami. Prijatelji Sokolstva so uljud-no vaibljeni, da se udeležijo te veselice. 7 —Plačajte račune za plin v našem uradu. Cas imate • do petka zjutraj, 11. januarja/do :die«etie uro. LVe Čakajte doma kolektorjev, Icer je med njimi Wade Park javne ljudske šole se ije udri stroj), ki je poškodoval tla in razbil mnOgio šolskih klopi. K sreči so imeli otroci tedaj ravno prosto ter so se nalhajali na dvorišču, Mk sicer Ibi bilo giotovo nekaj ubitih. Ko so preiskaH rkzValine, so pronašili, da je kontraktor, *ki je gradil strop, rabil premogov prah in pepel za zidavo stropa, namesto konflereta, lika* -kor je bilo v pogo3bi. Ker pa je šola stara že 19 let,- riTorajd sedaj najprvo dognati, 'kdo je gradil ničvredni strop, da ga pioklicejo na zagovor, medtem pa imajo otroci toliko časa prosto, dokler se vsi stropi v šoli ne spremenijo. —Tudi mnoigio oženjenih -bo poklicanih v vojaško službo, namreč vsi oni, ki imajo toliko premoženja, kfla se žena in otroci s tem denarjem lahko živijo. Oženjeni, od katerih dela je družina odvisna, ne bodejo klicani. Čuje se, da bodejo pričeli 'klicati prve oddelke druge armade po 20. januarja. 500.000 mož iz cele A-merike bo nanovo (poklicanih'. —-507 vojaških novincev v Camp Sherman v Chillicothe je bilo izbranih, da gredo v častniško iolo. Po preteku treh mesecev bodejo imenovani častnikom. Zjddinjene drča ve potrebujejo prihodnjih šest mescev 15.000 častnikov. Dosedaj jih »imajo le 38.000 na razpolago. ' —Ogenj je nasital v veliki tovarni Stearns avtomobilov, kjer dela itudi mnogo Slovencev. Ogenj je naredil $20.000 škode. Komjpanija j« dobila šele pretečeni teden ogromno naročilo od vlade za izdelovanje z rak opl ovnih strojev. V bližini tovarne so dobili ved kosov ditiamita. i—Rojake opozarjamq na novo postavo,% ki je stopila z novim letom v veljavo. Vsak pes mora imeti marko, in davek na psa velja $1.00 za eno gati, ropati »in krasiti po ru-munski zemiji. Cela divizija bdjševikov je na ta način postopala. Runuinske oblasti si niso znale drugače pomagati, kot da so poslale oboroženo armado nad roparje, da so jih u^r-dtili. Rumunsko prjebivai-stvo j»e strašno trpelo, ker so jim boljševtiki absolutno vse pobrali, in rumunska vlacf! obžaluje .ta dogodek, ki jasno kaže, »dla vlada v Petrogradu nimk moči, da -bi krotila boljše vike, objednem pa je dogo-povzročil, da se prijateljstvo Rumunoev do Rusije ohladi. Tako se glasi izjava rumunske vlade, ki pjj ni ibila -po volji Trotzkyu, poveljniku boljševikov, radi česar je poslal posebne komisarje, e v nedeljo 30. tilec. ustanovila podružnica Slovenske Ntarodne Zveze. V La Salle, 111. je glavno zborovanje 6. jan. in tudi tu še u-Ftanovi Petrograld/, 3. jan. — Leon Trotzky, .zunanje minister via-d« iboljševikoy, se je včeraj v koncilu vojakov in delavcev izjavil, da so mirovni predlogi Nemčije' in Avstrije iliinavski, zahrbtni in nepošteni. Konečno j^ tudi Trotzky prišel do tega prepričanja, kar je že zdavnej vedel ves -svet. Pri tfborovanjj* koncila - vojakov ii> delavcev se je Tnotzk^ izjavil: "Takojšen demokratičen mitje odvisen od vas. Vi ste prisilili", vlado, 'd^i* sprejme načelo "notaene' aweksije in nobene odskQdnine." vSedaj pa prisilir te Nemce, da držijo.svojo ibe-sedo." Nadalje se je izjavil Trotzky, da če Nemci ne garantirajo svobode Polji^ke in Litvinske, da bo morala Rusija braniti z orožjem revoluci- Z mirom je konec. Petrograd, 3. jan. — Leon Trotzky, iboljševiški zunanji minister, se Je danes izjavil, da vlada ruskih delavcev' ne bo priznala,nemških m1ro\4fch pogojev. Ruski mirovni delegatje, ki so sklepali z nrmški-irui* grofi in princi v Brest-Li-tovsku* mir, so odpotovali iz slednjega mesta ter se vrnili domov. Ali bo še govbr o miru? Petrograd, 3. jan. Ruski mi-rovni delegatje so nasveto-vali, da če prišle do obnovljen nja mirovnih dogovorov, naj se vršijo na nevtralnih* tleh, nikakor pa ne na ozemlju, ki fbkih so ruski mirovni delegatje protestiral? proti gotovim mirovnim pogojem Nemčije in Avsitrije. Večina ruskih mirovnih delegatov je pfiiznala, da so jih Nemci strahovito potegnili za nos. Rusi zqpet pričnejo z vojno? Vrnitev ruskih mirovnih delegatov v Petrograd daje povod tčafiOpisju za naznanilo, da prične ruska armada zopet z hgjem- Nekako tri milijone ruskih vojakov je še vedno pod orožjem, in ker so dobro izučeni ter bi bili zavezniki pripravljeni jih zakladati z vsem potrebnim, bi to pome. nilo velikansko nevarnost za Nemce. Celo najhujši zagovorniki miru in najbolj zagrizeni boljševiki so prišli do prepričanja, da so nemški mirovni pogoji nesprejmljivi. • Zakaj so se sprli. Do spora med ruskimi in nemškimi mirovnimi delegati je prišlo, ker 50 Nemci žahte-vali, da pride Poljska, Lit vinska, Estonija in Kurlandšja, bivše ruske province, pod ne-mško^ontrolo. Z drugimi besedami se to reče, da Nemci zahtevajo vse quo rusko zemljo, ki so jo osvojili za sebe. Petrogradsko časopisje od prvega do zadnjega piše, da Nemci in Avstrijci ne želijo pravega demokratičnega 1 miru, ampak da so Ušteli Ruse z zvijačami speljati'na led. Kaj pravi j^asopisje? Rus-ki ltf?" "Pravda" piše: Nemški imperijalizem je zopet f>okazal svoje kremplje. To pot so se Rusi hitro otresli teh krempljev. "Novoje Vre-mja" piše :"Kdor je sploh kaj pričakgval od mirovne kon-ferepče, se je ja,ko motil Le žal, da vlada Jvpijse viikov ni i? ■ ■. • * v. . vojaštvo v Francijo. Pri zad-. nji konferenci . zaveznikov Franciji v Parizu se"*je sklenilo, da mora Amerika poMavito veliko armado na zapadno jiščefc predno se čutijo posledice ruskega izdajstva. Frai in Anglija ste dafc Ameriki -vse. potrebne ladije na razpolago, in kar se tiče orožja, idbbijo ameriški: vojaki v Evropi, če ibi ne mogli dobiti dovolj hitno orožje v Ameriki. Poldrugi milijon vojakcftr. V poučenih krogih se zatrjuje, da nanveravajo Zjedinje-ne države imeti ob obletnici vojne napovedi Nemčiji poldrugi milijon vojako;v v Franciji in sicer: regularna armada 400.00d moz, milicija 600. ooomof in 500.000 mož vpoklicane armade, ki se trainira od septembra mrseca lansike-ga leta. Trije generali odpuščeni. Iz Francije so dospeli trije generali, Mhalen, Seibert in Mann. General Seilbert je bil oni general, ki je peljal prvo ameriško divizijo preko Atlantika. Gen. Mann je peljal prvo ameriško divizijo milicije v Francijo. Njih mesta zesefck-jo mlajši generali. General Pfcrshing ostane vrhovni poveljnik. Skupno delovanje. Dasi mnogo vojaških tajnosti ne pride v javnost, pa je to- 4 liko gotovo, da bodejo zave; niki odslej delali v harmoniji z Ameriko-mokar se tiče ai hem in ua morju a- "mir". Sedaj imamo mi nemškimi "mirovnimi ti" Ameriška armada se zbira. Washington,. 3. jan. Danes se je zvedelo, da Zjed. države INitijo z vso naglico pošiljati Prvi Avstrijci zajeti cozov preklinjajo Nemce. Laška fronta, 3. jan. Francoski vojaki, vanajst večjih čolnov, napolnjenih z avstrijskimi vojaki so Italijani zaplenili. Nad' en tisoč Avstrijcev je bilo ujetih od Italijanov. . t Kaj pravi ruska armada. Ruska . armada pc«df orožjem šteje 3.000.000 mož. Ko se je armadi naznanilo, da bo tfeba najlbri v boj, so »poveljniki br-zojavili v Petrograd: "Mi b»-demo bira|iili revolucijo, toda dajte nam kruha in .čevljev! Trotzky in Lenine. Oba moža, ki sta danes Ha čelu ruske vlade, ki sta bila po pravici razkričana per svetu kot kajzerjeva agohta, sta postala mahoma nevarna sovražnika kajzerja, v trenutku ko sta nameravala podpisati najbolj sramotno mirovno pogodbo z Hohenzollernci in Hab-s-burgi. Delovanje submarinov. London, 3. jan. Osemnajst angleških parnikov, ki so nosili več. kot i<5oo ton je potopljenih v pret^tni od nemških submari trije parniki, ki so ke, i m IDS! rA V PONDELJEK, v- NAROČNINA: AmfiKo - $3.001 Zo Ct+t/d. po poiii£4-.00 Evropo - £4-.001 fwamMno Jtt+OiiKf* - ^ Va j ■ hi 4mm Ml M »»MU« M "(VMlMUta j tU* ft. AVX. a. CLWrCLAMU. OHIO. mJCFUON* CUT. nUMOBTOK m EDWARD KAUSH. Publisher LOUIS J. PJRQ Editor. ISSUED MONDAY«vWEDNE5DAY AND FRIDAY. it,?'* SIR 11| ' "I i ® Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Fereip in lingnage only Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland,, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. * 8« No. i. Friday Jan. 4th, 1918. V Brest-Litovsku. mi h Ali je strup nemškega miru povzročil bolečine celo v želodcih boljševikov. Svetovna demokracija je vesela, da se je dotsedaj posrečil vsak mir, ki je Ibil diiktifan v Berolinu. Radostna novica bi bila, toda silno težavno vrjeti, če bi ko necno v iresnicj se dognalo, da so petrograjski bol jše vik i prišli do spoznanja, Ick šo Nemci: z njimi igrali. hinavske politične komedije. IBioljševiki so prekinili mirovna pogajanja v iBrest-Litovska, (ker je INIemčija zahtevala Poljsko in LitvinSko za svojo Ikon trolo, Delegat je boljševikov se iiZK>giibljejo Nemcem, ke>r Nemci stavijo absurdne mirovne pogojie, katerih niti boljševiki, ki so sicer pri pravljeni ' za vse, ne morejo sprejeti. Nikdar v zgodovini naben narod »od dlruzega naroda ni doživel še večje Sramote, kot jo je do&viela uboga, raztepta-na Rusijta od strani Nemcev. JSplosno se je pričakovalo, da kc(dfejo boljševiki sprejeli vse nemške mirovne (pogoje, najsi so bili še tako absurdni, kajti obnašanje «boljševikpv ni kazalo ničesar druziega. Res je, da Rusija želi mir, ikie-Ttrotzkyeva druhail, ki ta diru hal je bila kupiti mir od Niemcev za vsa&o ceno — celo za slučaj, "da se žrtvuje vsa ruska narcidna -čast. Nemčija je s pomočjo intrig 'i« srebra ter zlata povzročila, da ie postala Rusija nezmožna za nadaljevanje vojne, in v tem položaju je kajzer Rusijo izrabil, da jo je nastavil ostalim * zaveznikom kxxt vabo za mir, ki bi bil diktiran v Berolinu. Nemčija j« ponudila Rusiji trajen mfr, toda pod takimi pogoji, da jih ne bi mogel spr.ejeti noben narod, ki ima le še iskrico narodne časti in zavesti v sebi. In sedaj, če so poročila iz Petrograda resnična, ko so docela Begiatje boljševikov spfegleidiaHi, kam nemški pes taco moli, kako nevarna je Nemčija Rusiji, tedaj je to znamenje, da se vrača pamet v ruslke moigane. Gotovo je, da človek ki ima pamiet za zločine, ima ipamet tudi za »pravico, samo če hoče, samo če dopusti svoji vesti, ki mulkaže krivičnp od pravičnega. Kaj je v resnici nemška kajzer ponujal Rusom? Nemški mirovni dekegatje so predlagali, da Nemija preneha vojno napram Rusiji, oda v prid svoje varnosti bi Nemčija imela zaseden velik Itiel Ruske toliko časa, da ibi se ruskim boljševikom posrečilo pregovoriti ostale zaveznike, da ne-'hajo z vojno napram /Nlemčiji. Ta program je bil izvrsten od strani Prusije. Toda za zaveznike in za Rusijo je bil skrajno sramoten, poniževalen in— škodljiv. Najbolj škodljiv pa je bil Rusom sam^m. Ves svet je pripravljen za mir, ves sviet teži po miru, toda ta mir mora biti časten, pošten in — trajen. Zavezniki so ipripravljeni skleniti mir vsak čas, vsako uro, 'toda ta mir se ne sme naredit?: v Be-nemški kajz*r pri skle-miru lie sme imeti pač pa svojih pra- mir sklenjen s kajzerjem bi ibil na vsak način tak1:, da bi LlOvolil kajzerju, t>eniu mednarodnemu razbojniku, držati ves plen, ki ga je tekom treh let in pol nagrabil' od raznih narodov. Zaveznik »bodejo Odgovorili v kratkem Nemčiji na njene mirovne pogoje. In če so medtem celo Iboljševiki priš>i do spoznanja, kaiko sran^ptno so se dali speljati odi kajzerja v pastt, kako sramotno so prodali Rusijo, t&Haj je to toliko bolje za R„^se in za zaveznike. Eno je pa gotovo. Ruski narod Idobro ve, da so boljševiki hoteli narediti mer za vsako ceno. Ce so sedaj prekinili mi revna pogajanja s kajzerjem, ni to znamenje, da jih je sram, ali da so spoznali kako sira motno ravnajo, ampak jie to iznamenje, mirovnih pogajanj podaljšali mogoče politično življenje za nekaj mesecev, toda stalna njŽh) vlada ne more biti, ker ne zastopa nahoda, ker ne zastopa narodne časti, ampak vse,,u sj;razaK eČjenru tflranu, če bi to njim koristilo. Le strah pred narodomi jim je preprečil sramotno kravjo kupčijo z nemškim kajzerjem. -o- Naša naloga ob novem letu. lAmetiša vlad prodaja vojno hranilne znamke. Ne bodemo razlagali še enkrat kaj pomenijo te znamke, ker to smo že večkrat naznanili, Vi izročite vladi svoje cente, ki polago-mo narastejo v dolarje. Vi dobivate obresti od svojega denarja, oblresti ki se (pripisujejo glavnici. Vi spravite jdenar pri vladi, ticjer vam ne more !biti ukradien, kjer ,ga ne morete zguibiti, kajti svoje prihranke na pošti lahko registr^ate, in nihče na svetu ne more dobiti denarja kot samo vi. Vojno hranilne znamke so najboljše obrestovanje, poleg tega pa imate zave-st, da ste patrijotični, da pomagate veliki: borbi za svobodo svetovnih narodov. Vojno hranilna znamka pomeni še veliko več kot navadno varčnost z denarjem, vojno (hranilne znamke so potrdilo vaše ljulbezni napram Ame-jriki. Povejtje svojemu sinu, kadar lepi te znamk-e v knjižico, da je to tdienar za njegovo bodicčnost. da je to denar za svobodo sveta, da je to denar, ki bo prisilili kajzeya "in druge mogotce s prestolov. Te vojno hranilne znamlkie imajo stotero potov, lkj«er delijo dobrote. One skrbijo za dobro h¥ano, obleko in orožje naših vojakov v Franciji, one pomagajo, da imate vi tukaj dovolj dela; še več, te vojno hranilne znamke skrbijo za ivvež nesrečnim« francoskim, srbskim, belgijskim, rumun-skim in drugim otrokom, katerim j« vojna vzela . očeta, katerim so Nemci ubili ma-t^r, katerim je kajzer požgal fee, poklal živino in jih spodil v sirote svet. Ta inamjca, it/e za petitlvaj ■l, '"M , je pravice, ztna. Kdorkoli hrani denar, ta bro ve, da hrani za bodočnost. Le norec bo sproti zapravi vse ter delal na stara leta, nadlego človeški družbi. Pameten človek pa ve, da niso vsi dnevi življenja soljnčni, da je mngo deževnih vmes. Ratfi tega ob solnčnih dnevih zbirajo moči za leževne dneve. In poleg tega, bdefen. Za vzgled iso 'nam 'Čehi, ki silno 'htranijo syoj dietnar, pa se celo v najhujšem preganjanju od sitrani avstro'ogrske vlade niso podali pritisku, ampak so nadkirilili avstrijske Nemce v pameti, napredku in premoženju. Francozjie so isti ljudje. iNajveč je premoženja na Francoskem, ker ljudje v Franciji strahovito 'hranijo denar. Zato pa se Brandja vedno sama financira, in so Francozom dolžni sikoro vsi narodi svieita. Prav laHk'O je pomalem hra" niti. Petindvajset centov na dain ali-na tejc&en,_____ta zmore vsakdo. In vi ne vesrte, kako zadovoljnega se človek čuti, ko mine leto in pc^jptetfa na svoje jxrihranke tekom leta. Narod, ki hrani in vancuje tirna ve+Heo"prihodnjost, gotovo je pa, da ostane svoiboden in neodvisen, ter da mu ni treba poslušati tujih gosipodairjev. Več hiš se 'latiko kupi in pkača, če hranite. Več komod-nosti si lahko nabavite če hranite. Nikjer v nobenem jeziku ne dobimo tako finega pregovora radi varčnosti kot ravno v slovenskem: Kamen ifa kamen palača, zrnio do zrna pogača. Hraniti ni tie&o, le začeti je teško. Kaydfar ima človetk nekaj nahranjeneg-a ne bo dal več od sebe, ampaJk slkulšal bo, da poveča urihranke. In ilura* niti pri kvodri)h( je lahko vsa-comur. Vojna uči človeštvo marsikatero stvar. Varčnost je najboljši nauik, katerega moremo dobiti od vojne. —Dostojmo obnašanje Slovencev »v Clevelandu tekom vojne je našlo pravo priznanje na pristojnem nnestu. Pri vojni komisiji, katere član je tu" di naš urednik, se je povdarja-b s. posebnim ponosom, da so Slovenci CMevelandk lojalni in le s prav malimi izjemami, ci nimajo nobtenega pomena, ponosni na to, da so državljani velike ameriške republike. Slovensko ime se častno omenja v ameriških krogih. Čast vam, SJovenci Clevteilanda, • ki poznate, današnje razmere in se zaidržite kot možje in svobodni ljudje zavedajfcč se v resnih časih', ko se piše zgodovina za vesoljni svet. ti. t a nu- preizku-narodom da bode dfti Amerka toliko šenim t>all anskim potrebno pomoč in započeti v teh zemljah veliko pomojzno akcijo. Načelnik komisije je bil sodnik C A. Severance iz St. Paula, Minn., tajnik in blagajnik E. D. Hasketfl, katerega mati se je Jdosmrtii vedno trudila za pomoč Srbiji, zastopnikom jugoslovanskega naroda pa je ;bil imenovan naš odlični rojak, profesor minne-sotske univerze, Rev. Francis Jager. Samo ob sebi je umljivo, da je vsa« pomoč AmeriJke balkanskim narodom, zlasti Ju- talko razumljivo pa je bilo to poročilo ugodno, za kar nam jamči oseba Rev. Ja-gra, velikega prijatelja Jugoslovanov in zagovornika svojega naroda. Ta pomoč od strani Amerike ne bo samo enkratna, temveč trajna, sistematična, in te pomoči bodejo deležni vsi Jugoslovani šn ne samo -Sifcijai kajti ona sama je proglasila uradnim potom naše nerazdeljivo edin-stvo. Pomoč Srbiji je torej tif-di pomoč nam, -izdatna pomoč od strani Amerike. Komisija se je na svojem potu ustavila v Rimu, Parizu in drugih večjih zavezniških mestih ter »bo s svojimi boga-goslovanom, odvisna od poro- tirni skušnjami daila direktivo biti hvaležni za nj žrtvovalnost* in. v korist našegft iz najroda. Tiho in njegovo dlelovanje, k< hteva ninake zahvale la, ali toliko vspešnej blagonosnejše, kajti pimi besedama in temveč z dejanji se tr magati svojemu * trpečemt rodu. Njegove vrline niti tudi uradna Amei mur je dokaz ravno dej da je bil imenovan čl komisije, kar je v čast našega naroda in mu bo v neizmerno korist. Zdravniki svarijo občinstvo proti 1 substitutom za Nuxated Ir Pravijo, da naravno metalično zdravilo ne more dali isti uspeh. MOČ, SILA IN VSTRAJNOS Poleg tega spremeni prebavo, vznemirja čistenje telesa, torej več škoduje kot koristi, zdravstveni uradniki in zdravniki povsod najsvarijo občinstvo pto»ti slabim produktom. Dr. James Franci« Sullivan, zdravnik BelUvue Hospital bivši New York fa Westchester Co. Hospital, bivši zdravestveni komiear Wm. R. Kerr, Dr." H. B. Vail, blv ii Zdravnik 'Baltimore' bolnišnice, dr. A. J. Newman, blvfti policijski zdravnik Chicago, Dr. Ferdinsnd King, newyoriki zdravnik In zdrsvniiikl pisatelj, daje nasveta glede rabe organičnega ieleza zdravilo mo6i In krvi. fljkilbna pre^kavia od zdravnikov ln lekarnarjev Je dognala, da ej tisoče bolnikov, M jemljejo železo, ln zgodi ee mnogokrait, da talke osebe ne dobijo zaželjemega uspeha, katerega I$6eJo, ravno raditeag, ker so vzeli napačno obliko železa. Oni mtoHJo, železo Je železo kokior je krompir krompir, najsibo surovo ali kuhano, kn popolnoma pozabijo, da povzroči kuhanje nekatere apre-membe v tknompirju, da je užiten ln pripraven za ustvarjenje krvi ln žil. Nthče ne more Imeti Istega uspeha če uživa surov krompir kot če uži- nlikov, ki so etvar dobro 'preštudira 11, je uživanje kovinskega železa ravno tako ktot uživanje surovega krompirja. Zatorej zdravniki priporočajo o-nlm, ki potrebujejo moč in kni, da gredo k svojemu zdravniku, ki naj prepdiejo orgairlčno železo - Nu xated Iron -ln daoj recept lekarnarju in naj pazijo, da bo na zavoju tiskano ' NUXATBJD IRON". Ne Nux all Iron, ne nobene ste taleao, ampak N u X a ted Iron. Čudoviti uspehi od rabe N u-xated Iron ln .njegova o h a e Ž na prodaj a (računa se, da ga rabi nad ftrl mU i Jone | j u d I t danes) vae 6) Je po-vir o čilo, pogovorih z zdravniki sem jako priporočal veliko potrebo, da preiščejo kri svojih slabih, bolebnih, potrtih bolnikov. Tisoče oseb boleha ln trpi leto za letom, zdravijo «e za vsakovrstne bolezni, dočlm Je pravi la resnični vzrok njih tzpienja manjkanje železa v krvnih teleec'b, 141 pomaga naravi, da spreminja za-Vžlto hrano v mozeg, mišice, možgane, otd. Brez železa v vašem telesu ?re hrana le skozi telo, kakor n. pr. koruza skozi star mlin zv raztegnjenimi valjarji, da mlin ne more mlet L Toda vi Lahko naredite močne, živ&hne, uspežne može, če jim dajete ra-etalično . železo. 8tara torma metallčnega železa mora Iti skoal aenil-prelavini proces, da se spremeni v organično železo—Nuxated Iron, predino je pripravljeno, da se zazži-Je in (asimilira s človeškim sistemom. r Bivši zdravstveni komisar Wm. R. ce uaiva suixjy ivi^iuh« ^ Kerr iz (Moage iprawls Is moje Btft vs.^kuh«xaga, toda J^ ^®"1^0^1^/^' ne sku&nje z Nuxated Iron, čutim, da je tako vredno zdravilo^ da hA se moralo ntr biti v vsaki bolnišnici ln blU predpisano nih ljudi je bleda, meso sv« mišiice nimajo moči, možgani nI, spomin zapušča in mnogokrat postanejo sliabprtnl n or vozni, meia.nh.oll -čnl in žalostni Ko gre želeso od ikrvl ženske, Jo zapustijo svetllce na licih." D r. B. Sauer, bo-stonski z d r avnik, ki Je študiral r tej deželi la f ropi, vpravi: Nuxated Iron je vito zdravilo. Ne dolgo tega, prišel k meni neki mož, kd je nad petdeset let, dn me js mu apUnni protojo no. ZaičudU, Bem se, ker krvni tok kot dečko pri dv^ tih, polnega živahnosti In v resnici je svoji ----" Dr. KUa in »Uatalj nlka v deželi. Jaz nam sem vili to zdravilo in sem čutil llako - m 1 daje moč, zdravje ln silo, ln v tfnter esu ljudskega zdravja, l ▼ , -50 let, ln Je čudež živahnosti, i mu bral odseva ! če U ljudje Jemali Ni kadar ae počutijo slabe ne. namesto da bi se pl vrednimi drožaml, priganj elKtoholKnlmi pijačami, sen čan, da bi na (a način lahko čili tisoče bolezni, odstranili holehnostl ln slabosti in bi a naznaniti uspehe tega zdravila. Jaz JfW>iM žlWjenje Usočlh oseb sam sem že prriio šeaUUset let "fS? s bar, ,pa sem prepričan, da imam P^ic* gripi, Jetrih, nI prlpksatl svojo čilost uporabi Nuxated Fran. srčnih bolestih in drugih boleznih.. 'Pravi vzrok njih nI nič druzega ikort oslshlt« Dr. H. B. Vali, hivži zdravnik Bal- radi pomanjkanja železa. _ , _ ... .tltnore železnice ln zdravniški pre- di trpi na pomanjkanju žel biviUdr?»"FBritr«r^kolni ^ovaleo piše: "Tekom let moje vedo tega. 0e niste močni In inic« Naw Y*rk i m W*«t- skuSuje ikot zdravnik v bolnišnici in naredite sledečo preekušnjo: chotar boiniinice ' »Iravinlškl preiskovalec, sem se ču- čajte ss koHko časa lahko da je prišlo na trg silno ponared- dli radi neštevilnlh slučajev raznih hodite, ne da M se utrudili, kov, ln zdravniki pravijo, da bi mo- oseb, ki so se zdravile radi razno- vwemlte dve tableti Ni rail zdnavstveni uradniki in doktor- vrstnih bolezni J, dočlm Je bila njih trikrat na dan po jedi ji vsepovsod svariti občinstvo, da I bolehavost v resnici pripisovati po- tedna. Potem poskusite ne sprejema teh ponaredkov, U nI-1 manjkanju Železa v krvi. Nepresta- moC ln vidite koliko ste so druzega moč in energijo. Rabil sem Nuxated doabro 'Poznano drugjat , sod. Se prav lahfko Iron sam osebno, da si opomorem ^kodoije zobem, Jih ne od nervozne onemoglosti. Uspehi so niti ne škoduje želodcu, hffi očivldnl v nelrtij dnevih, in te- Jako mogočno sredstvo V Kom tn* tednov „ . Nu,.** .roD popolnoma pomladil moj sistem ln me naredil popolnoma zdravega." Dr. Ferdinand King pravi: "ZdravnUki bil morali' predpisovati veC organskega železa—'Nuxated Iron za svoje nervozne, slabotne, bolehne, slabe pacljente. Bledost pomeni brezkrvnost Koža breskrv- aaupanja v to zdravilo, 1100 vsaki dobrodelni dr more to zdravilo dati izpod 60 let, ki Ji za, nove moči tekom pod pogojem, da nimajo bolečin. Povrnejo tudi podvoji vaše moči dnij. Naprodaj pri vseh karnarjlh. Račun S. D. Z. med krajevnimi društvi za meaec nov. Atesment it. 49 1917. DOHODKI z c E Profesor Francis Jager. Te idmi se je vrnil v Washington, D. C.f z dolgegži potovanju naš somišljenik profesor Rev. Francis Jager, član komisije ameriškega Rudeče-ga križa 2a Srbijo, katero je imenoval predsednik Wilson začetkom avgusta, t. 1., da poroča o vspehu svojega raziskovanja. Ta komisija Rudečega križa je odpotovala koncem avgusta z zapečatinimi odredbami na Balkan, da prouči ondi 766.77I 390.% 103.78I 50.43 II3-46| 57-66 505.25I 282.75 ri6.i4| 52.14" 86.26| 120.59I 7«.46| 2211.64I 166.17J |i66.o6| 114-44I 211.28I 119.74! IS500| 64.86I 44.91 37.01 110.98 82.37 87.211. 60.79 101.03 114.64' ^7,02 3?>-36 20 1.^5-541 12069 [3 295.4411679.65 mM 42.00 4&.00 173.50 4950 34.75 50# 34.00 tfi.61 70.00 •613.25 44^5 1.501; 57^3 21.00 1205c, •J S .251 286.od ■2(5 2.00 1.00 .jr 2.0b l;0O ...J 1.00 48.00 20.00 29.00 36.00 4300 75.00 143°° 5500 <18.00 14.00 4^00 75-orf Vstopnina k deki NOV. 1910. IVI OHIO DOL IS. MARCA 1914. V DR2AV1 OHIO Mdb CUrmUnd, Ohl* 1279 R Vriwral urad: 10S2 E. Madl St. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: PRIM02 KOGOJ, 3904 St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6217 St. Clair av«. Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JERNEJ KNiAUS, 1052 E. 62nd Street. NADZORNI ODBOR: LOULS J. PIRC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. R'UiSS, 6619 Bonna ave. N. E. POROTNI ODBOR: JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOKiAR, 1081 Addison FRANK ZORICH, 5909 Prosser ave. FINANČNI ODBOR: I" FRANK M. TAKSIC, 1203 Norwood Rd. fr FRANK CE)RNE, 6033 St. Clair ave. . ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: PRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. S GLASILO ZVEZE: "CLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. j Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve* ki jih je rešil društveni porotni odbor, se ipošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. Seje vrh. odbora se vrše vsako 6etrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. ^ZAPISNIK SEJE VRHOVNEGA ODBORA SLOVEN E DOBRODELNE ZVEZE, CLEVELAND, OHIO, ki se je vršila dne 23. (decembra, 1917. Predsednik Primož Kogoj otvori sejo ob 9. dopoldne, ilk j>rečita imena uradnikov. Navzoči so vsi. Nadalje se zapisnik seje dne 25. novembra in se sprejme. • se je društvo Slovenec, št. 1/pritozGto na vrh. urad sklepa seje wh. odbora, da se denarna kazen ne sme n nalagati, je seja z današnjim Idnem v toliko popravila, sedaj odstavek, da društva SDZ nie smejo nalaga- za (bolniške obiskovalce. Ce obiskovalec temii protivi, se tacega člana ali aznuje po zveznih pravilih, [loži se pobotnica o izplačani posmrtnini Anton Si-9. se nakaznica tod ^plana Frank Zeležič, št. I., kate-je društvo nakazalo podporo jn vrh. urad jo je zavrgel, u&tvo ni pravilno o tem ravnalo. Nakaznica se pošlje nazaj, da še pravilno reši na seji meseca januarja 1918. niš** bolniški obiskovalci dobili doma in tudi zdravnik I dovolil, da bi hodil zunaj. Zaletel, št. 1. se mu zaostala bolniška podpora pri-«r ni on bil tega kriv ampak njegov zdravnik, atija Mihec, št. 14. se mu je podpora odrekla, ker se ni po zvezinih pravilih za časa njegove bolezni. Plut, št. 20., kateri je bil nekdaj poškodovan zunaj in je šel v tovarno kjer Itliela iskat zdravniške pomoči, dotična oseba, (ki iga je zdravila ni zdravnik se mu je a odrekla, ker se ni držal in ne ravnal po zvezinih pra- r Birk, št 18. mu jie z dnem 25. decemfcra t. 1. potekla lotna bolniška podpora. On se nahaja v bolnici za lite. ■ zdravniško pfeiskavo vrh\ zdravnika se je dalo v preglede daljše bolezni: Mary Urbanič 4, Mary Knaus 4, ie Pirn at 9. ro France Prešeren, št. 17. si je izvolilo Idiva člana, l redno vsak mesec Obiskovala vsie bolnike.Se vzame na ro Ribnica, št. 12 in Dr. A. M. Slomšek sta ta me zamudila s plačevanjem mesečnega* asesmenta. fled letnega poro&la za Insurance Department za lio se tzročito delo g. W. A. Coy, kakor vsako leto. dm pregledovalcem knjig in računov se bo od &e-50c na uro. iju bolniške podpore so bito prikrajšani slede-Bneznik 7, 5 dnij $5.00, Frank Brcal 8, 6 dmij, $12.00 Zupančič 10, 1 dan $2.00. i jo se društvena pravila Slovenec, št 1. katere se l, obsegu sprejmejo. Pravila so veljavna za l^to 1918. predsednik se vsem navzočim uradnikom zahvali za lo v letu 1917 in pričalkuje, da bomo še najprej delate v rdki ter izroči vsakemu letno plačo kot uradnik seje ob 11. dopoldne. >J, predsednik, Frank HUDOVERNIK, tajnik. Dnevnik, 28. dk-Hercegiovine smo slučaj neke vrste ali bolje ropanja »e. Tam nekje v v vasi Gori-e od ndkjaj navada, ino na pašo v .aj. Tja sta tudi Gorice, Bflai Gr-uieič gntla ne-:ila kme Tcklta na cijo, da se je ta drobnica hotela sigurno utihotapiti v (Dalmacijo. Te ovce so kmalu potem prodali tja semnju v Dub-nu. Kmet je nato odšel v Du-bno, da bi se iptritožll, ker mu je bila drobnica odvzeta. Toda oblasti ga n'sa hotele niti poslušati, mu zagrozile z ječo m ga obsodile na denarno Ica-zen 100 kron. Tako je ostyl brez svojih 13 ovc in 100 kron, njegov sosed pa, ki ni imel denarja, da bi vložil tožbo, »brez desetih o^. Ostale so Wr ** ^r^^^r^rv^ KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI I URADNI UREi Od S. zjutraj do 4. popoldn«, od 7. do S. ival«. Obn«doU«d»odlOdol2 308 PormiuMBt Bid g. 746 Euclid Avt. near East 9th Sk Zdravniški recept — naša zdravila. Za bole ten dobite zdravniški predpis, ki mora koristiti. Našim zdravilom lahko popolnoma zaupate, da ram koris-tijo. Če prinesete zdravniški recept k nam, mi garantiramo da dobite prava zdravila. SLOVENSKA Fred H. Braunlich, LClUUvnA 1357 EAST 55th ST. VOGAL ST. CLAIR AVENUE Dr. J. V. Župnik SLOVENSKI ZOBOZRAVNIK i m—mmmm——mmm—mmmmmm—————mmmimmmm ■ 6121 ST. CLAIR AVE. KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRDINVO TRGOVINO Najboljše zobozdravniško delo po nizkih cenah. Uradne ure: Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Kdor ne more ob tem času priti, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev Zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile. Sprejemam Liberty blonde h) plačilo xdra*)nUKih raču\ ČUDOVITA PONUDBA. Doctor Oowdrkk, etavtii X-IUy SpfecljalUt nudi svoje akufioje vsaki bolni OBObl, da jo lahko vaakdo deležen te čudovite ponudbe, kdor ee je brez uspeha xdravli pri drugih sdiravnlklh in tnofrli denar. Ne plačajte za neuspešno zdravljenje. Moj urad ima vse potrebne, mo de rti e in manatvene Instrumente za| popolno prelekaVo in zdravljenje bo-lezni, krt ro kljuboval veliki arma-Eni so ga pozdravljali fi klici; to so bili funadtvo spoštovali pri sovražniku; fclrugi so trili Jurja z mflkimi pogle in ga preklinjali; to so bili ki jčh je verski fanatizem jljal v boj in zadušil v .srcih vsak plemenitejši cut. Jurja so sprejeli i>lemenita-in ga spremili v šotor pat->vegA odiposlanca, kjer ilit zbrani vsi duhovniki, je spremljalo armado, losno j» pozdravil Juri te in^ velikaše. Nekaj jc čaikal, da ga kdo a ker se"'to ni zgodi-ovimtkov go- pred desetimi sulicami, ki so bile nagnjene proti njemu. O-"kroginkrog šotora je stalo vojaštvo. "Izdajstvo — lopovstyo," je zaklical Juri. '"Sem H jetnik da mi branite odhod? Vitez Comenski, ste li plemenitaš, ali razbojnik, da kiopuščate kaj takega." Kakor lev, ki išče žrtev, da bi jo raztrgal, se je vitez Ge-monski ozrl ipo šotoru. "Kje je grof Latizanski/' je srdito vprašal. "Ti vojaki so itz njegove čete. Kako'se je drznil, postaviti semkaj svoje ljudi? Jaz imam edini pravico, čuvati ta šotor, jaz pa imam tudi dolžnost, varovati dlevin-ske£a graščaka. Kje je grof Latizanski, da miu strgam pero in pohodim ostroge. Skril se. je, ta izdajalec, al-ii jaz ga najdem in potem gorje mu.'' Gieanonski je 'planil proti izhodu in začel kričati: "Ge-monci skupaj, Gemonci sku-pajl" . V šotoru je »vladala razburjenost. Juri je stal hepremi-čno sredi šotora. Nihče izmed navzočih se ni upal, pogledati mu v oe* Dasi je bil sam in brez orožja, so' Vsi trepetali prefd! njim. Juri je čakal, kaj se, zgodi, še predno se je kdo se je vrnil vitez Ge- orožili, ko se je odgrnil za-štor prš vhod^ in je planila v šotor prašna, ubožno obleče* na žena in se vrgla predi Jurja, iklidoč: "Rešite me, gospod, rešite me." Juri je naiglo pristopil in dvignil feno. šele zdaj jo je spoznal. v 1" "Hema — Vi tukaj in v taki obleki? Čemu? 'Zakaj? "Prišla" sem vas svarit. Zoper Vas je sklenjena zarita. Ker Vas, ne morejo premagati z orožjem, Vas hočejo ž izdajstvom in ja^ nesrečnica sem prišla prekasno." "Hema — zaradi mene si prišla?" "•Da! Prišla sem peš. Morala sem hoditi čez ostro kamenje. Hodjla siem ponoči, trpela in .glad oval a... "In vse zame,.ki sem te zapustil in pahnil od' sebe?" je vzkliknil Juri in prijemši He-mo za obe roki, .je vprašal: "Ali mi moreš odpustiti?" Milo in vdano ga je pogledala Hema in naslonila svojo glavo na njeigovo ramo. "A zakaj si tako plašno pri-bežala semkaj," jie- zopet vprašal Juri. "Kaj je pomenilo tvoje obupno klicanje?" 'Videla sem te jezd'iti sem iti je bil varščino $15.000. Dobro '■i»mm.i I dobi Slovenka, ki z^a. angleško, da bi Ibila predsijpjtoica (forelady) ženskim delavkam, ki snaiijo in čistijo velika poslopja. Jako dobra shiiba. Vprašajte na 1856 Euclid a ve. vrata št. 210. (3) Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta, dobro zakurjena. 109H Addtoon Rd. (2) Naprodaj ste dve h&i popolnoma novi, v hiši je tudri trgovina. Prodati se morajo takoj po znižani cten/i> da se u ledi zapuščina lastnika. $300 plačate takoj, drugo na obroke. Hiša je na Way ave. blizu 93. ceste. Vprašajte pri R. Riban i llo-1206 Williamson Bldg. (3) ffflm a ' vam nesreči, Čedno stanovanje, štiri sobe, se crtkla v najem. Vlprašajte na 6220 St. Clair ave. New Yoric Dry Cleaning Co. (2) ne' Sham* ibiti samo v, ponižen in mirolju ben. A v'zlic temu sem prišel danes semkaj. ' Teklo je že preveč krj^i. Če Vas je' gospod Bog sefdaj navdahffll s spoznanjem, da je gješnd pneJivati človeško kri po nepotrebnem — jaz. sem* pripravije'd • skleni ti mitvta pripravljen sem tudi, sprejeti -pogoje, če jih kot ^riltjan; mor^ msprejieiti." Ko je Juri umolknil, so se duhovniki začeli spogledovati. Juri jih je spravil v veliko za drego. Nifhče izmed njih ni mislil na slučaj, da bo določiti !••• kaike pogoje in »daj si niso znali ipomagati. Na pomoč jim je priskočil menih Dominik. "Navadno ne die'lajo mirovnih pogodb ofolegovalci, nego oblaganci, ker se gre tem za •življenje »n za imetje. Vi morate ponuditi spravo." Iz Jurjtvih oči je udaril plamen in njegovo dušo je prevzel sufa, da se ^pripravlja hidiaj&tvo. k "iMenilv^Dominik," je zaklical Juri, "Vi najibrže ne v* ste, kaj mie je pripeljalo semkaj. Z belo zastavo v reiki je prijezdil pred senožeški nasip vitez iz patrijarhove armade in^mj dejal: Senožeče so.tako vrlo utVjjene, da jih ni zavzeti . In dostavil je tudi, la upanje na zmago. Ir* dalje je rekel Vaš odposlanec, Ste se zedimili .na -pogoje, 1 so za obe stanki častni in e je povabil v Vaš tabor, dočim je sam s svojimi spremljevalci ostal v Senožečah in jamči s svojim življienjem in s svojo častjo za mojo o-sebno varnost. In fco sem »prišel v Vaš tabor, me je spre-vitez Gomenslki in mi je tda mi hočete ponuditi in spravo pod najčastnej-i pogoji. Ker zJdaj vidim, te ničesar povedati ■ HI •ponuditi, mi ne pre-zega nič, (kakor da K mitra z glave. "Govorite, kaj to pomeni je srdito vprašal, '/sicer Vam ^trgam jezik." In obrnivši se k posvetnim velikašem, jih je poživljal: "Vsaj Vi govorite, saj ste plemenitaši in ne razbojniki." 1 Predno pa so vitezi mogli »kaj reči^ je že stopil mednje patrijaHhov pooblaščenec in je nekel"Naznanjam Vam, Juri Devitnski, .da ste po sklapoi vojnega sveta naš jetnik, dokler se Senožeče ne vdajo.'' "Lopov — lažeš," je zakričal s strahovito togoto vitez Gomonski in s pestjo udaril škofa v obraz. "To jc bilo najhujše in najgrjiet izdajstvo. To bi bift> dvojno izdajstvo napram Jurju Devinskenui in napram Konradu Sežanskemu ter njegevim spremljevalcem, Iki jamčijo s s»vojo častjo in s svojiiiin* življenjem, da se vrne Juri neoviran v Senožeče." A — to nas nič nte briga," se je oglasil mrkogleld* in plena lačen vitez. "Konrad Sežanski in njegovi, spremljevalci so devinskemu vladarju jamčili za svoboden odhod — dobro, naj sami gledajo, kako iapolnijo svojo obljubo.'' "Hvala za to pojasnijo," je odgoivorili 'vitez Gemonski z neskončnim pmeairanjem, "a vzemite na znanje, da, bi se jaz taikih nazorov sramoval v dno duše." "Kaj pravite?" "Da ste, podla duša, človek brez vesti in brez časti, ki ni vreden, da bi ga raztrgali moji psi/' je zakričal vitez Gemonski, ki -se ni vieč mogel premagovati. »Meči so zleteli iz nožnic. Gemonski in njegov nasprotnik sta se spoprijela in vnel se je srdit boj, na-i i vi j en je in smrt. A trajal je le nekaj tre-notk&v; oiim se jie patrijarhov zastopnik zavrel, kaj se godi, je vdane mu plemiče pozval, da sd skočili med borrl-ce in jih razorožili, še se je viter Gemonski ru kaj in šla sem za te;boj. Tu tem strašnem ta>boru so me pTijeli. Ker nisem Notda povedati, lodb da sem, so z menoj grdo ravnali, me pehali in tepli tako, da sem kočno povedala1 svoje ime. In potem so začeli kričatli: "Ubijte jo!" in "Na grmado ž njo!" in me podili pred seboj sieinkaj..." Na tleh je ležal meč. Juni bral'. V svoji jezi je i na j Zdaj šele zapazil, !cb so vitezi in duhovniki zapustili šotor. Samo pri vhodu je stala siromašno oblečena ženska. "Kdo je ta žena?'' je vprašal Juri. "To je — Katarina, ki je šla z menoj, da te rešii," je komaj slišno dihnila Hema. Juri je zardel do las, "Ti — Katarina! Hotel je podati Katarini roko, ali ni mogel, iko je zagledal v He-minih očeh — solzo. Zdelo se n\u je, kakor da 9t mu trga srce. Tu zvesta ljubica, Iki ga še ljubi, tu žena, ki ga' še ljubi — dbe 'tako vdani, da ste se zdruižiJi, samo da ga rešita. Oziral se je zdaj na eno, zdaj na drugo, potem pa je premagan po svojtfi čuvstvih razprostrl roki in obe iprivii na svoje sroe» .Katarino in Heme. Le malo časa je mogel slur šati Juri glas svojega srca. Pri vhodu se je pojavila vojaška glava in ztdaj se je Juri spomnil s-fteko žensko, ki ga je vedno £jte svoj ^jienar v slovensko spremljala na roparskih ipctoo- p dih. Za poročno darUo ji je s] val z možmi, ki so ga bili raz- sopar oWjubil $15.000, katere ■/-'.»''■v/F i- Y Šr? i I r. Slovensko Stavfoin-Fosojilno društvo. (X15O me je zadela. •leto in (pol n«? morem prav nič dteUti, ker me davi suš i ca. Ko sem pričel hirati sem vedno hodil /k zdravniku , vedno so mi dajali korajio, da bo«n še okreval, dokler sem infel v, žepu kak prihranjeni (dolar, in ko mi je društvo podporo plačevalo sem še shajal, ko pa nisem več pomoči dobtf od' nikoder, so mi pa povedali,, da zame ni več zdlravil. Sedaj sem največji revež na svetu, brez vsakega denarja, z ženo in enim otrokom. Žena je bila ravno tako nesrečna, šest tednov se je mučila v postelji za vročinsko Iboleznijo, a žena je toliko srečna, da bo okrevala. V društvu sem pri Slov'. Narodni Podporni Je/dnoti, toda sedaj rve< dobim več pomoči, denarja ni, obleka nas je vsa zapustila, zima je tukaj, mraz je v hiši, tajka draginja, opominjajo nas naj plačava, kam se naj reveža obrneva z ženo, da Ibi še te ure, ki so mi usojene na sVetu, lahko preživel. Dragi moji rojaki sirom Amerike in v Clevelandu, prosim vas žalostnega srca, iprosim vas usmiljenja, usmilite se revnega rojaka, vsalk najmanjši dar bo z veseljem sprejet cxf mene, žene in sinčka. Prosim vas lepo, kdor bo čital to revno prošnjo,, da se usmili revnega rojaka. Josip Mehle, 6414 Varian ave. Cleveland, O. Op. urfedništva: Uredništvo priporoča nitfjno cenjenim či-tateljem, da vsak pomaga po svbji moči. Rojaki v Rusiji in Italiji, ki sie nahajate v ujetništvu prošeni ste, ako more kdo poročati o mojih dveh bratih Jakobu in Francetu Mavko rojena v Gorenjem Jezerui, št 4. pošta Stari Trg pri Rakeku pozneje stanujoča v Žirovnici št. 2. pri Cerknici ua Kranj skem. Rad bi jima pomagal in kklor mi prvi naznani rijiju naslove, mu pošljem $5.00 na grade. Valentin Mavko, 879 E. 139th St. Clievelaaid, Ohio, United States of America. (1) ZGUBLJEN DENAR. s. Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svbj denar doma hranijo. Čemu imeti dienar doma? Ali ni boljše vložiti -denar tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5% in sicer pri: Sloven- ' "tvu, 6313 POZOR, ROJAKI t Nova hiša naprodaj, 8 sob za dve idlružini, kopališče spodaj in zgoraj, klet pod vso hišo, dva furnesa in še veliko drugih stvari, katere lahko vodite. Hiša se Idobi po najnižji cem.. $700 se plača takoj, drugo na lobroke. Hiša stoji na lepem »prostoru, v slovenski naselbini, blizu St. Clair ave. na Al-hambra Rd. 892 E. 158th St. Pozve se na 11^127 Nonyood Rd. , (1) Pozor Slovenci! 'Sipodaj podpisani se priporočam Slovencem za svojo kro jaško ohrrt. Izdelujem vsakovrstne moške obleke in suknje po meri, garantirano da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedno najbolje. 'MnogOleUna skušnja v krojaški obrti vam garantira za najiboljšie delo. ANTON BRANISEL, 8001 St. Clair ave. Tel. Princeton 1865 R. KosedaJe 2885 J.. (Fri.l55> Harmonisti 11a roemške, kranjske aii gra* matik harmonike, pridite se učit, jaz vas lahko naučim najsibo kateregakoli in vsak komaid', katerega želite. Pridite in prepričajte se. Pridite v Lauschetovo gostilno na 6121 St. Clair ave. Tu me slišite I National Drug Slovenska vtfal St. Clair ave. «1 S posebno skrbnostjo mo zdravniške predpise, lofi imamo vse, kar je v najboljši lekarni. Oženite s Poiljltr nam EN DOLAR 1» ml ljemo l«aitovaaJaki ImUU« ■! FXJAMI imeni ia ualnl mnogo« udo*, ki hotejo I meti pofttcneg« i Uhko direktno oiicte njim. Ml i in «mt> ▼ tem poaiu fe ret i tr nam dolar in mofott pridete ■ 1 ZAKONSKB »RBČB. Pilite na: RELIANCE CLl Box 37«, Lm Angele«, i Wed - Feb. 10) ro m (Xi5i)f(Fri-8) Josip Rus Varno, zdravo, priročno. Kadar libtnl* banka, j« prvo vptaianj« —jS.pot—i *od- •tvo banka, in lunini pri. roina.l tar ugodnoali, Iti Jill banka nudi. ThaClavaUnd TruatCo.ima nad $«0 000.000 pr.mai.nja ▼aC i noma vloi»t|i v C a. laadakam aamljiltu ima idra »o »oditt« pad nadzorstvom 28 najbolj iabnlanih moi Cia-valanda, ja to£na, priroina v v vaab svojih 16 podružnicah. ▼ vaan avojin 10 poAniln Cakranita tukaj daaar no.i dot.ičak vtajmo«oi ki. 4 odi. »ia£am»na hra Pramalanja aad «60 WS.& WAR^AVIHOS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERKMENT »«'r'"' . j-.' .w, '4 Hranite in posodite prihranki STRIJCU SAMU Kupite vojne hranilne znamke ki nosijo -4% obresti. Začnite s 25 CENTI - % i i, * Dobite jih na banki, pošti in drugo* • ' . ' * • • Vaša dolžnost je! • i 'JM