Uu'jaaauu. zdej bom imel na rc^istrski tabic: nov grb, lie he! GRB OBČINE TRZIN ■ TRZIN zastava Občine Trzin napisna tabla Občine Trzin TRZIN DOBRODOŠLI! TRZIN NASVIDEN.JE! W) obcestna tabla Občine Trzin OBČINA TRZIN m 15. M A J PRAZNIK OBČINE TRZIN Mengeška cesta 9 cestni transparent Občine Trzin MAČIĆ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 061/722 107 Obučete it a» Pakke mak dan (ludi med ptazniki) tužen at (Nweííeřjfeili! prodajalna izdelkov gorenje FPIZZERIAX ipmitm da uMídUa SOUTÍ. EU5ICL Uabim um na peJmiuc. pvpwáHi in poiliegb mu fceittc itafijowb« »peciaíileie: Ugodne cene: POPOLNA IZBIRA 7podfietie "WWtSS/t d. a. a, IOC Trzin, tel.: 162-12-83. Izkoristite zelo ugodne cene Brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov Pravi naslov za nakup aparatov gorenje gorenje Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure ^ ponuja v marčevsko akcijsko prodajo naslednje blago: i C*t ie velt&a diuyiú wmt áúu^a fro- cupultuA cena/l. Aécčfa, (to trajeiía od 20.3. 2000 U* raffnadctje feilay.. Se pU/tanačtUHO-Iť^oná&a, "Tïtiineici "D.Ô.Ô. alpsko mléko 3,2 % 11 Ljubljanske mlekarne 119,90 SIT alpsko mléko 1,6 % 11 Ljubljanske mlekarne 119,90 SIT Radenska 1,51 PVC 99,90 SIT olje rastlinsko Sončni cvet stekl. 11 169,90 SIT pralni prášek Ariel 5,4 kg 1.499,90 SIT sladkor 1 kg Ormož 149,90 SIT pivo Union 0,5 1 pločevinka 119,90 SIT pivo Smile 0,33 pivovarna Union 107,00 SIT vino Janževec 11 399,90 SIT vino Haložan 11 339,90 SIT Sašo (A bzauje, kmehiá, icjcJů. tonicíi, lesleuiue, pizze, ieSaie, ttadice, ptiul in utluuuka vina Trgovina tekstilnih izdelkov GROBEUSKA 8. 1234 MENGEŠ TEL.: 061/737-904 Joui Hotjmi «Miue OPTIKA V" Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006 SMO PUJSKI ALI NISMO, TO JE ZDAJ TU VPRAŠANJE ( BAHNEj Letnik 1999 - modelsko leto 2000 akcijska cena: 7.890,00 SIT Nj vse o&(tilc modele van» «» prcdlozitvi tega »»glasa nudimo 10 % popu*! Pokličite: 1895 501, 1895 584 0 i I pet se izteka prav živahno obdobje. KJ Najprej smo imeli šolske - nekateri tudi drugačne, zimske počitnice, potem pa so se začele pustne norčije in zabave. Tudi kislo vřeme na pustno soboto ni bistveno pokvarilo razpoloženja maškar, ki so v sprevodu korakale po trzinskih ulicah, in kaže, da bomo takšne sprevode v Trzinu še videli. Mogoče bodo v prihodnjih letih še daljši in še bolj bogati. Tistih, ki so pusto-vali v dvoranah, pa vreme tako ali tako ni preveč molilo. Priložnosti za zabavo in maškarade je bilo letos res na pretek, saj so tudi v sosednjih krajih kar tekmovali, da bi pritegnili čim več maškar. Šegavi pust je tokrat nekoliko zagodel ženám, saj je pepelnično sredo postavil prav na ženski praznik. Eni so rekli, da gre za ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnik odgovornega urednika: Jože Štih Tehnični urednik: Emil Pevec Urednica fotografije: Mojca Ručigaj Trženje: Tone Ipavec. Jožica Valenćak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lu kan Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj. Urša Mandeljc. Nuša Matan, Viktorija Pečnikar • Oblak, Tanja PrelovSek Marolt, Katja Rebec, Jože Seljak, Tanja Turk Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domžale Naklada: 1400 izvodov Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobi jo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. aprila 2000. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. aprila na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali na elektronski naslov casopis_odsev@hotmail.com ISSN 1 408-4902 PO mnenju Minfefretva za kulturo Republika Slovenija 41. 416 - 395/97 krajevni časopis Odsev spada nied proiivode informativnega značaja iz 13. točke •«rtfna ilevilke 3. zo katere se plačuje 6% davek od ("omela proizvodov. simboliko, drugi so se oděli v crnino, velikih duhov pa to sploh ni molilo, in vsi so zatrje-vali, da bo prav zaradi nenavadnega spleta koledarskih okoliščin letos še večji pomen dobil materinski dan. Kakor koti že, letošnje pustovanje v Trzinu je bilo drugačno od do-sedanjih in nekateri so se pošteno namaške-radili. Če stare šege še veljajo, lo pomeni, da smo se Trzinci dostojno poslovili od zime in nazdravili pomladi. Starka Zima bo verjetno vsaj še malo žugala z vrhov Grintovcev, vendar ji sonce že krepko jemlje sapo. Nenazadnje so se že tudi ptički ženili in ob Gregorjevem smo se poslovili od zimskih luči. Pomlad pa ne prinaša le rožic in Ijubezenskih sre-čanj. Takrat, ko je trava še nizka in šele začenja zeleneti, se marsikdo tudi ozre okrog sebe in se ne-malokrat presenećeno zgrozi, ko vidi, koliko nes-nage je pogledalo na piano. Mogoče so se odpadki nabirali skozi vse leto, pa jih med zelenjem nismo tako hitro videli, za-gotovo pa tudi vemo, da so se nekateri, ki so se že odločili za spomladanska čišćenja pri sebi doma, odpadkov preprosto znebili kar za prvim ovinkom ali na robu gozda. Naša občina in većina trzinskih društev že napovedujejo, da bodo tudi letos izvedli vsaj eno čistilno akcijo. Prav gotovo je, da bodo letos pospravili še več smeti in odpadkov kot lani, skoraj razumljivo pa je tudi ogorčenje nekaterih, ki pravijo, da v čistilnih akcijah so-delujejo le tišti, ki so osveščeni in že sami po sebi ne pacajo in odmetavajo odpadkov v naravi. Prijatelj mi je zadnjič zatrjeval, da so organizirane čistilne akcije le potuha pujsom, saj ti mislijo, da lahko še bolj svinjajo, češ, saj bodo tišti zmešani okoljevarstveniki pospravili za nami. »Treba bi jih bilo kaznovati, vsakega posebej, potem pa bi bil Trzin čist in urejen!« je zaro-bantil moj sogovomik in přidal še nekaj sočnih, jaz pa sem se zamislil, če je njegov predlog sploh uresničljiv. Na žalost vem, da je za kaznovanje vseh pa-conov kaj malo možnosti. Povsod ne moreš postaviti policaja, pa še zakonodaja je taka, da prej tebe kaznujejo zaradi omejevanja osebne svobodě, kot pa tistega, ki svinja po naravi. Edina možnost je v vzgoji. Sele ko se bomo vsi zavedali, kako prav je, da odpadke odlagamo na za to predvidenih mestih, da pomagamo pri njihovem razvrš-čanju in da smo še zlasti prcvidni pri okolju najbolj nevarnih odpadkih, se bodo stvari verjetno začele malo spreminjati. Pa še ena stvar je, ki jo je treba upoštevati. Če se vsi ali pa vsaj većina trudi za čisto okolje, za pospravilo smeti in pravilno ravnanje z odpadki, potem je tudi tištim, ki niso prav s srcem za stvar, težko delati drugače, kol delajo. Težko je svinjati tam, kjer je vse urejeno in čisto, saj takoj padeš v oči, tega pa se onesnaževalci običajno najbolj bojijo. Tam, kjer vsi mečejo smeli skozi okno ali po ulicah, nikogar prav posebno ne prizadene, če še on kaj odvrže, saj je vse svinjsko. Če pa je vse urejeno in če veš, da Ijudem ni vseeno, kako izgleda njihov kraj, polem je tištim, ki bi bili raje pujsi, nekoliko bolj težko pri srcu, če svinjajo vsem na očeh. Prav zaradi tega je zelo dobro, da pripravljamo čistilne akcije in da kar se da dobro skrbimo za urejanje in čistost kraja. Lahko se celo zgodi, da tudi pujsi bolj pazijo na urejenost kraja in mogoče jim to celo pride v kri. Če bomo to dosegli, bo Trzin Iep in urejen, drugače pa ... Urednik I P l' Atť "Za pusta sem lahko čisto ta prava princeska!" "Jaz sem si pa vedno želela biti levinja." (foto: Mojca) Spomladi - vedro vode, pa žlica blata: jeseni - žlica vode, pa vedro blata. (Ruski) J ŽUPANOV KOTIČEK Najpomembnejša naloga občine je zadovol-jevanje interesov in potřeb občanov, ki jih občina kot ustanova lokalne samouprave s svojimi organi (občinski svet, župan, uprava) lahko zadovolji. Seveda je pri tem potrebno izpostaviti izhodišče, da občina v skladu z ústavo lahko rešuje Ie zadeve, ki so lokalnoga značaja in so brez škode in ne kr-šijo načela enakopravnosti državljanov. Te zadeve so lahko v eni občini urejene tako in v drugi nekoliko drugače. V skladu s tem načelom so v zakonih določene pristojnosti občin. V zvezi s tem moram po dobrem letu dni županovanja poudariti, da se iz dneva v dan srečujeino z občani in tudi s predstavniki pravnih oseb, ki pripisujejo občini pristojnosti in pooblastila, ki jih v resnici niina, ali nasprotno ocenjujejo, da v tej ali oni za-devi občina nima nikakršne pristojnosti in ji zato tudi odrekajo pravico vmešavanja v lastno početje. Čeprav je razumljivo, da vsi ne moremo do podrobnosti poznati zakono-daje, pa je včasih vseeno nekoliko mučno, če je potrebno koga zelo dolgo prepričevati, da npr. o tem, ali ob državni cesti proti-hrupni zid bo ali ne bo, ne odloča občina, temveč država, in ravno tako tudi o tem, ali bo ta zid iz betona ali iz stekla. Občina lahko podpre zahteve občanov, naj zid bo ali naj ga ne bo, dejansko zagotoviti pa tega ne more. Isto velja pravzaprav za večino odpr-tih vprašanj, neposredno povezanih z rekonstrukcijo O 10. PRAVNA DRŽAVA - PRAVNA OBČINA Vprašanje, ali Slovenija je pravna država ali ni, je eno ključnih vprašanj slovenske sedan-josti in příhodnosti, in to ne samo zaradi vključevanja v EU, temveč predvsem zato, ker je pravna država predpogoj, da sploh lahko govorimo o demokraciji. Pravna država se seveda kaže na več ravneh. Eno glav- nih obeležij pravne države je dejanska enako-pravnost vseh oseb pred zakonom oziroma načelo, da nobena okoliščina (ne položaj, ne politična pripadnost, ne spol ali verska pripadnost) ne sme dajati nikomur prednosti pred zakonom. Drugo pomembno načelo je, da sprejeti predpisi veljajo za vse, tudi za tište, ki so jim ob sprejemanju morda nasproto-vali. Nič manj pomembno ni pravilo, da so v pravni državi vsa razmerja med državo in državljani oziroma občino in občani in tudi med državljani, med gospodarskimi družbami itd. urejena s predpisi. To seveda ne pomeni, da je dovoljeno le tisto, kar je izrecno dovoljeno, temveč da ni dopustno vse listo, kar je z zakonom ali drugim ustreznim predpisom pre-povedano. Omeniti velja tudi načelo, da predpisi veljajo ne Ie za državljane oziroma občane, ampak v enaki meri tudi za državo oziroma občino, ki je předpise sprejela. To pomeni, da je omejitve in prepovedi, ki jih določa s predpisi, v enaki meri kot državljan ali občan dolžna spoštovati tudi država oziroma občina in to, bi lahko rekli, v še večji meri in bolj dosledno kot sam državljan ali občan. NEPOŠTOVANJE PRAVA Ta sicer splošno znana načela ponavljam predvsem zato, ker je raven pravne kulture v Sloveniji na vseh ravneh nizka. Vsak dan se na ravni države in tudi v občini srečujemo s primeri nespoštovanja predpisov. Vendar to še ni tako zaskrbljujoče, kot je hudo to, da številni občani in državljani, pogosto tudi ljudje, ki opravljajo zelo odgovorne naloge, pozivajo uradnike ali predstavnike države ali občine, naj ne spoštujejo predpisov. Kot župan sem že doživel, da me je direktor nekega podjetja začel zmerjati po telefonu, ko sem mu pojasnil, da pločniki niso namenjeni parkiranju tovornjakov vlačilcev in da to navse-zadnje prepoveduje tudi zakon. Odgovor je bil, naj si zakon nekam zataknem. Ne gre za žalitev, temveč zato, da je to stališče izrekel poslovodja podjetja, ki je zadolžen in odgo-voren za zakonito ravnanje podjetja, ki ga vodi. Kakšno je potem lahko njegovo vođenje podjetja, če je njegovo stališče do zakonov takšno, kot lahko sklepamo iz opisanega odziva. Po drugi strani smo morali v občini v preteklih mesecih večkrat odreči soglasje k nacrtom in lokacijskim dokumentom, ki so bili v očitnem neskladju s sprejetimi zazidal-nimi ali ureditvenimi nacrti. In nemalokrat je bil odziv na odločitev delavca v upravi očitek, češ da občina sili investitorja v črno gradnjo, kajti on da bo kljub neskladnosti s predpisom svoj nacrt uresničil in gradil v nasprotju s predpisom. Logika je sprevržena, saj tak vlagatelj zahteva, naj občina krši svoj lastni předpis, da bo on na videz čist. 0 tem kajpak ne pišem zato, da bi komu kaj očital, temveč zato, ker se bojim, da bomo s takšnim ravnanjem in tolikšnim ne-spoštovanjem načel pravne države prišli v hude težave na poti v Evropo. Žal zgled za takšno ravnanje zelo pogosto dajejo občanom in organom na nižjih ravneh tudi najvišji organi in predstavniki države. Koliko-krat se je že izkazalo, da je npr. vlada s figo v žepu podpisala dogovor ali predlagala zakon, ki ga nato sama ni spoštovala. Vlada zapiše v zakon, da mora npr. nek državni sklad vse svoje viške prihodkov nakazovali na žiro račun državnega proračuna, nalo pa ista vlada sprejema sklepe, s katerimi omogoča protizakonito ravnanje ipd. Najslabše pa je, da nespoštovanje zakonov prejkoslej pripelje do zagat, iz katerih se je nemogoče izkopati na še sprejemljiv način. Če občina dovoli enemu investilorju gradnjo v nasprotju s sprejetim zazidalnim nacrtom, tako da pozida 90 % parcele namesto 60 %, kot določa zazidalni načrt, mora to naslednjič dovoliti tudi drugemu, ker ji bo sicer ta očital diskriminacijo. In potem oba prideta na občino z zahtevo, naj jima zagotovi parkirišča (s sredstvi davko-plačevalcev), ker na svojih parcelah nimata prostora žanje. In tako tečejo te zgodbe. Se bolje rečeno: tako so tekle zadnjih pet, morda deset let. Občina Trzin pa se zdaj spopada s posledicami in tudi z nadaljnjimi zahtevami, naj še naprej dovoljuje izigravanje predpisov, če je to bilo že doslej dovoljeno. In četudi se utegnemo komu zame-riti, skušamo v občini izboljšati stanje na področju "pravne občine" in hkrati, kolikor je mogoče, popravili posledice přetekle ne-doslednosli, seveda tako, da ne bi povzro-čali škode. Trzin, marec 2000 Župan Tone Peršak Telefonske številke Občine Trzin so: T'a® - 1 in 726 - 1 1 O Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si CIGAV JE KULTURNI DOM P I oslopjc, v kalereni ima sedež naša Občina in v katerem je dvorana KUD-a, je nosilo res lepo število imen: kulturno-prosvetni dom, zadružni dom, kulturni dom, dom DPO in še bi lahko naštevali. Ima pa tudi dokaj pestro zgodovino, zato ni čudno, da prihaja do najraziičnejših za-pletov, še zlasti glede lastništva. njem gostili tudi druge trzinske društvene organizacije. Med drugim je v prostorih pod odrom pred 25 leti imela svoj sedež tudi redakcija Odseva, ki je delovala v sklopu takratne mladinske organizacije. Ko smo v Trzinu dobili občino, je ta med drugim s svojim odlokom lani, na svoji 4. redni seji, ki je bila 8. marca, prevzela lastništvo nad zgradbo in jo dala v trajno posest in upravljanje KUD-u Franc Kotar Trzin. Občinsko vodstvo se je za to odloči-lo v skladu z Zakonom o športu iz leta 1998, saj ta omogoča, da občine posa-mezne športne in druge objekte razglasijo za objekte občinskega pomena. Trzinci nismo lastniki doma Na Občini so mislili, da so s tem řešili problem lastništva in za letos so načrtovali dodatno ureditev stavbě. Nameravali so predvsem polepšati njeno zunanjost in urediti izolacijo v poslopju. Za to so v občinskem proračunu namenili nekaj sredstev, za katere so strokovnjaki, ki bi sanacijo iz-vajali, ocenili, da naj bi za načrtovana delà zadostovala. Ko so želeli prijaviti sanacij-ska delà, pa jim pristojne službe niso želele izdati dovoljenje, saj nimajo soglasja lastni-ka - to je ŠPORTNE UNIJE SLOVENIJE, ki je naslednik Partizana Slovenije. Športna unija je na vsem lepem lastnik poslopja, ki so ga Trzinci naredili s svojimi rokami in svojim denarjem. Nihče od članov Športne unije ni nikoli niti mignil za trzinski kulturni dom, zdaj pa se šopirijo kot lastniki in tudi občinska uprava ni na svojem, ampak gostuje pri njih. O razpletu zgodbe bomo poročali v prihod-njih številkah, že zdaj pa je med Trzinci slišati, da bomo šli tudi na ulice, če bodo nepoklicani v Ljubljani želeli krojiti usodo našega kulturnega doma. Miro Štebe Zemljišče, na katerem stoji poslopje, je trzinsko prosvetno društvo leta 1929 za 30.000 dinarjev odkupilo od sorodnice umrlega Oražma iz Mengša. Dom so začeli graditi spomladi 1930 po načrtih Mihe Perneta. S prostovoljnim delom se je pri tem izkazalo 449 domačinov, precej trzinskih gospodarjev pa je za dom prispevalo tudi gradbeni material. Društvo je za dom pri hranilnici in posojilnici v Mengšu dobilo 50.000 dinarjev posojila, Banovinska uprava v Ljubljani pa jim je dala 20.000 dinarjev podpore. Dom je bil do jeseni že toliko zgrajen, da so imeli v njem martino-vanje in miklavževanje. Del denarja, ki so ga potřebovali, pa so dobili tudi tako, da so kar v nedokončanem domu uprizorili več představ. Dom je bil slavnostno odprt Prosvetni flom leta 1931 5. julija 1931, na nedeljo popoldne. V novem domu je leta 1934 dobilo prostore za vadbo in nastope tudi novoustanovljeno sokolsko društvo v Trzinu. Plačevali so nekaj najemnine. Partizani so dom 1 5. januarja 1944 požgali. Povojna obnova požganega doma Po vojni so dom na pobudo kulturnega društva obnovili. Z delom so začeli 1. julija 1946 in spet so se s prostovoljnim delom najbolj izkazali Trzinci sami. Po dveh mesecih je bilo poslopje zasilno obnovljeno, tako da so že 5. oktobra v obnovljenein domu uprizorili igro Frana Saleškega Finžgarja Divji lovec. Dom pa še dolgo ni bil povsem obnovljen in dokončan. Kljub lemu da so pri obnovi pomagale tudi druge krajevne organizacije, je društvo zaradi obnove prišlo v pre-cejšnje dolgove. Jeseni 1951 so domu dodali prizidek, zadružni dom, v katerem je svoje prostore dobil Krajevni ljudski odbor Trzin, v domu pa sta bili tudi kme-tijska zadruga in trgovina. Leta 1956 je dom dobil novo fasado, ki se od tedaj ni bistveno spremenila. Po vojni so večino kulturnih in športnih domov prepisali Partizanu Slovenije, vendar so člani Kulturnega društva 13. oktobra 1964 sklenili, da mora ta organizacija dom prepustiti v upravljanje društvu, z domom pa je dejansko upravljala takrat-na Krajevna skupnosl. KUD Franc Kotar Trzin in KS Trzin sta vlagala v obnovo in posodab-Ijanje doma, hkrati pa so v Na la dnevnem redu 15. redne seje Občinskega sveta, ki je bila 6. marca, je bilo spet 12 točk, pred začetkom zasedanja pa so s predloga dnevnega reda umaknili prvo točko: Zaključni račun Proračuna Občine Trzin za leto 1999 in Poročilo o doseženih ciljih s področja občinskih pristojnosti, na dnevni red pa so uvrstili novo točko Sofi-nanciranje specialnega pedagoga v Zdrav-stvenem domu Domžale. Zaključni račun proračuna Občine so preložili na naslednjo sejo in kol je napovedal župan Anton Peršak, se bodo prav zaradi tega svetniki verjetno morali še ta mesec zbrati na izredni seji. Vladna služba je pohvalila občinsko vodstvo Kot prva točka sta (ako prišli na vrsto dve spremembi občinskega statuta. Župan je povedal, da so v začetku februarja v okviru svojih obiskov slovenskih občin župana in upravo Občine Trzin obiskali predstavniki vladne službe za lokalno samoupravo. Ko so se seznanili z razmerami v naši občini, so vládni predstavniki naše občinsko vodstvo pohvalili za zelo hitro ureditev aktov, ki urejajo delovanje občine (statuta, poslovnika in drugih aktov), še zlasti pa so pohvalili relativno hitro rešitev vprašanj delitvene bilance. Ko so ocenjevali statutarne akte, so ocenili, da so nekatere zadeve v naši občini podrobneje urejene kot v večini drugih občin, pri Statutu Občine Trzin pa so predlagali dva manjša, lahko bi rekli -skoraj redakcijska popravka. Vladna služba je predlagala tudi dve manjši spremembi sklepov s področja volitev in imenovanj. Člani Občinskega sveta so brez posebnih zapletov sprejeli vse omenjene spremembe, spremembi občinskega statuta v prvi obravnavi, spremembi v zvezi z volitvami in imenovanji pa sa začeli veljati z objavo v Uradnem vestniku Občine Trzin v tej številki Odseva. Dobili smo občinski grb Tudi druga obravnava odloka o občinskem grbu in zastavi ni bila posebej polemična. Predsednik komisije za občinska priznanja, proslave in promocijo občine Jože Stih je povedal, da so v predlagani grb, ki ga je narisal g. Kocbek in ki ga je občinski svet izbral ob prvi obravnavi, vnesli nekaj man-jših popravkov. Pri grbu je zeleno obrobo zamenjal črn rob, na zastavi pa je barva vsebine grba (v našem primeru cveta) v zgornji polovici zastave zlata oz. rumena, kot podlaga pa je v spodnji polovici. Nekoliko so spremenili tudi odtenke barv v gr- bu. Med razpravo so največ pozornosti na-menili pravilnemu izobešanju zastave in v kakšnem položaju je grb na zastavi, če je ta postavljena pokončno. Avtor grba je izrisal tudi primerek namizne zastavice, kjer je grb postavljen pokončno na pokončno stojeći zastavi, ob tem pa so svelnikom pojasnili, da gre pri tem le za znak in da je uradna zastava občine takšna, kot so jo izbrali. S tem ko je Občina dobila svoj grb in zastavo, je pravzaprav narejen precejšen korak na poti k večji prepoznavnosti Trzina. Z grbom in zastavo bomo zdaj lahko označili občinske meje, občinska poslopja, na grb so čakali snovalci občinskih prospeklov, zemljevidov in spletnih strani, nenazadnje pa bomo svoj grb verjetno lahko nalepili tudi na avtomobilske tablice. Od tega, kako bomo grb predstavljali in kakšne rezultate bomo imeli, bo odvisno, kako nas bodo drugi poznali. Za več čistoče v Trzinu K boljši urejenosti in prepoznavnosti Trzina bo prispeval tudi odlok o ravnanju s komunálními odpadki v občini, ki so ga svetniki sprejeli v nadaljevanju seje. Po prvi obravnavi je odlok dobil nekaj dopolnil. Svetnik Romeo Podlogar je tako predlagal dopolnilo o tem, da lahko občani sami kompostirajo biološke odpadke, da pa mora biti kompost od stanovanjskih hiš oddaljen najmanj 10 m in da mora biti ustrezno opremljen in omejeri. Na kompost tudi ni dovoljeno odlagati ostan-kovjedi in drugih odpadkov, ki privabljajo mrčes. Eden od svetnikov je pripomnil, da je zahteva po oddaljenosti 10 m od stanovanjskih objektov nekoliko pretirana, vendar so svetniki dopolnilo vseeno većinsko sprejeli. Odlok pa so dopolnili tudi z nekaj predlogi komunalnega podjetja Prodnik, ki odvaža odpadke. Med drugim je zdaj določeno, da je treba zabojnike s smetmi na mesta za odvoz odpadkov postaviti najmanj do 5. ure zjutraj na dan odvoza smeti. Nekateri občani so se namreč pritoževali, da jim smeti ne odpeljejo, vendar so bili za to v glavnem krivi sami, saj so na dan odvoza smeti zabojnike prepozno postavili na mesla za odvoz. Uporabniki so po novem tudi dolžni dovoliti označítev zabojnikov z imeni ulic in hišnimi številkami, eno od dopolnil pa se nana-ša tudi na pravne osebe s sedežem v naši občini, ki morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Ta mora med drugim določiti količino odpadkov in ustrezno velikost in vrsto posode za zbiranje odpadkov. Priprave na spremembo dolgoročnega plana Tudi naslednja točka ni bila problematična, saj so svetniki le dopolnili program priprav za spremembe dolgoročnega plana občine Domžale tako, da so določili, da župan od-loči o javni razgrnitvi in da on določi čas javne obravnave. Načeloma naj bi bila javna razgrnitev in javna razprava po prvi obravnavi sprememb na občinskem svetu. Na ta način so pravzaprav zapolnili pravno praznino in hkrati omogočili, da bodo postopki spreminjanja dolgoročnega plana potěkali sorazmerno hitro. Tudi naslednja točka Odlok o pogojih in postopkih in merilih za podelitev koncesije za oskrbo z zemeljskim plinom naj bi pos-pešila in olajšala postopke pri plinifikaciji Trzina. Ker je lokacijski načrl za plinifika-cijo Trzina že narejen, na občini ocenjujejo, da bi že do poletja lahko objavili razpis za izbiro koncesionarja na lem področju, jeseni pa bi z izbranim koncesionarjem že lahko podpisali pogodbo o dodelitvi koncesije. Župan je povedal, da je zanimanje za to koncesijo v Trzinu veliko, saj gre za relativno majhno in strnjeno območje in da je še zlasti ugodno, ker je v delu naselja pli-novodno omrežje že urejeno. Zdaj se do-govarjajo z občino Mengeš o sodelovanju, kar bi bilo za obe strani še posebej ugodno, hkrati pa tudi bolj vabljivo za koncesio-narje. Razmišljajo tudi o neposredni pogodbi, vendar so se, da bi ne prišlo do za-mud, odločili, da določijo pogoje za podelitev koncesije. Spet ugodna posojila Na marčevski seji je občinski svet ponovno sprejel razpis ugodnih posojil za kmetoval-ce in podjetnike. Ob tem je predstavnik strokovne službe povedal, da je bilo za lánská posojila med podjetniki zelo veliko zanimanja, med kmetovalci pa nekoliko manj. Tudi letos so posojila zelo ugodna. Letna obrestna mera znaša TOM+ 1,5, doba vraćanja posojila pa znaša 5 let. Za posojila za kmete je letos namenjenih nekaj več kot 23 milijonov tolarjev, za podjetja in sa-mostojne podjetnike pa nekaj čez 40 milijonov. Razpis je odprt do porabe sredstev, neporabljena sredstva iz enega segmenta pa se lahko po potrebi prerazporedijo v drug segment, torej ali za kmetijstvo ali pa za podjelništvo. Posamezne prosilec lahko dobi v koledarskem letu posojilo v višini 5 milijonv SIT. V pomoč občanom pa bo tudi pravilnik o kriterij za ugotavljanje upravičenosti do občinske sociálně pomoči. Gre pravzaprav za pravilnik, ki so ga uporabljali že doslej in je prevzet od domžalske občine. Ker so se merila iz tega pravilnika pokazala kot ustrezna, so jih trzinski svetniki sprejeli brez posebnih pomislekov. S področja sociálně tematike je tudi sklep o sofinanciranju specialnega pedagoga v Zdravstvenem domu v Domžalah. Gre za okrepitev strokovnega kolektiva Zdravstve-nega doma v Domžalah, ki bi lahko zago-tovil ustrezno pomoč razvojno motenim otrokom in njihovim staršem ter tudi vzgo-jiteljem. Stroške bodo v sorazmernih dele-žili krile občine z območja nekdanje občine Domžale. Direktor Zdravstvcnega zavoda Domžale dr. Janez Grošelj, ki je bil priso- ten, je svetnikom utemeljil potrebo po dodat-nem specializiranem pedagogu, saj se doslej v ZD Domžale s telesno in tudi psihično pri-zadetimi otroki s celotnega omenjenega območja lahko strokovno ukvarja le en pediater in dve Rzioterapevtki. Informacije vredne pozornosti Ob koncu 15. seje so svetnike seznanili tudi s potekom del za odprtje novih prostorov vrtca v poslopju slare šole Trzin, z zapletom glede lastništva poslopja, v kalerem je Občina, in s pogovori v zvezi z območjem, ki je z dolgoročnim nacrtom predvideno za športno-rekreacijsko cono. Med drugim smo izvedeli, da je sanitarna inšpekcija končno dala svoje soglasje k preureditvi prostorov za dodatne prostore vrtca in da naj bi v kratkem dobili gradbeno dovoljenje. Delà že tečejo in v Občini so spet bolj optimistični glede tega. Do zapleta je prišlo pri načrtih za obnovo poslopja, v katerem je občina. Ko so želeli priglasiti delà, so jim pristojne službe nacrte zavrnile, ker naj bi bila lastnik nekdanje-ga prosvetnega doma, nato zadružnega doma, Športna unija Slovenije, ki za dom pravzaprav ni naredila nič. Kar se tiče območja bodoče športno - rekreacijske cone, pa je župan povedal, da je na tistem območju več lastnikov, većinski lastnik (približno 50.000 m2) pa je družba Klas, ki želi tam graditi stanovanjsko naselje. Zatrdil je, da naselje na tistem območju ne more biti, če za to investitorji ne dobijo soglasja občine. Glede tega bo najpomemb-nejše obdobje čas javne razgrnitve načrtov za dolgoročni plan Občine Trzin in javna razprava, ki jo bodo ob tem pripravili. Miro Štebe Vabimo vas, da se v ponedeljek, 17. aprila, ob 19. uri udeležite ZBORA OBČANOV na katerem se bomo pogovarjali o spremembah dolgoročnega plana naše občine. Občni zbor bo v dvorani KUD Franc Kotar Trzin. Vljudno vabljeni. župan občine Trzin Anton Peršak GREMO V EVROPO ALI PRVI DEBATNI VEČER V TRZINU V Odsevu smo večkrat napovedovali debatne večere v Trzinu, vendar jih kar nismo dočakali. V četrtek, 24. februarja, pa nam je le uspelo. Prvega debatnega ve-ćera, ki je za vodilno temo ponujal naslov Odprta vprašanja slovenskega vključevanja v Evropsko unijo, se je žal udeležilo le osem udeležencev, vendar lahko rečemo, da je bil led přebil. Kaj je bil vzrok tako slabi udeležbi, je težko reči. Prav gotovo je treba precejšen del krivde pripisati slabi obveščenosti. V prejšnji številki Odseva je bila na vroči strani le napoved tematskega večera za 16.3., o debati 24.2. pa ni bilo govora. Nanjo so vabili letaki, ki pa so jih mnogi dobili precej pozno, tako da si verjetno niso uspeli rezervirati potrebnega řasa, med razloge pa je verjetno treba prišteti tudi mnenje nekaterih, da se na trzinski ravni ne izplača govoriti o takšni temi. Med občani Trzina je kar nekaj ljudi, ki se tudi poklieno skoraj vsak dan srečujejo s problematiko vključevanja v EU, pa se jim očitno ni zdelo vredno spuščati se na lokalno raven. Kakor koli že, treba je pohvaliti župana Antona Peršaka, da se je na temo dobro připravil in da je uvodoma dobro orisal zgodo-vino idej o združevanju v Evropi ter prednosti in slabosti takšnega združevanja. Tudi med razpravo je bilo slišati kar nekaj misli o tem, kaj naj nam bi vključitev v združeno Evropo přinesla. Še zlasti je bilo med raz-pravljavci čutiti strah za slovensko kulturo in jezik, opozarjali pa so tudi, da je slovensko gospodarstvo, v primerjavi z evropskim, zelo šibko, in da ni nujno, da bo vstop v Unijo prinesel le dobre posledice. Nekako je pre- vladalo mnenje, da bo predvsem od nas samih, predvsem pa od slovenske države, odvisno, kako bomo znali izkoristiti pluse, ki jih vključevan-je v Evropo pri-naša, in kako bomo znali zaš-čititi naše narodne interese. MS Pri pogovoru in šahu je važno srečno začeti. Korejski POVEZOVALNA CESTA, GOZD, OGLASNE TABLE j Kar se tiče zdajšnjih sprememb zazidalne-ga načrta T-l 2, pa moram reči, da gre pravzaprav za izboljšave načrta. Zdi se mi prav, da smo cesto nekoliko zožili in da srno pločnik ob cesti zarisali na eno stran, kolesarsko stezo pa na drugo. Spremembe smo morali vnesti tudi zaradi ljudi, ki že živijo na tistem območju ali pa se bodo tja preselili, saj smo jim s spremembami omo-gočili dovoze do njihovih sedanjih in bodo-čih objektov. Kar se tiče rondoja, pa bo njegova funkcija predvsem v upočasnitvi prometa. Mislim, da so strahovi s tem v zvezi odveč in da se s spremembami zazi-dalnega načrta pravzaprav trudimo za iz-boljšanje razmer na tistem območju. Še enkrat pa bi poudaril: zazidalni načrt za T-12 je bil sprejet že pred štirimi, petimi leti, torej tam ne odpiramo novega zazidalnega območja v Trzinu. Kako pa je glede poseganja v gozd med območjem Mlak in industrijsko cono? Zaenkrat ni predviden noben poseg v goz-du za gozdno mejo, razen v majhnem delu na robu cone, pravzaprav na robu območja Izhodišče za tokratni pogovor z županom Občine Trzin Antonom Per-šakom je bilo pismo naše bralke Mojce Gabrovšek, v katerem se hudu-je nad nacrti za gradnjo povezovalne ceste med industrijsko cono in ostalim Trzinom in sploh nad načrtovano gradnjo na t.i. območju T-12. Ko smo župana vprašali v zvezi s tem, nam je dejal: Občanom, ki so novico o spremembi zazidalnega območja T-12 sprejeli, kot da se tam zdaj začenja neko novo zazidalno ob-moČje, je treba najprej povedati, da je bil zazidalni načrt T-12 sprejet že pred štirimi ali petimi leti v tedanji občini Domžale. Ta zazidalni načrt je že predvidel povezovalno cesto med Mlakami in OIC, predvidel pa je tudi gradnjo nekaj hiš za t.i. rušence, to je tište prebivalce Trzina, ki so jim podrli domove zaradi gradnje štiripasovne obvozni-ce. Trije objekti od načrtovanih so tam že zgrajeni. Načrt pa je na tistem območju predvidel tudi gradnjo nekaterih drugih objektov ob načrtovani povezovalki, predvidel pa je tudi štiri objekte na obrobju T-12, to je ob potoku Motnica nasproti sedanjega objekta Avtomarketa. Zakaj povezovalna cesta mora biti? Biti mora, ker je rekonstrukcija magistralke G-10 spremenila vozni status ceste. Nekatere vrste vozil po tej cesti enostavno ne smejo več voziti, na primer traktorji in kolesa. Zato štiripasovnica, podobno kot avtoceste in druge hitre ceste, potřebuje tudi vzpo-redno servisno cesto. Tako nam pravzaprav država na-rekuje, da moramo naredili to povezovalno cesto. Drugi razlog za povezovalno cesto pa so zahteve Trzincev samih, to je ljudi iz Trzina, ki delajo v industrijski coni, pa tudi ljudi, ki živijo v coni. Ti prebivalci zahtevajo, da se uredi dodatna povezava med cono in ostalim delom Trzina, saj imajo na primer ob ko-nicah precej težav, ko želijo iz enega konca Trzina v drugega. Nedvomno pa bo povezovalna cesta dala coni tudi nov zagon, novo odpr-tost. Obstaja pa še en razlog, o katerem bi veljalo razmislili. Če bo v příhodnosti tudi zgornji konec Trzina dobil obvoznico, zahtev po tem je vse več, seveda pa se bomo morali o tem sporazumeti tudi Trzinci sami, soglasje pa bo morala dati tudi država, potem bi Trzin tako lahko dobil dol-go mestno ulico. Ta bi segala od vstopa v Trzin na rneji z mengeško občino in bi potem vodila po Mengeški ulici do križišča pri ga-silskem domu, nato pa po Ljubljanski cesti do banke, kjer bi zavila na Kidričevo ulico, od tam pa bi preko povezovalne ceste tekla vse do Piramide v coni. Ob taki mestni ulici, ki bi bila prometno razbremenjena, bi lahko uredili pločnike, poskrbeli za promenado, ob njej pa bi se lahko razvijale trgovine in druge dejavnosti, ki sodijo v sodobno urejen kraj. To je seveda stvar, o kateri se bomo morali še odločiti. Je le ideja, ki še ni nikjer spreje-ta, vendar bi bilo po mojem mnenju pametno, če bi se za to odločili, če že bomo govorili o tem. Magistralna cesta G10 T-12, nasproti Avfomarketa ob potoku Motnica. Tam so, kot sem že rekel, pred-videne štiri zgradbe kot del zazidalnega nacrta T-12, ki pa je bil sprejet še v času občine Domžale. Kar pa se tiče posegov v gozd, pa moram reči, kar sem že pojasnje-val, gozdno območje zahodno od Mlak je že več kot 20 let v dolgoročnem planu razvoja predvideno za športno-rekreacijsko cono. Gre za območje, ki nekako v polme-secu sega od gostilne Trzinka proti posest-vu Štefetovih na koncu Mlakarjeve ulice, v najširšern delu pa sega nekako do izvira Ovajška pod hribom nad tistim delom Trzina. V veljavnih planskih aktih je torej listo območje rezervirano za ureditev športnih objektov in sploh za rekreacijo. Res pa je, da je većinski lastnik zemijišč na tem območju investicijska hiša Klas. Ta investicijska hiša predlaga, da bi oblikovali konzorcij vseh lastnikov zemijišč na tistem območju in ta bi sprejel načrt pozidave tistega območja. Predlagajo, da bi približno tretjino tistega obniočja namenili stanovan-jski pozidavi, tako da bi tam zgradili največ od 20 do 25 zelo luksuznih individualnih hiš, eno tretjino tistega obniočja naj bi namenili za športne objekte, eno tretjino pa za park, za sprehajalne poti in po možnosti za kakšno trgovino. Ponavljam pa, da je to predlog zainteresirane stranke, ki ima na tem območju v lasti več kot polovico zemljišča, približno 50.000 m2. Celotno območje naj bi merilo kakih 90.000 m2. To je njihov predlog, ampak o tem predlogu še ni nihče odločal. Ce bi ta predlog hoteli sprejeti, bi bilo treba najprej sprejeti spremembe dolgoročnega razvojnega plana, ki ga sprejme občinski svet in pri tem spreminjanju sodelujejo tudi občani. Svoje pripombe lahko dajo ob javni razgrnitvi sprememb dolgoročnega razvojnega plana in nato še ob spremembi prostorskega izvedbenega akta, ki ga je tudi treba javno razgrniti. Občani so tako dvakrat poklicani, da dajo svoje mnenje. Formalno pa bi bilo potrebno vsaj dve ali tri leta časa, če bi tam hoteli kar koli zidati. V tem času še ni bil sprejet noben sklep, ki bi omogočil zidanje na tistem območju, hkrati pa formalno za to še ni bil podan tudi noben predlog. Kaj pa v času priprav dolgoročnega razvojnega nacrta občine, ali so urbanistič-ne deiavnice dobile naročilo, da na tistem območju zarišejo možnosti nove pozidave? Urbanistično delavnico je naročila Občina Trzin, da bi prišla do strokovnih směrnic, kako v prihodnje urejati Trzin. V tej urbanis-tični delavnici so delovale štíří skupine stro- kovnjakov, tri izmed teh strokovnih skupin pa so dale predlog, in to samo predlog, da bi se dalo tisto območje, ki je sorazmerno veliko, delno izkoristiti za stanovanjsko pozidavo podobnega tipa, kot jo predlaga družba Klas. Vendar še enkrat poudarjam, da je to samo predlog. Če bi se občina za katerega od predlogov pozitivno opredelila, bi ga morala spraviti skozi vso proceduro, ki sem jo že predstavi!. Urbanistična delavnica je podala še druge predloge, ki so v določeni meri zelo dobri, hkrati pa tudi predloge, ki so malo slabši. Pri tem pa je pomembno tudi to, da so te predloge delali strokovnjaki, ki niso čustveno obremenjeni z razmerami v Trzinu. Neobremenjeno gle-dajo na naš kraj nekako od zunaj in po strokovni plati ocenjujejo, kako bi se Trzin lahko najbolj kakovostno razvijal. V skladu s svojimi ocenami in z našimi željami, ki so jim jih predstavili, so svoje predloge oblikovali, na nas pa je, da jih sprejmemo ali pa ne. Moram pa tudi reči, da nekaterih ljudi včasih ne razumem. Včasih nam očitajo, da ne sodelujemo s strokovnjaki in da ne delamo strokovno, ko pa pokličemo strokovnjake, ki nam pripravijo svoje predloge, potem pa nam očitajo, da smo mi naročili takšne re-šitve. — V Trzinu so se pojavi-* Ie nove oglasne table. V občini je zdaj prava zmeda tabel, hkrati pa pri tem ni možnosti za trzinska društva, da bi na teh tablah zastonj lepila svoje plakate. Tuje treba povedati, da ima oglaševalsko podjetje Amicus pogodbe za oglaševanje na območje celotne nekdanje občine Domžale in mi smo to nekako podedovali, za-enkrat pa tega nismo spreminjali. Podjetje ima z nami pogodbo za reklamno oglaševanje, neke vrste koncesijo, in ta zajema reklamne table, panoje, oznake itn. Pogodbo smo samo ažurirali, saj nismo imeli časa, da bi se posebej ukvarjali s tem področ-jem, bilo je pač dosti drugih pomembnejših opravil. Ta dejavnost je pravzaprav določena s tremi, štířími pogodba-mi. Ena se nanaša na - '-■---- lUllManMalBa^^ta G to ce že lakoj naredilo slab vlis o naši občini. Zdaj bomo dali vse (e označbe, ki stojijo na občinski zemlji, odstranili. Neko podjetje v industrijski coni mirno trži in postavlja table, ne da bi kogarkoli kaj vprašalo ali da bi se na občini pozanimalo, kako imamo to področje urejeno. Čeprav smo pravzaprav pristojni za to, nas doslej ni nihče nič vpra-šal o postavljaju tabel. Vsak, ki je postavl-jal takšne table na občinski zemlji, se mora zavedati, da bodo te table odstranjene. Če bomo dovolili, da bo vsak oglašal po svoje, bo Trzin tak kot džungla. V Trzinu je kakih 600 podjetij in če bo vsak lepil svoje plakate in postavljal plakatne panoje, bo to norišnica. Miro Šlebe oglasne table ob štiripasovnici, druga na reklamne panoje na drogovih javne razsvet-Ijave, ena je za te nove plakatne panoje, ki so jih namestili pred kratkim, hkrati pa je še pogodba za oglaševanje na cementnih stožcih, sklenili pa smo tudi pogodbo za informacijsko-usmerjevalni sistem, ki ga bomo uvedli v coni. Novi, nekoliko izbočeni plakatni panoji, ki so se pojavili v zadnjem času, so v glavnem nameščeni na mestih, kjer so bili doslej cementni stožci in jih bodo počasi nadomestli. Podjelje Amicus je namreč lastnik obeh oblik oglaševalskih medijev in bo stožce umaknilo iz Trzina. Moram tudi reči, da so nove table na enem od mednarodnih natečajih dobile nagrade kot najboljša rešitev za tovrstno oglaševanje. Občina je na tem področju samo dala Ami-cusu koncesijo za oglaševanje, vse ostalo pa je v rokah Amicusa. To podjetje ureja vse, kar je potrebno za oglaševanje, od stikov z oglaševalci in drugimi strankami, do pogov-orov in pogodb z lastniki zemljišč, na katerih naj bi oglasne table stale. S tem ko smo Amicusu zaupali ureditev področja oglaše-vanja, usmerjanja in informiranja na območju Trzina, želimo poskrbeti za bolj urejeno, celostno in tudi bolj pregledno podobo Trzina. Zdaj je ob trzinskih cestah množica takšnih in drugačnih tabel, od velikih do majhnih, od kovinskih, plastičnih in celo kartonskih, vsak je dělal nekaj po svoje, in to je na obiskoval- DRAGI ODSEV BRALC Iz dneva v dan se vse bolj čudim temu, kar se dogaja v Trzinu. Pa pojdimo po vrsti: I. Župan v februarskem Odsevu pravi, da (zaenkrat) še ne zagovarja širitve območij za pozidavo, hkrati pa lahko že na naslednji strani beremo o gra-ditvi (še enega!) kompleksa T-12. Ob tem naj bi se med 1C in Mlakami gradila še ena cesia in celo rondo! Ali si Trzinci ne bi namesto nove ceste (ali nimamo že dvopasovnice?) želeli sprehajaine poti s klopcami in morda drevorcdom? Tako mladim družinám z vozički ne bi bilo več potrebno manevrirati med avtomobili po ostalih cestah v Trzinu. 2. Absolutno se strinjam z gospo Trsten-jakovo in njenim razmišljanjem o našem gozdu. Trzinski gozdni pas se nevarno zmanjšuje, pogled na Trzin z obvoznice pa je že kar zastrašujoć. Povsod sama gradbišča! Veliko ludi na račun gozda. Očitno bi Občina rada vse po-gradila in s tem izsekala še zadnje zeleno zatočišče v Trzinu. 3. Ideja o trim stezi je zelo dobra. 4. Občini »čestitam« k poslavitvi novih panojev za reklame. Hvala. 5. Pozdravljam obnovo Jemčeve ceste. Kot redna rolerka na tem delu Trzina (poleti nas je kar veliko) pa upam, da bo zaključni sloj asfalta kar se da gla-dek, da si ne bomo še naprej uničevali kolenskih sklepov in rolerjev, ki niso ravno potrošni material. G. Trzinski ohčinarji - polepšaite in oh-ranite zeleni Trzin, ne dušite nas z novogradniami in reklamami! To je zaenkrat vse. Mojca Gabrovšek 0BVESTIL0! Spoštovane bralce obvešča-mo, da si sicer želimo čim več njihovih pišem, saj le tako lahko sliši-mo in soočamo različna mnenja in preberemo o stvareh, ki bi jih mi mogoče pre-zrli. Ker pa se v naši občini dogaja res veliko stvari o katerih želimo in moramo poročati, prostor v našem časopisu pa je omejen, vas prosimo, da nam ne pošil-jajte dolgih prispevkov. V Odsevu poslej ne bomo več objavili pišem bralcev, ki bodo daljša od 45 vrstic. Bralce tudi prosimo, da naj ne bodo v svojih prispevkih žaljivi, saj se da marsikaj napisati tudi bolj prijazno, prosimo pa vas tudi, da svoje prispevke podpisujete. Kot smo že nekajkrat opozorili, anonimnih pišem ne objavljamo. Zal je v zadnjem času vse več piscev, ki se skri-vajo za psevdonimi. Upamo, da boste naš poziv sprejeli dobrohotno in ga upoštevali. Uredništvo Odseva PO TABLAH SE BO TRZIN POZNAL Z gisa^ meda najrazličnejših oglasnih, reklamnih, prometnih in drugih tabel po Trzinu že nekaj časa delà sramoto naši občini, saj na nekaterih mestih srečujemo table in oglase najrazličnejših velikosti, oblik in vsebin, ki kar tekmujejo, katera bo zakrila več prostora in pritegnila pozornost mimo-idočih. Pred časom pa smo opazili, da so se pojavile še novi oglasni panoji z nekoliko izbo-čeno površino. Nekateri občani so negodovali, češ :«Kaj ni že dovolj teh tabel, pa še mesto dosedanjim jemljejo, saj so jih ponekod postavili točno pred cementne stožee in pred lesene oglasne table, ki so še zapuščina nekdanje KS!« Na občini so nam povedali, da bodo v kratkem po Trzinu samo še najnovejši oglasni panoji družbe Amicus, ki naj bi poenotili tovrstno og-laševanje v Trzinu in hkrati prispevali k lepšemu in bolj urejenemu videzu Trzina. Predstavnik podjetja Amicus pa nam je to potrdil in povedal, da so zdaj tovrstne reklamne panoje postavili na osmih izbranih mestih v Trzinu in da jih bodo verjetno kasneje še nekaj, da pa bodo dosedanje cementne stožee, s katerimi je ludi upravljala njihova družba, v kralkem umaknili iz Trzina. Povedal je, da gre pri novih plakatnih pa-nojih za nov pristop. Panoje je izoblikoval oblikovalec prof. Vladimir Pezdirc in žanje je že dobil mednarodna priznanja, med drugim tudi mednarodno nagrado industri-jskega oblikovanja DIDA "99. Novi panoji nudijo večjo preglednost, pri stožeih je bila uporabna le polovica njihove površine, še zlasti če so stali na mestih, kjer se jih ni dalo obhoditi, novi konkavno izbočeni panoji pa omogočajo, da so plakati, nalepljeni na njih, res vidni. Površina novih panojev je pravzaprav mnogokratnik standardne velikosti plakatov (70x 100) zato lahko na en pano nalepimo po štiri plakate standarne velikosti. Seveda, je mogoče na panoje lepiti tudi plakate drugaČnih dimenzij, vendar zdaj družba Amicus kot osnovo pri obračunavanju cene oglašanja upošteva površino enega pla-katnega mesta. Novi plakatni panoji bodo tako poenotili plakatiranje po Trzinu. Občina ima v pogodbi z Amicusom zagotovljeno brezplačno plakatiranje na teh panojih za njene potrebe, trzinska društva in organizacije pa se bodo morale o možnostih za uporabo teh panojev dogo-varjati z družbo Amicus. Predstavnik družbe nam je povedal, da je njihova družba podjet-niška in da je zato pač treba plačati oglašan-je na njihovih panojih, vendar so za društva pripravljeni narediti določene popuste, če ne gre za pridobitveno dejavnost, v primeru, da gre za dobrodelne akcije pa pri Amicusu dovoiijo tudi brezplačno objavo. 0 načinu in ce-ni plakatiranje se je treba pogovoriti s predstavnik! Amicusa, saj v nasprotnem primeru potrgajo plakate, ki jih nepooblaščeni lepijo na njihove panoje, tište, ki plakatirajo na crno pa predstavniki Amicusa tudi pokličejo na odgovornost. Amicus ima zaposlene, ki redno preverjajo kako je s plakati na njihovih panojih in če je kaj narobe, takoj posredujejo. Zatrdili so nam tudi, da zastaranih plakatov na njihovih panojih ni. Družba Amicus s svojimi panoji in oglasni-mi tablami pokriva praktično že vso ljubljansko kotlino, zdaj pa svojo dejavnost širi tudi proti Gorenjski, še zlasti proti Bledu. Poleg za plakatne panoje Amicus skrbi tudi za reklamne panoje na drogovih javne raz-svetljave, jumbo panoje in čezcestne transparente. Z oglaševanjem preko jumbo panojev se na našem območju ukvarjata še dve družbi, drugače pa ima Amicus že monopol nad drugimi načini oglašanja. V kratkem pa bo družba Amicus v Trzinu poskrbela tudi za usmerjevalno-informacij-ski sistem tabel. S tem sistemom bodo na pregleden način najprej pokrili industrijsko cono. Na vhodu v cono bo velika informacijska tabla, kjer bo mogoče s pomočjo ra-čunalniškega terminala dobiti tudi osnovne podatke o podjetjih v coni. Tablo bo ses-tavljal velik zemljevid cone, na kateri bodo prikazani vsi objekti z ulicami, na računal-niškem terminalu pa bo mogoče dobiti dodatne informacije. Od informacijske table naprej bodo obiskovalce usmerjale usmer-jevalne table in table ulic, neposredno pred podjetji in poslovnimi objekti pa bodo kon-čne tavle z logotipi in drugimi podatki o podjtjih. Ta način usmerjanja in informiranja bo nadomestil dosedanjo stihijo, Trzinu pa naj bi dal lepši in bolj urejen videz. Míro Štebe PRODNIK JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o. 1230 Domžale, Savska 34 ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v spomladanskem času v Občini Trzin 29.03.2000 Akcija je narnenjena odvozu kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Kosovni odpadki morajo biti postavljeni poleg zabojnika na dan rednega odvoza do 5.ure zjutraj. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno; le-to bomo odvažali posebej. Prav tako med kategorijo kosovni odpadki iz gospodinjstev NE sodijo: avtomobilski deli in akumulatorji, sodi, gradbeni material, vejevje, žive meje. Prosimo za razumevanje! Vodja javne higiene: Stane Ulčakar Direktor: janez Repnik, ing. gr3iib. TRZIN, ilo je lela 1991 v poletnem času. ** Poslušal sem radio. Bila so poročila vojnih poročevalcev z vseh delov Slovenije. Eno poročilo je bilo z nekega mejnega prehoda z Avstrijo. Poročevalec je poročal, da se bijejo zadnje minule lega boja, sov-ražna vojska je zapuščala mejni prehod. iz rok jiní je padal nakraden viski in cigarele, ko so v paničnem slrahu bežali z mejnega prehoda. Takral pa so policaji in teritorial-na vojska dvignili tablo, na kateri je pisalo Republika Slovenija in jo zacemenlirali -upamo, da za věčno. Tudi lo dejanje je bilo fotografirano in slika je obšla velik del sveta, ko so poročali o vojni v Sloveniji. Mlada država Slovenija je takoj označila mejo, svojo last - domovino in svoj teritorij. Žal zaradi nepoznavanja zemljepisa in dogovora med velikimi politiki prejšnjega in zdajšnjega sistema na juž-nem delu niso dosegli točne meje. Upam, da bodo to resili, pa čeprav z mednarodno arbitražo. Davkoplačevalci pa bomo plače-vali z dolarji. Žal pa se na mojem ožjem prostoru doga-ja, da je moja - naša občina, ki je najmanj-ša občina v Slovenije, še za nekaj milijonov kvadratnih centimetrov manjša, kot je bila. Ali pa je sploh ni. Svetovne in meddržavne vojne so bile zaradi prostora - zemlje. Kmetje so ponoči premikali mejnike, da bi njihova last bila vidno in pravično označena. Tudi velike de-narca so zapravljali, da so preko sodišč izložili svojo last. Marsikateri kmet je to pravdo plaçai z izgubo zemlje, svojega edinega premoženja. Dober gospodar točno ve, kaj je njegova last in se za to tudi bojuje. V Trzinu pa je ravno obratno. Gospodar, v tem primeru voljeni župan, pa se lako ma-čehovsko vede do svoje - naše lastnine. Na južnem delu vhoda v Trzin mu je neprijatelj ali prijatelj (Mestna občina Ljubljana) Županja Viktorija Potočnik postavila tablo nekaj tisoč mm nižje, kot je meja po vseh svetovnih zemljevidih. Toda župan po dobrih 450 dneh vladanja ali gospodarjenja še vedno ni gospodar svoje, naše lastnine. Če bi imel kaj v rokah, bi to tablo Trzin sam postavil na pravo mesto ali pa organiziral udarno mladinsko-upokojensko akcijo pos-tavitve table. Na drugem koncu našega prostora - na Mengeški, pa je še huje. Na hiši je přibita tabla, ki pove, čigavo je ozemlje. Nagradno vprašanje za bralce Odseva: napišite števil-ko hiše v občini Trzin, kjer ta tabla še visi. Nagrada: avtor prispevka plača izžrebancu in županu ogled severnega delà Trzina in je odgovoren župan, da s pravo politiko, in seveda enako do vseli, skrbi za lep izgled Trzina. Nekateri gostinski lokali so označeni na treh, štirih tablah in še svoje imajo. Druge gostilne pa nič. Saj bi bilo res smeš-no in bi bil tudi svetovni rekord, če bi vsi, preko trideset jih je, imeli po tri, štiri reklamne znake. Morda pa naj bila to udarna točka: Trzin - vas reklamnih tabel. To je tudi dober posel za proizvajalce, za občino tudi del zaslužka, za lep izgled Trzina pa nikakor. Prav včeraj so začeli postavljati nove ogla-ševalne table. Tako imamo eno staro in eno novo, ki sta med seboj različnih oblik. kavico v najboljšem lokalu v Trzinu. Dan žre-banja bo 30.3.2000 na uredništvu Odseva. Zaradi lažje orientacije pri reševanju prila-gam fotografijo iskane table. Se nekaj: ko bo župan snel to tablo, predlagani, da se na tablo napiše kdaj, kje in kdo je to naredil, tabla - lepa kot je - pa naj bo prvi eksponat v muzeju, kot predzgodovina Občine Trzin. Tabla, narejena v drugem tisočletju, najdena v tretjem tisočletju na ozemlju Trzina. Saj župan želi imeti v občini Trzin muzej, in potřebuje zgodovinske, etnografske predmete. Ko se vozim skozi Trzin, gledam table, znake, brezglavo postavljene, ali pa jih sploh ni. Na eni avtobusni postaji piše, kaj je, na drugi pa nič. Žal pa na stari avtobusni postaji pri Prvi državni znak Velemestno, nekmečko To so seveda table pred trgovino Merka-tor. Lepo. Morda? Ena okrogla - staro-mestna, druga vsemirska - velemestna, Drugi in tretji državni znak Avtobusna postaja Trzin: Delo za nebeškega očeta, sneg, dež in veter gasilnem domu gledam tablo že leto in pol. Tabla je umazana, zanemarjena. Takoj me prešine, da je občina Trzin z največ čistilnimi servisi v Sloveniji. Žal si morajo Trzinci služili kruh drugje, ker žanje župan v lastni občini ne najde delà oziroma nima kaj čistiti ali pa noče, da bi se denar davkoplačevalcev trošil nenamensko ali pa noče zapravljati. Že včeraj in danes poslušam in gledam interpelacijo proti finančnemu ministru. Govorni-ki, črni in beli, rdeči in plavi pa govorijo. On pa nič. Roke v žepu in klepeta z nekaterimi poslanci in ne posluša govorcev. On namreč ni potrošit niti enega tolarja nenamensko. Slovenci imamo tudi stotine tolarja, ki pa jih v obtoku ni in ni. Vsak trgovec ima akcijsko Staro in novo oglaševalno mesto - seveda različnih oblik vaške - lepe, domaće ?? Ljudje, kupujte Coca Colo, Viriano, sladolede vseh vrst, in I odpadke mečite v koše, ki jih ni. Prešernova cesta je dolga, vendar koša za smeti nima. Table postavljajo z dovoljen- ceno 99,90 in ko /VfitaÉfřiM i plaćaš s sto tolarji, ti OrçpfÈvU ne vrne ničesar. Državni ali občinski proračun v Sloveniji pa ni bil nikjer narejen na stotine. Seveda, za-pravlja se v milijonih markah. Denar se kuje v svetovnih kovalnicah, ki pa seveda iz-stavijo račun za kovanje stotinov. To je treba plaćati, minister ali župan pa ne trošila nič brezglavo. Saj res, table in znaki dajejo kraju lep izgled, obveščajo ljudi, promet itd. Zato pa Četrti državni znak Peti državni znak Ljubljanska cesta: pločnik - ga ni; kolesarska steza - porušena, za motoriste prepovedana zemeljska cesta - gradbišče neoznačeno TABLE, ZNAKI ... Država: Slovenija - Župan: Tone - Leto: marec 2000 - Mesto najdbe: Mengeška jem župana posamezni deoji, koše pa župan, če mu je ljudstvo dalo dovolj dohodnine. Te mu niso dali dovolj ali pa mu hoče še država vzeti pet procentov. Prometni znaki so res še iz stare domovine. Ljubljanska cesta ima pešpot - pločnik, in kolesarsko stezo, čeprav je več ni. Za mo-torje pa je prepovedano, ker je avtocesta od gasilnega doma do Mlak, siner Ljubljana, eno samo umazano cestišče. Višina znakov pa je neverjetna - kot v deželi velikanov in liliputancev. Glej prehod za peš-ce pred pekárno Kralj ali pa na avtobusni Pekarija "Kralj", prehod za pešce, višina znaka za nižje šolarčke postaji nekje sredi Trzina. Saj na tablah nič ne piše kaj, kdo je kje, le v ozadju se vidi napis Merkator. Znak pa opozarja na gostilno. Mislim, da bi se župan in predsednik v znak zaletela, ker sta oba znaka postavljena zelo nizko. Trzin je ena najinanjših občin v Sloveniji, in mislim, da je z vidika lepega, enotnega izgleda že zadnji čas, da se uredi v lep kraj. Župan ima enostavno delo, pravzaprav malo delà, da uredi znake in table. Župan ima tri lisoč duš in dve ulici in tri semaforje. Župan v Ameriki pa ima dva milijona duš. Kar imata skupnega je, da sta župana in imata enak občinski proračun in skrbita za lep izgled New Yorka in Trzina. Seveda, če ima župan pos- luh in mu ni najpomembneje, če ima dvojno ali trojno tapeciran fotelj. Table, meja, znaki pa so dobri še stari. Če bi to uredil, naročil izvajaicem in plaçai, to seveda ne bi bilo nenamensko zapravljanje denarja davkoplačevalcev in interpelacija proti županu (ki je po naši ustavi ni) ne bi uspela. Župan bi ostal, ker ga je izvolilo ljudstvo, saj res, tudi minister je ostal na položaju, toda njega je postavil premier. Milijoni pa so se potopili v Dravci in Savci in pod Tri-glavskimi jezeri. Trzinci, prihaja pomlad. Počistimo pred svojo hišo, vrtom, lokalom in naredimo Trzin lep in čist kraj, da ga bodo tudi drugi z veseljem obiskovali. \ TFZ-1NKA > Trzinčan oz. Trzinc (tudi avlor vseh objavljenih slik in podpisov k njim) P.s. ur. : Prav v tej številki Odseva lahko přeberete, da se tudi občinsko vodstvo prav zdaj prizadeva za lepši in bolj urejen videz Trzina, še zlasti pa za ureditev zme-de, ki vlada ined oglasnimi in drugimi tab-lami po Trzinu. Kot smo v Odsevu že večkrat pisali, pa so v vodstvu občine čakali na označitev občinskih meja do izbora občinskega grba. Grb zdaj imamo in v kratkem na mejah občine pričakujemo table, ki bodo označevale občinske meje. SVETOVALNICA ZA MLADE TUDI V TRZINU Letošnji osmi marec bo ostal v spominu ne le kot dan žena in pepelnica hkrati, v Trzinu smo namreč tega dne dobili tudi svojo Svetovalnico za mlade. Svetovainica, ki jo vodi Albert Mrgole, bo odprta vsako sredo od 11. do 15. ure v prostorih KUD Franc Kotar Trzin, Mengeška 9- Svetovanje je brezplačno in ni pod vplivom nobene organizacije ali ustanove. Osnovni namen svetovalnice je, da bi mladi, ki bi prihajali vanjo, v njej lahko ob pomoči strokovnjaka izobliko-vali jasno vizijo svoje prihodnje poti in si na tej poti izbrali jasno izdelane cilje. Svetovalec ob tem nima namena nikogar prevzgajati ali spreminjati, ob svetovanju pa spoštuje osebnost, mišljenje, stališča in predvsem izkušnje tistih, ki prihajajo po nasvete. Svetovanje bodo glede na potrebe in želje udeleženk in udeležencev izvajali v skupini ali individualno, lotili pa naj bi se tudi skupinskih projektov, s katerimi bi spoznavali življenjske, zaposlitvene in razvojne možnosti v domaćem okolju. Predvsem pa nameravajo izvajati odmevne akcije, s katerimi bodo gojili strpnost in solidarnost. Z^e nekaj časa ima večina lastnikov tele-fonov v naselju Mlake nove, pravzaprav spremenjene telefonske številke, ki so zdaj sedemmestne. Ker vemo, da v Trzinu načrtujejo spremembe na področju telefonije, smo na Telekomu Slovenije vprašali, za kakšne novosti gre in kakšni so njihovi nacrti v naši občini. Predstavnik Telekoma Boris Ziherl nam je povedal, da namerava-jo letos v Trzinu povećali krajevno kabelsko omrežje in zgraditi novo digitalno telefonsko centralo v starem delu Trzina, na območju T-3. Na novo centralo bodo priključeni naročniki, ki so bili doslej vezani na domžalsko centralo. »Razmere pa so se nekoliko zapletle. Projekt za povećanje kabelskega omrežja in zgraditev nove centrale imamo, imamo tudi lokacijsko dovoljenje, nimamo pa gradbe-nega dovoljenja, ker vaš župan noće podpi-sati soglasja k dovoljenju, dokler se ne dogovorimo z Megličem, pravzaprav s sedan-jim Telemachom, kako bomo skupaj razko-pali Trzin in položili kable. Meglič ima koncesijo za ureditev sistema kabelske televizije v Trzinu, nima pa drugih dovoljenj, saj župan ne bo pustil dvakrat prekopavati Trzina. Zdaj je na nas, da se dogovorimo, saj si oboji želimo, da bi stvari kar najhitre-je uredili. Do zdaj v pogovorih žal še nismo prišli prav daleč.« Težava je v tem, da sta si Telekom in Tele-mach vse večja tekineca. Optični kabel, ki naj bi ga zaradi uvedbe kabelske televizije v Trzinu položila družba Telemach, omogoča še druge usluge, med drugim tudi uvedbo interneta in nenazadnje tudi telefonije, na internet pa se je mogoče priključili tudi preko sistema Telekoma in kot smo neuradno izvedeli, namerava tudi Telekom v bližnji bodoč-nosti svojim stránkám ponuditi možnost kabelske televizije. Kakor koli že, obe strani vesta, da brez skupnega dogovora nobena ne more v Trzinu uresničiti svojih načrtov. Boris Ziherl je povedal, da bi stvari, če bi dosegli dogovor, lahko dokončali v parih mesecih. Povedal je še, da bo v novi centrali pred-vidoma 1000 priključkov. Kar se tiče spremenjenih številk v Trzinu, pa je pojasnil, da gre pri tem za spreminjanje številk, ki bo zajelo celotno Slovenijo in med katerim bodo vsi telekomovi telefoni dobili sedemmestne številke. Uradni začetek spreminjanja številk bo ravno 30. marca, končano pa naj bi bilo do novembra letos. V vmesnem obdobju bo deloval vzporeden sistem, ki bo omogočal, da bodo uporab-niki do-segljivi na obeh, stari in novi številki. Od novembra naprej pa vzporednega sistema ne bo več, na starih telefonskih številkah pa se bodo še nekaj časa oglašali odzivniki, ki bodo brezplačno sporočali nove številke. Nov način številčenja uvajajo, da bi bil tudi naš sistem usklajen s številskim sistemom, ki ga uporabljajo države članice Evropske unije, s tem pa bodo številski prostor odprli tudi prihajajoči konkurenci. Novo šte-vilčenje omogoča nove storitve, hkrati pa bo tudi novih omrežnih številk manj. Izvedeli smo še, da od lanskega 3. decembra ni več dvojne tarife za telefonske pogovore v Trzinu, saj ista tarifa velja za celotno območje Slovenije. Zatrdili so nam tudi, da zdaj v Trzinu ni več čakajočih na nove telefonske priključke, da sicer še vedno občas-no dobivajo zahtevke po novih priključkih, vendar lahko te prošnje dokaj hitro izpol-njujejo. V Trzinu tudi ni več dvojčkov, uporabljajo pa večkanalne naprave PCM, ki omogočajo telefoniranje več uporab-nikom hkrati. M.Š. Ç ^^ redi lanskega novembra je občinski svet Občine Trzin ustanovil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga vodi Stnajo Fetah. Brez zadržkov lahko za-pišemo, da je Svet zelo zavzeto přijel za delo in da je treba delo njegovih članov pohvaliti. V lo Svet po eni strani silijo tudi razmere na področju prometne varnosti, ki so daleč od takšnih, kot bi si jih želeli. Z izgradnjo trzinske obvoznice so se razmere sicer nekoliko izboljšale, vendar so se isto-časno precej zaoštrile razmere ob Mengeš-ki cesti, pa tudi intervali, ko je obvoznica zaprta, da omogoči prehod pešcev preko nje, so prekratki. Člani Sveta so na to opo-zorili Ministrstvo za promet in zveze RS, pa jim je odgovorilo, da so dolžine interva-lov za prehod pešcev pravilno izbrani glede na širino cestišča, ki ga morajo pešci pře- hodili. Člani Sveta se s tem niso sprijaznili in so sami vzeli v roke meter in štoparice ter se rta mestu samem prepričali, da ugotovitve Ministrstva za promet in zveze, ki se naslan-jajo na podatke inž. Marka Dražumeriča iz Družbe za državne ceste, ne držijo. Ministr-stvu so poslali prave podatke in izračune in zdaj lahko upamo, da bodo pristojne službe Ie pravilno naravnale čas, ki omogoča peš-cem varno prečkanje obvoznice. Treba je po-vedati, da otroke dostikrat zmede že priprav-Ijalni čas (rumena luč) in lahko sredi cestišča naredijo kaj nepremišljenega. Člani Sveta pa so kar na terenu ugotavljali, kako varne so ceste in ulice, ki vodijo proti šoli. Po pregledu razmer so naredili nacrt varnih poti v šolo, ki ga objavljamo tudi mi. Staršem osnovnošolskih otrok predlagajo, da svojim otrokom pokažejo, katere poti proti šoli so varne in kako naj po njih hodijo, ob tem pa naj jih tudi seznanijo s kritičnimi mesti in nevarnostmi, ki jim na poti grozi-jo. Za otroke - učence, ki stanujejo v stano-vanjskih hišah v OIC, predlagajo, naj uporabljajo povezovalno cesto od OIC do Kid-ričeve, nato pa naj gredo po pločniku ob Kidričevi do prehoda pri GG. Pred preč-kanjem križišča Kidričeva - Mlakarjeva naj se prepričajo, če je prehod varen in če ni vozil, ki vozijo proti njim, naj prečkajo cesto v smeri ulice Kamniškega bataljona. Po tej cesti naj hodijo ob desnem robu v smeri hoje proti šoli, da tako vidijo prihajajoča vozila. Ko gredo do mostu in nato po cesti Za hribom, naj posebno pazijo na vozila, ki vozijo iz smeri šole proti mostu. Na promet morajo paziti vse do odcepa s ceste Za hribom k šoli. Učenci, ki stanujejo na Reboljevi, Prešer-novi, Ul. Rašiške čete, Zorkovi, Trdinovi, Bergantovi, Ul. bratov Kotar, Pernetovi, OBČINA TRZIN Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu IMAČRT VARNIH POTI V ŠOLO ■ s- \ ! ._ A " ů Û - il / \ ! —, i : \ - -.--i. . vm-v tóSSiíZ ' k_/ ' » • ■ Košakovi naj hodijo v smeri proti Mlakarje-vi, od tam pa po Ul. Kamniškega bataljona do ceste Za hribom in odcepa do šole. Isto pot naj izberejo ludi otroci, ki živijo v hišah ob vrtcu. Zaradi gradnje na območju T-5 (na hřibu) je šolska pot čez Onger žal zaprta in tako je za nekatere otroke dostop do šole nekoliko bolj nevařen, kot je bil. Ciani Sveta priporočajo staršem, da svoje otroke še zlasti opozarjajo na nevarnosti v križiščih ter na kritično točko pri mostu čez Pšato, še zlasti pa naj jih opozarjajo na smer hoje - predvsem morajo hodili v smeri prihajajočih vozil, da jih prej opazijo. Učencem, ki stanujejo ob Mengeški cesti, svetujejo, naj za pot v šolo izberejo Jemčevo ulico in naj po njej hodijo v smeri prihajajočih vozil, saj ob cesti ni pločnikov. Hojo po Mengeški cesti odsvetujejo. Učencem, ki stanujejo v Depali vasi, pa svetujejo, da naj hodijo predvsem za varovalno ograjo ob štiripasovnici, nato naj štiripasov-nico prečkajo pri scmaforju na križišču odcepa za Mengeš, Mengeško cesto pa naj prečkajo po prehodu za pešce v smeri gasilskega doma, nato pa naj po prehodu za pešce prečkajo še Ljubljansko česlo. Od tam je pot proti šoli po pločniku relativno varna. Nevarno je spet pri odcepu k šoli ob občinski stavbi. Zato pozivajo še zlasti starše, ki zjutraj svoje otroke vozijo v šolo z avtomo-bili, naj bodo posebej pozorni na male pešce, ki hitijo k pouku. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opozarja tudi na kritičen odsek Ljubljanske ceste ob bloku T-3, kjer so zaradi gradnje zdaj odstranili kolesarsko stezo. Upajo, da bodo delavci v kar najkrajšem času stvari popravili in tam uredili pločnik, kot je predviden v načrtih. Miro Štebe OTROŠKA BOLEZEN LOKALNE DEMOKRACIJE Pravijo, da so mediji varuhi demokracije, seveda, če to ni lokalna demokracija, kjer oblast kádruje in plačuje obveš-čanje o svojem delu. Glede na to, da občani potrebujemo informacije o delu oblasti, ki smo jo izvolili, bi bilo edino razumljivo, da bi občani odločali, kdo nas bo obveščal in koliko bo za to plačan, sicer ne moremo govoriti o zdravih temeljili lokalne demokracije. Ustava nam zagotavlja pravico do obveščanja. Zakoni, ki določajo informiranje pri lokalni demokraciji, nam to pravico kratijo. Se-danje informiranje o delu oblasti pri lokalni demokraciji bolj služi za zameglitev problematičnih zadev, kot pa za njihovo pojasnjevanje. Oglejmo si nekaj primerov pristranskega poročanja. V novembrskem Odsevu urednik ni zmogel ob za-mujanju odprtja novih prostorov otroškega varst-va toliko objektivnosti, da bi napisal, da so pristojni na občini nerealno zago-lavljali odprtje novih var-stvenih prostorov za prvi September in s tem pov-zročili nemalo težav star-šem, ki so po tem datumu ostali brez pričakovanega varstva za svoje otroke. Uredniku je bilo očitno lažje iskali namišljene krivce za to zamujanje. Urednik je v novembrskem Odsevu napisal: »Prav never-jelno je, kako lahko nekateri posamezniki zaradi svojega zmrdovanja zaustavijo prizadevanja drugih in prisilijo starše šestdesetih otrok, da si pomagajo, kakor vedo in znajo in iščejo različne rešitve za varstvo .svojih malčkov, kar je iz sanitet-nih vidikov precej bolj vprašljivo, kot bi bilo varstvo otrok v novem vrtcu." Never-jetno je, da urednik ne ve, da o odprtju novih prostorov otroškega varstva odlo-čajo uradni postopki, ne pa »zmrdovanje« nekaterih posameznikov. Urednikova samocenzura je pri zadevah popolna, saj dostikrat vloge župana pri tem sploh ne omenja. Na septembrski seji občinskega sveta so obravnavali ponudbo za nakup rezervacij desetih mest v domu starejših občanov, ki naj bi bil zgrajen na Viru. Za to rezervacijo bi morala občina plaćati 20 milijonov tolarjev. V septembrskem Odsevu smo lahko přebrali urednikov komentar lega finančno zelo pomembnega odločanja, ki pa še zdaleč ni představil dejanskega dogajan- ja. Županovo stališče je skril v »Razpravljavci so poudarjali ...« Županova vloga ob raz-pravljanju pa sploh ni bila omenjena. Res pa je, da se je župan kar precej zavzemal za sprejem te ponudbe. Spodbujal je svetnike, da se mudi, da te priložnosti naslednji teden morda ne bo več, da lahko pooblastijo pristojni občinski odbor, ki bo potem odločil na-mesto njih. Većina občinskih svetnikov tokrat ni sledila županovim sugestijam, ampak je samostojno razpravljala o občutljivi zadevi. Svetniki so se zavzemali za čimprejšnjo možnost lastne gradnje. Ponudba za rezrvacijo je bila na naslednji seji zavrnjena. Zadnja kršitev naše ustavne pravice do ob-veščenosti se nam dogaja ob prikrivanju do-godkov pri načrtovanju predloga novega za-zidalnega območja v gozdu ob Mlakah. Urednik nam vedno znova prikazuje, da je ta predlog nastal, ker so ga pač narisali arhitekti ob Strategiji razvoja Trzina. Ne verjamem, da urednik ne ve, da arhitekti ne rišejo novih zazidalnih območij sami od sebe, ampak morajo za to dobiti na-ročilo. To naročilo pa je v Trzinu dal lahko samo župan Trzina. Pojavlja se vprašanje, zakaj urednik skriva vlogo župana. Ali ne upa pisati proti interesom župana (urednika je na funkcijo predlagal župan, izvolil pa občinski svet) ali pa je lakšno urednikovo ho-tenje. Rekel bi, da urednik in župan igrata skupno igro zavajanja občanov Trzina, ne vem pa, kako tesno je njuno sodelovanje. Ker pa je predlog novega zazidalnega območja v gozdu ob Mlakah vzbudil v Trzinu preveč ogorčenja, je župan iz skritega načr-tovalca začasno postal odkrit zaščitnik trzin-skega gozda. V Trzinu zlepa ne bomo imeli tako političnega (beri sprenevedavega) župana, kot ga imamo sedaj, seveda, če ne bomo ponovno volili g. Peršaka. Naši ustavni pravici do obveščenosti bi zadostila edino možnost, da bi občani sami izbirali poročeval-ca o delu oblasti in da bi tudi sami dolo-čili njegovo plačilo iz občinskega proračuna. Urednik pa bi lahko še naprej pisal v zaščito oblasti. ŽUPANOM AMBICIJE Župan je pred meseci napisal, da se ne bo več odzival na moje pisanje. Premislil si je. To me veseli, saj bodo samo s polemiko, z razčiščevanjem problemov, župan sicer temu pravi prepir, stvari nekoć postavlje-ne na svoja mesta. Župan je v mojem zadnjem članku našel tri hude ne-resnice. Očitno ga je vzpodbudila moja ugotovitev, da trzinska občina ignorira interese prebivalcev Trzina. Toda to je dějstvo, ki ga je podpisalo 251 občanov Trzina, ko je zahtevalo referendum proti blokovski gradnji T-3. Župan je rekel, da podpisi niso bili pravilno pobrani in da bi se morali občani priti podpisat na občino. To so birokratske ovire, ki jih je oblast naredila v svojo zaščito. Občani plačuje-mo občino in ne občina nas. Če občina ne verjame našim podpisom, naj jih ona preverja. Kakorkoli že, tudi če občani nismo zadostili zakonskim zahtevam za razpis referenduma, je bila županova moralna dolžnost, da to stori. On za razpis referenduma ne potřebuje podpisov. Ker župan tega ni storil in ker podpisi ne za-starajo, lahko do nalednjih županskih vo-litev govorimo, da župan ignorira interese prebivalcev Trzina. Vrnimo se k županovim hudim neresni-cam. Za župana je bila sporna moja trdi-tev, da je marca na zboru občanov većina prisotnih nasprotovala blokovski gradnji T-3, kol jo je župan kazal na makelah. Župan domneva (njegova beseda), da ga je većina na zboru podpírala. Ker smo občani na zboru s podpisom potrdili svojo prisotnost, se lahko še enkrat preveri mnenje občanov. Če se izkaže, da bo većina podprla županovo domnevo, bom to sprejel kot zaupanje občanov Trzina v županovo delo in ne bom več pisal svojih kritičnih člankov. Druga neresnica pa naj bi bil moj zapis, da je bil na marčevskem zboru sprožen postopek sprejemanja Sporazuma z investitorji v T-3. Župan pravi, da so se o tem z investitorji dogovarjali že januarja. S stališča ignoriranja mnenja občanov je še toliko slabše, če so se že pred zborom občanov, ko še niso vedeli, kakšna je volja prebivalcev Trzina, dogovarjali o spre-jemu sporazuma. Tretja neresnica naj bi bila, da smo pris-otni na predstavitvi delà urbanistične delavnice pri Strategiji razvoja Trzina izvedeli za načrtovanje novega zazidalnega območja v gozdu ob Mlakah. Župan pravi, da smo izvedeli samo za predlog novega zazidalnega območja. Jaz nisem pi-sal, v kakšni fazi je novo zazidalno območje, ampak sem pisal o ignoriranju interesov občanov. Ignoriranje je popolnoma enako, če gre za izdelan predlog novega zazidalnega območja ali pa že za sam zazidalni načrt. Občani nimamo nobene možnosti, da bi pri tem kaj spreme-nili. Če bi oblast resnično zanimali interesi prebivalcev Trzina, bi najprej naredila anketo ali sklicala zbor občanov in tako pridobila mnenje občanov. Oblast pa najprej nekaj naredi, potem pa nas v to prisiljuje. Zakoni so taki, da se jim zakonsko ne moremo zoperstaviti. Y nadaljevanju januarskega Županovega kotička je župan dal duška svoji domišljiji. Prištel me je k političnim silam, ki so izgubile na volitvah. Sicer nisem član nobene politične stranke, mislim pa, da ni sramotno izgubiti na volitvah. Bolj žalostno je, da občani Trzina izgubljamo po volitvah, ker smo izvo-lili preveč ambicioznega župana. Župan ob koncu pravi, da ne verjame, da mi gre za dobrobit kraja in občanov. Ali župan misli, da je v dobrobit kraja in občanov Sporazum z investitorji v T-3, ki jim zagotavlja gradnjo še petih blokov, dva sta že zgrajena, in pa načrtovanje novih zazidalnih območij v trzinskem gozdu? Občani Trzina ne verjamemo, da se župan zavzema za dobrobit kraja in občanov. Ali je župan pripravljen sprejeti presojo občanov Trzina o svojem delu ali pa se mu zdi, da občani le ne vemo dovolj dobro, kaj je za nas dobro. Nikoli nisem rekel, da nimamo sposobnega župana, zato je toliko bolj nera- zumljivo, zakaj je župan tvegal ogorčenje občanov Trzina s sprejemom slabega sporazuma z investitorji T-3. Situacija se nam razjasni Ie, če jo pogledamo v luči županovih ambicij. V primeru, da se županove politične ambicije ne končajo v Trzinu, župan polrebuje za uspešno vključitev v politiko na državnem nivoju podporo raznih vplivnih družbenih struktur s področja gospodarstva ali s področja financ. Seveda pa taka podpora zahteva protiusluge v obliki dobičkanosnih poslov. To pa Trzin lahko nudi samo v obliki možnosti stanovanjske gradnje in novih zazidalnih območij. Trzin jc premajhen za politične ambicije našega župana. Trzin, 3.3.2000 Peter Kralj Pojasnilo urednika: Ne odgovarjam Petru, saj bi bilo brez po-mena. Peter pozna samo eno resnico in ni pripravljen poslušati, kaj šele razumeti še druge. Njemu ni pomoči. Na svetu je pač veliko resnic in Peter ima le svojo. V zvezi s Petrovimi obtožbami, pri katerih se kristalno jasno zrcali, kdo stoji za njim, pa sem dolžan nekaj pojasnil bralcem. Povedali moram, da poslej Petrovih pišem na to temo ne bomo več objavljali. Peter se je namreč že izpel in kot lajna ponavlja eno in isto, ob tem pa žali, kajti očitno je sveto prepričan, da lahko blati druge, piše pol-resnice, zavaja bralce, če pa kdo temu ugo-varja, potem je kršena demokracija. Demokracija žal ni Ie resnica samo enega. To Peter sicer ve, prepričan pa je, da bo demokracija dosežena, ko bodo vsi trobili Ie z njim. Peter še ni dojel, da sem dopuš-čal objavljanje njegovih pišem prav zato, da naj bi se videla še druga razmišljanja, drugi pristopi. Če bi bil Odsev tako enostransko županovo glasilo, kot razglaša Peter, potem njegovih in še nekaterih pišem sploh ne bi objavljali. Ker pa je v Petrovem pisanju preveč ponavljanja in preveč žaljivega, ne bi bilo več smotrno, da nadaljujemo s tovrstnimi pre-Piri. V Trzinu se dogaja preveč stvari, preveč je perečih vprašanj, in ne moremo toliko prostora v Odsevu namenjati le eni, že večkrat ovrženi in ludi preseženi temi. Prav je, da se zazretno tudi naprej in da ne dovoli-mo, da nam bo toča spet stolkla lelino. Po toči zvoniti je prepozno! Moram tudi povedati, da me za urednika Odseva ni postavil župan Tone Peršak in da me on tudi ne plačuje. Peler in njegov prišepeto-valec tega sicer ne verjameta in jima nasprot-nega ne bom mogel nikoli dokazati. Do svojega mnenja imata vso pravico, pa čeprav verjetno mislita, da županu »nekam lezem«. Če pa to javno razglašata, se zna zgoditi, da bosta morala to javno tudi dokazati ali pa se bosta morala sprijazniti s posiedicami. Gre namreč za osebno žalitev in napad na moje in županovo dobro ime. Kar se tiče objektivnosti obveščanja v Odsevu, moram še enkrat zapisati, da se trudim po svojih močeh zapisati tisto, za kar ocenju-jem, da je prav in da prispeva h kar najbolj celovitemu seznanjanju bralcev z dogajanjem v Trzinu. Trudim se, da bi Odsev kar najbolje odseval trzinsko sliko, vendar vem, da od- sev ni nikoli enak originalu. Tudi ko se dva poslušata, Ie redko stvar vidita povsem identično. Smo pač različni Ijudje, z različ-nimi izkušnjami, različnim predznanjem in tudi različno inteligenco. Nekateri stvari dojamejo tako, drugi pa pač drugače. Ocenjujem, da k možnosti boljšega seznan-janja občanov z razme rami v občini precej prispeva tudi uradni Občinski vestnik, ki ga kot prilogo prinaša Odsev. Vem, da v veči-ni drugih občin občani nimajo takega vpog-leda v občinske akte. Občine največkrat objavljajo uradne vestnike kot interna ob-vestila, in se občani z njimi srečujejo šele, ko se obračajo na strokovne občinske službe ali ko jih na to opozorijo inšpektorji ali pravniki. Tudi takšnega vpogleda v občinski proračun v većini drugih občin nimajo. S sej občinskega sveta res ne poročamo tako, kol bi na primer Peter. Vendar sem včasih, ko prebiram njegovo pisanje, kar presenećen, ko vidim, da on drugih mnenj sploh ni slišal, da jih odmisli. Ko piše o marčevskem zboru občanov, enostavno spregleda, da je bilo kar nekaj govorcev, ki se z njim niso strinjali, in da je na koncu, ko je župan vprašal: »Ali to pomeni, da kot sklep lahko zapišemo, da se strinjate, da ta, t.i. maketa 2, lahko služi kot izhodišče za oblikovanje sporazuma z izvajalci T-3?«, večji del udeležencev razprave na to přistal. Res je, da se s tem še zdaleč niso strinjali vsi, res pa je, da nasprotniki nika-kor niso znali jasno izoblikovati kake dru- ge, sprejemljivejše rešilve. Lovili so se v predzgodovini zaplela, kdo je kdaj kaj na-redil ali razuinel narobe, kdo nas je kdaj izigral, nikakor pa jih ni molilo dějstvo, da so se stvari medtem že razvile precej naprej in da so, če je že treba brskati po zgo-dovini, prav Trzinci sami prvi predlagali, da bi Trzin dobil nekakšen center, čeprav je treba ob tem tudi povedati, da so bile tište prve ideje precej bolj "pohlevne", kot pa je tisto, kar nastaja na območju T-3. Peter zdaj vso krivdo enostavno vali na Peršaka, čeprav je Ireba tudi tu povedati, da v tistem času, ko je dal Peter pobudo za referendum, Peršak sploh še ni bil župan in da takrat še nismo imeli občine. Petrove obtožbe na račun Peršaka v zvezi z referendumom v tistem času so zavajajoče, vendar Peter to mirno spregleda. Moram ludi reči, da Peter še zdaj maha z 251 podpisi krajanov Trzina, pri tem pa ne upošteva, da so zdaj razmere precej drugačne in da so se tudi investitorji vsaj delno prilagodili trzinskim zahtevam. Vsaj zase lahko trdim, med tistimi podpisi je bil ludi moj, da Petra odvezujem obveznosti, da govori v mojem imenu, saj ne gre več za tisto, za kar sem se podpisal na tisti list. Vem, da moje mnenje delijo tudi drugi in Peter, ki ima očitno dovolj časa, zato lahko preveri pri vseh podpisnikih, če je še vedno lahko njihov advokat. Moram povedali, da mi ni povsem všeč tisto, kar bo nastalo na območju T-3 in da se zavedam, kaj bo center za Trzin pomenil, mislim pa, da Petrov način ni prava pol, da bi Trzin dosegel še kaj več, še zlasti pa, da zgodovine ni mogoče zavrteti nazaj. Kar se tiče Petrovih opazk na račun mojega »zameglevanja problematičnih zadev« in objektivnosti pisanja, pa moram reči: 1. V novembrski številki Odseva sem se urejanja dodatnih prostorov za vrtec dotak-nil le v uvodniku, ta pa že sam po sebi ne zahleva analitičnega pristopa. Uvodnik je zvrst, ki dopušča nekoliko bolj sproščeno pisanje, razmišljanje in običajno napove-duje kako od tem, ki jih potem bralci naj-dejo v glasilu. Torej če sem zapisal, da je prav neverjetno, kako lahko nekateri posa- mezniki s svojim zmrdovanjem zaustavijo prizadevanja drugih, nisem zavajal javnosti, tištim, ki znajo brati in razmišljajo, sem skoraj na pladnju servirai tudi namig, kdo so ti posamezniki, saj sem, kot je citiral tudi Peter, še napisal, da je iz sanitarnih vïdikov precej bolj vprašlji-vo to, da starši na najrazličnej-še načine rešujejo varstvo svojih malčkov, kot pa če bi otro-kom nudili slrokovno varstvo v novem vrtcu. Peter ve - lo sem mu med obiskom pri njem ludi sam povedal, da je bila glavna ovira, da je prišlo do zastoja pri urejanju vrtca, sanitarna inspekcija in nekateri posamezniki v njej. Šlo je za povsem konkretne posameznike, ki pa so lahko s svojim položajem zaustavili odpiranje vrtca, čeprav se v številnih drugih primerih črke zakona ne oklepajo tako silovito in mar-sikje celo pogledajo skozi prste. V občini so zagotavljali, da bodo v vrtcu poskrbeli v naj-večji možni meri za uresničilev vseh sanitarnih zahtev, kar jim lahko verjamemo, vendar tisti »posamezniki« na to nikakor niso pristali. Vodstvo občine je bilo res preveč optimistično, ker enostavno ni bilo pripravljeno na takšno »nagajanje« in metanje polen pod noge. Peter bi o tem lahko kaj več izvedel tudi v svojem krogu somišljenikov. Očitek, ki mi ga je nalepil, je čisto zavajanje bralcev in ne tisto, kar sem napisal jaz. 2. Drugi očitek, ki se nanaša na moje poro-čanje s septembrske seje, je še bolj zavaja-joč, saj si Peter pri lem pomaga z iztrganim citatom »Razpravljavci so pou-darjali ...« in potem piše o tem, kako se je župan močno zavzemal za nakup rezervacije za deset mest v bodočem domu za ostarele na Viru. Za bralce, ki ne morejo več pogledati tako daleč nazaj v septembrski Odsev, spet objavljam del poročila s seje občinskega sveta, v katerem sem povzemal razpravo o problematiki doma za ostarele: »Bolj burna je bila raxprava o sofinanciranju gradnje doma za starejše občane na Dobu, kjer bi Trzinci s sofinanciranjem ia/iko dobili nekaj mest za ostarele iz naše občine. Razpravljavci so poudarjaii, da je v kraju vse bolj ćulili potrebo po domu za ostarele, da pa v sedan jib razmerah vsaj 5 let še ne moremo računati, da bi v Trzinu dobili svoj dom za ostarele. Del svetnikov je meni/, da bi bilo prav, da se občina vključi v so financiranje doma na Dobu, ki bo sicer zasebna ustanova, v njej pa bi za trzinske sta rostli i ke lahko dobili 10 mest Predsednik Društva trzinskih upokojencev Žerjavčki To- ne Ipavec pa je povedal, da se starejši predvsem zavzemajo za gradnjo doma v Trzinu, saj jim ni všeč ideja, da bi morali starostniki men-jati okolje, velika većina članov društva naj bi se po besedah g. Ipavca zavzemata za to, da bi tudi na stara leta ostali v svojem domaćem okolju. Predlagat je, da naj bi denar, ki bi ga na men Hi sofinanciranju doma na Dobu raje pora bili za nakup zemlje in začetek projektiranja doma za ostarele v Trzinu. Drugi so opozarjali, da vsi starostniki le niso tako močno vezani na Trzin, še zlasti I isti, ki so se vanj šele priselili, mesto v domovi/i za ostarele v drugih krajih pa je zelo težko dobili, čeprav je selitev starčkov v domove za starejše včasih nujnost. Razpravo so prekini/i in jo bodo nadaljevali na prihodnji seji, ko bodo dobili na vpogied tudi pogodbo o sofinanciranju doma na Dobu in pridobil vi trajne pravice do doto-čenega šlevila mest v domu. « Kdor je prebral zgornji citat, se lahko prepriča, da sem v poročanju orisal zgolj del-jena mnenja in da pri tem županovo mnenje, kakršnokoli je že bilo, ni pripomoglo k prevladi kateregakoli od stališe. Ker pa sem bil pred tem tudi na seji občinskega odbora za sociálně zadeve, moram reči, da so se prav člani tega matičnega odbora za-vzeli za to, da Trzin plača 10 mest v domu na Viru, saj so měnili, da je znesek soraz-merno majhen v primerjavi s težavami, ki bi lahko nastale, če ostarelih Trzincev, ki potrebujejo strokovno oskrbo, ne bi tmeli kam dati. Že na tistem sestanku pa so poudarjaii, da bi šlo pri tem le za začasno rešitev in da je treba narediti vse, da bi tudi v Trzinu dobili svoj dom za oslarele. Kot sem že zapisal v eni od prejšnjih številk, pa v poročilih s sej občinskega sveta ne morem povzemati celotne razprave. Za to enostavno ni zadosti prostora v časopisu. Menim pa, da sem v septembrskem Odsevu s tistega sestanka, vsaj kar se tiče sporne točke, dovolj celovito in objektivno poročal. Nisem pa zapisal tistega kar so Petru prišepnili botri ali kar se mu je zde-lo. 3. Kar se tiče načrtov za gradnjo nove soseske v gozdu ob Mlakah, pa bi Peter, če bi pažljivo bral in ob tem razmišljal, lahko ugotovil, da se ves čas Irudim, da bi opozoril na nacrte o gradnji, ki ji tudi sam nas-protujem. Že davno preden se je Peter za-vedel problema, sem dobil namig, da ob- stajajo nacrti za gradnjo soseske v gozdu. Ker je bil lastnik zemljišč, na katerih nekateri želijo postaviti naselje, Razvojni zavod Domžale, sem med enim od intervjujev ta-kratnega direktorja Razvojnega zavoda Domžale Simona Mavsarja neposredno vprašal, če na tistih zemljiščih načrtujejo kakšno gradnjo. Gospod Mavsar je takrat to zanikal, čeprav sem vedel, da odgovor ni točen. Prav zaradi tega sem odgovor v svojem intervjuju z Mavsarjem tudi zapisal. Podatke sem zbiral naprej in ko sem izve-del, da je zemljišče v gozdu od Razvojnega zavoda odkupila družba Klas, sem prejšnjo jesen o načrtih za gradnjo povprašal župana Peršaka. Povedal mi je, da je tudi on iz-vedel, da je Razvojni zavod v gozdu že izri-sal nacrte za gradnjo nadstandardnega naselja, ki bi bilo strogo varovano in kamor naj bi se preselila le »najbogatejša smetana slovenske družbe«. Da bi pri bralcih Odse- va prižgal rdečo luč in jih opozoril na to, sem to tudi zapisal. Na to pa sem opozoril tudi na nekaterih sestankih trzinskih organizacij, ki sem se jih udeležil. Vendar mojih opozoril očitno nihče ni jemal resno. Nekaj takega se je dogajalo tudi v zvezi s T-3. Verjetno se tudi Peter sam spominja, da je predlanskega avgusta začuđeno ugotavljal, da sem v Odsevu že pol leta, preden se je Peter zbudil, opozarjal na negativne posledice, ki jih lahko imajo nacrti za T-3 in da smo v Odsevu že davno prej, preden so bili drugi pozorni, objavili, kako visoke stavbě investitorji načrtujejo. Zgodba se očitno ponavlja. Peter se je šele zdaj predramil in zdaj zganja halo in žali vsevprek. Če bi pažljivo bral naslednje šte-vilke Odseva, bi tudi v pogovoru, ki sem ga imel z urbanistoma, ki sta vodila eno od skupin, ki so sodelovale v urbanistični delav-nici o ureditvi Trzina, lahko prebral nepos- redno vprašanje o tem, ali jim je kdo naro-čil, da naj v gozdu izrišejo novo naselje. Urbanista sta povedala, da so jih le prosili, da naj opredelijo, kje so možnosti za nada-ljnjo pozidavo Trzina, če bi do nje prišlo, nihče pa nanje ni vplival, da naj naselje izrišejo prav tam, kjer so ga. Povedala sta tudi, da je to le možnost in da se mimo volje občanov pri tem ne bo moglo. Del pojasnila v zvezi s tem vprašanjem pa lahko preberete tudi v tokratnih novičkah iz občinske pisarne, kjer župan še enkrat po-jasnjuje, kako stojijo stvari na tem področju. Peter in njegovi temu sicer spet ne bodo verjeli, vendar bodo vsi občani le imeli možnost povedati svoje mnenje na zboru občanov, ki bo 17. aprila, in na katerem bo beseda tekla prav o tovrstnili zadevah, na občini pa bo tudi javna razgrnitev pred-logov načrtov za prihodnjo ureditev Trzina. Nič še ni odločeno. Miro Stebe OBVESTILO STARŠEM O UVELJAVLJANJU OTROŠKEGA DODATKA V LETU 2000 Za uveljavitev otroškega dodatka je potrebno tudi letos vložili zahtevek za otroški dodatek na novem obrazců 8,41 - Vloga za uveljavi-tev otroškega dodatka. To velja tako za nove upravičence kot za tište, ki že prejemajo otroški dodatek. Obrazce lahko kupite v vseh knjigarnah in papirnicah. Obrazce v celoti izpolnijo vlagatelji sami, tudi dohodke iz kmetijske dejavnosti, samo podatke v visini dohodka v letu 1999 potrdi delodajalec. Opozoriti moramo, da je potrebno letos na novo vpisati davčne številke za vlagatelja in vse družinske člane in zato so tudi obrazci spremenjeni. Nujno je, da so davčne številke natančno izpolnjene, ker bomo imeli drugače težave pri nakazilih otroškega dodatka. V letošnjem letu je tudi novost, da se morajo na vlogo poleg staršev podpisati polnoletni družinski člani. Upravičencem, ki so predložili potrdila o šolanju za svoje otroke, ki so starejši od 15 let v oktobru 1999, ko se je pričelo novo šolsko leto, ni potrebno ob oddaji vloge ponovno predložiti šolskih potrdil, ker velja potrdilo za celo šolsko leto, t.j. do oktobra 2000. Potrdila o šolanju morajo starši med letom predložiti Ie za otroke, ki med letom dopolnijo 15 let, pa čeprav še obiskujejo osnovno šolo. Tudi v letošnjem letu je otroški dodatek selektivni in je vezan na dohodke družine preteklega leta. Vstopni cenzus za upravičenost do otroškega dodatka v letu 2000 znaša 171.513,00 SIT (t.j. 99% povprečne bruto plače v letu 1999- 173.245,00 SIT), kar je razvidno iz predlagane lestvice za otroške dodatke. Dohodek na družinskega člana v % povp. plače v RS Povprečni mesečni dohodek na družinske člane v letu 1999 v SIT Otroški dodatek na mesec v SÍT 1. otrok 2. otrok 3. otrok Do 15% Do 25.987 16.200 17.820 19.440 Nad 15% do 25% Nad 25.987 do 43.311 13.851 15.309 16.767 Nad 25% do 30% Nad 43.31 1 do 51.974 10.557 11.799 13.041 Nad 30% do 35% Nad 51.974 do 60.636 8.316 9.504 10.692 Nad 35% do 45% Nad 60.636 do 77.960 6.804 7.938 9.072 Nad 45% do 55% Nad 77.960 do 95.285 4.320 5.400 6.480 Nad 55% do 75% Nad 95.285 do 129.934 3,240 4.320 5.400 Nad 75% do 99% Nad 129.934 do 171.513 2.808 3.888 4.968 Izpolnjene obrazce Vloga za uveljavitev otroškega dodatka oddajo občani na Centru za sociálno delo, Domžale, Ljubljanska 70, v najkrajšem možnem času, vendar naikasneie do 30.04.2000. Vsi tišti upravičenci, ki vlog ne bodo obnovili do navedenega datuma, ne bodo več upravičeni do otroškega dodatka od 01.05.2000, kar je razvidno iz odločb, ki so jih přejeli v letu 1999. Center za sociálno delo Domžale ima uradne ure v ponedeljek in netek od 8. - 12. ure in v sredo od 8.-12. ure in od 14. Center za sociálno delo Domžale N» i a pobudo občinskega odbora za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost društev v občini so se v torek , 22. februarja, na skupnem sestan-ku sešli predstavniki večine trzinskih društev in spregovorili o akcijah, ki jih pripravljajo v prvem polletju tega leta. Sestanek naj bi tudi pomagal pri usklajevanju delà, še zlasti pa, da ne bi na isti dan prišlo do prekrivanja več društvenih akcij, kar se v naši občini dogaja vse prepogosto. Kot so povedali predsedniki društev ali njihovi namestniki, bo lelošnja pomlad v Trzinu zelo pestra. Napovedali so pustne prireditve, kar so že izpolnili, v aprilu pa bodo naša društva ob sodelovanju občine posebno pozornost namenjala čišćenju in krašenju Trzina. Skupna čistilna akcija je napo-vedana za 8. april, če bo takrat slučajno slabo vreme, pa bo akcija teden dni kasneje, 15. 4. Glede tega, da bi Trzin okrásili tudi s cvetjem, predvsem križišča, nekatere zeleniće in nekatera izbrana mesta, so bila mnenja deljena, saj se v nekaterih društvih ne čutijo poklica-ne za tovrstna opravila. Menijo, da je to bolj v domeni Občine in Turističnega društva. Osrednja pozornost v prvem polletju pa bo, tako kot že lani in leto pred tem, namenjena praznovanju občinskega praznika. Tudi za letošnji maj lahko napovemo, da bo zelo pester. Kol že običajno, se bo mesec začel s prvomajsko budnico, za katero so predstavniki društev poudarjali, da mora biti res budnica in ne zgolj hrup preglasnih motorjev in hupanje raz-grajačev. Spremembe pa se obetajo na Florjanovo nedeljo, saj je Turistično društvo dalo pobudo, da naj bi gasilci obranili tradicijo in nedeljo obeležili tako, kot so jo v prejšnjih letih, k temu pa naj bi druga društva dodala še svoje akcije in Florjanovo nedeljo naj bi spremenili v eno najvidnejših trzinskih prireditev, po kateri bi postali znani. Predlagali so, da naj bi prireditev popes! rili še s sejmom, veselico in drugimi prireditvami. Ob tem je bilo tudi slišali, da je bila Florjanova nedelja pred drugo svetovno vojno v Trzinu tudi bolj pestra, saj so gasilci takrat svoj sprevod zaključevali na dvorišču gostilne pri Naro-betu, kjer so imeli potem tudi veselico in celo srečelov. Kasneje se bodo v Trzinu zvr-stilc številne prireditve društev, ki bodo posvećene občinskemu prazniku - naj omenimo samo otroško olimpiado, dan odprtih vrat v OŠ, sektorsko vajo gasilcev, strelski turnir, pohod po mejah občine in druge prireditve, osrednji dogodek pa bo slavnostna akademija občinskega sveta, ki bo 12. maja ob 20. uri in na kateri bodo, med drugim, podělili nagrade in priznanja zaslužnim Trzincem. V juniju nas med drugim čakajo Tek v spomin Petra Levca z veselico Športnega drušlva, pohod Turističnega društva in Datum Ime prireditve, akcija Mesec marec 2000 4.3. Pustna povorka Pustno rajanje Mesec april 2000 8.4. Čistilna akcija 15.4. rezervni datum za čistilno akcijo Mesec maj 2000 Budnica Sejmarjenie 7.5. Florjanova nedelja 10.5. V spomin Marjana Mušica 11.5. V spomin Marjana Mušica 12.5. Sektorska vaja V spomin Marjana Mušica Proslava (ob 20.00) 13.5. Otroška olimpijada Dan odprtih vrat OŠ 19.5. Prireditev v okviru praznika občine 27.5. Pohod po trzinskih poteh Mesec junij 2000 3.6. Tek v spomin Petra Levca Veselica (po teku) 24.5. Pohod 25.6. 25 ur košarke v Mengšu Mesec julij 2000 1.7. Veselica GD Organizaior Turistično društvo Društvo prijateljev mladine Občina Trzin. društva Turistično društvo, projektna skupina Gasilsko društvo Strelsko društvo Strelsko društvo Gasilsko društvo Strelsko društvo Občina Trzin. KUD Športno društvo OŠ Trzin Zveza borcev Turistično društvo Športno društvo Športno društvo Turistično društvo. DBIASS Športno društvo Gasilsko društvo DBiASS-a ter košarkarski maraton - 25 ur košarke, ki bo tokrat v Mengšu. Gasilci so svojo veselico napovedali za 1. julij, prav gotovo pa lahko pričakujemo še kakšno drugo družabno prireditev. Še zlasti je treba omeniti prireditve iz sklopa Trzinske pomladi, gre za kulturne prireditve, ki se bodo dogajale vsak konec tedna, predvidoma ob sobotah do-poldne. KUD bo takrat na različnih delih Trzina uprizarjal in prirejal različne kulturne prireditve, ki bodo vsekakor razgi-bale kulturno življenje v našem kraju. M.š. OBČINA TRZIN VABI VSE TRZINCE, NAJ SE V KAR NAJVEČJI MERI UDELEŽIJO LETOŠNJE SPOMLADANSKE ČISTILNE AKCIJE Akcija bo v soboto, 8. aprila, v primeru slabega vremena pa bo prestavljena za en teden na 15. april. Podobno kot lani, bodo v akciji sodelovala trzinska društva, po akciji pa bo družabno srečanje. NAREDIMO KAJ ZA LEPŠI TRZIN! ic skoraj lelo na trzinskih ulicah in cestali srečujeino brkatega gospoda s srebrnimi lasmi, v delovnem pajacu, ki skrbi za čistoćo našega kraja. Le malok-rat se zaustavimo in pomislimo, da delo, ki ga opravlja, še kako prispeva k večji urejenosti našega kraja. Sele kadar so ulice nasllane z odpadki in smetmi, se začnemo zgražati. Vendar pa takšnih opazk že dalj časa nismo slišali, saj gos-pod Milan, kot je možaku ime, svoje delo opravlja dobro in pošteno. Že to, da se vsako jutro priglasi na občini in strumno, po vojaško, pozdravi, govori, da svoje delo jemlje resno in odgovorno. Zdelo se nam je prav, da ga vsaj na kratko predstavimo našim bralcem. Srečala sva se na eni izmed trzinskih ulic, torej prav tam, kjer ga pričakuješ. Na njegovem delovnem mestu. Najprej o intervjuju ni hotel slišati nič. Pa vendar sva se dogovorila, da se dobiva na krajšem klepetu ob kavici v Barci. Pogovor z gospodom (Milanom je hitro stekel. Rojen je bil v Domžalah, kjer sedaj tudi živi, po domaće se pri njih reče - pri Kobasarju - in je ena starejših domžalskih rodbin, kar nekaj daljne žlahte pa ima tudi v Trzinu. Pot in delo, pravi, sta ga pri-peljala na naše ulice, preko podjetja ALCU, v katerem je zaposlen. Zaupali so mu vse ulice in zeleniće v Trzinu, razen industrijske cone, kar pa ni tako malo, predvsem v polet-nem času, ko je potrebno kositi, saj trava tako neusmiljeno hitro raste. In ravno košnja, mi je dejal Milan, ni samo težko opravilo, temveč tudi nevarno, kajti v travi se veliko-krat skrivajo delci steklovine, ki so lahko zelo nevarni, saj ti ob košnji z ročno kosilnico kaj hitro lahko ranijo obraz. Seveda uporablja obrazni ščitnik, ki pa se hitro orosi, tako da je potem vidljivost manjša. Kakor koli že, mi pravi, delo je treba opraviti in to dobro. Kar precej me je zanimalo, kakšno mnenje je dobil po skoraj enem letu, odkar je v našem kraju, ali smo Trzinci redoljubni ali čisto pravi paconi, vendar mi je na to vprašanje gospod Milan odgovoril samo še z nasmehom. Ko pa sva prišla na njegov prosti čas, mi je dejal, da najraje gleda televizijo, da pa je, ko je bil mlad, rad zahajal v gore, še rajši pa je smučal. ln kaj nama je ostalo še za konec pogovora? Seveda, obvezna fotografija. JŠ VEJ ZA VELIČASTEN KRES V občini so v tem času na več mestih uredili prostor, na katerega je mogoče odlagati veje in druge dele rastlin, ki se naberejo ob pomladnem obrezo-vanju drevja in živih mej. Odziv je presenetil pri-čakovanja, saj so ponekod, kot na primer ob križišču Mlakarjeve ulice in Ul. Kamniškega bataljuna, nagrmadili zares veliko vejevja. Vse kaže, da so na občini zadeli žebljiček na glavico, marsikdo pa se je začel spraševati, kaj bi lahko naredili s takšnimi kupi vejevja. To sicer odvaža komunalno podjetje, nekateri pa menijo, da bi ga lahko izkoristili za čudovit kres in veselo zabavo ob njem. Možnosti za to so, čaka-mo le pogumnega organizatorja, prav pa bi bilo, če bi se vejevje osušilo, saj bi se drugače kresovalci verjetno veselo jokali v dimu. Kakor koli že, o ideji so razmišljali tudi na Turističnem društvu, vendar bo do kresovanja moralo očitno preteči še kar nekaj časa. Veje lahko pripelje-te na določene prostore še do 31. 3. 2000 STARI - NOVI MERCATOR Kje je Mercatorjeva samopostrežna trgovina z živili, verjetno veste vsi. Da pa so jo v mesecu februarju obnavljali, pa ... Verjetno tudi, saj, konec koncev, Trzin ni New York. Trgovino so zares lepo obnovili v zelo kratkem času, tako da bi na njeno otvoritev, ki je bila prav tako v februarju, zagotovo ne přišel, če me ne bi na to opozorili. Oborožen s fotoaparatom sem se pripeljal do trgovine in povem vam, da že lep čas nisem v Trzinu videi toliko ljudi na enem mestu. No ja, se opravičujem, razen takrat, ko se kaj dogaja v KUD-u, pa naj bo to proslava ali gledališka predstava. Vendar pa vam moram priznati, da je bilo tudi v trgovini videti marsi-kaj. Zelo dobro obložene police, na več koncih samopostrežne različne de-gustacije, prijazne prodajalke. Zaupali so nam, da je v obnovljeni trgovini skoraj za tretjino več prodajnega prostora, opaziti pa je še celo vrsto drugih izboljšav in pridobitev. Kaj si člověk lahko še želi! Več o tem pa vam bodo povedale fotografije. Jože Štih ANKETA: KAJ NAREDITI ZA VEČJO PREPOZNAVNOST TRZINA Skoraj vsak Zemljan ima v sebi popotniško žilico, nekaj, kar ga žene na potovanja, v spoznavanje novih krajev, novih kultur, novih ljudi, novih gostiln (će že hoćete) ... Kraje, v katere nas vleče, želimo spoznati zato, ker so nam bili že od malih nog zanimivi ali pa nas preprosto pot zanese vanje. Kadar kako mesto obiščemo čisto pn naključju, siga zapomnimo po kakih spomenikih, športnih objektih, stavbah, ki jih obiščemo ... Kaj pa je tako privtačnega v Trzinu, s čim bi lahko přivábili turiste v naš kraj? ideje lahko -reberete v današnji anketi. Marjan Klančar: Najprej bi bilo polrebno poskrbeli za trim slezo, kjer bi se lahko redno rekreirali. Trzin je že lako znan po pesmi Trzinka, in mislim, da bi to pesem morali še bolj promovirali. Grb, ki smo ga dobili pred kratkim (močvir-ski tulipan), mi ne pove prav veliko o Trzinu. Čeprav ima v Trzinu največji simbolen po-men sekirica, je ne bi ne vem koliko izposta-vljal, saj je to že kar stvar preteklosti. Najbolj bi se, po mojem mnenju, morali posvetiti gostinstvu in gostinski ponudbi. Biti bi morala bolj kvalitetna, kot je zdaj (takih 'kafi-čev' kot jih imamo v Trzinu, je povsod dovolj), pa tudi česa izvirne-ga bi se morali spomniti. Le tako bi lahko přivábili turiste. Industrijska cona je pa za razvijanje turizma malce preveč onesna-žena in preveč prometna. Tatjana Ceglar: Najprej bi bilo polrebno označiti naš kraj s primernimi tablami, na katerih bi bilo jasno označeno, da si přišel v Trzin ('Dobrodošli v Trzinu!'ali pa tudi lahko 'Pozdravljeni v Trzinu!'). Gostinsko ponudbo imamo že zdaj dobro. Mislim, da je v velikem delu Slovenije poznajo gostilno Narobe. Trzin je znan po pesmi Trzinka, mogoče bi tudi z njo lahko kako promovirali naš kraj. Tudi kakšna tabla z nacrtom ne bi smela manjkati (še posebej v industrijski coni, za katero mislim, da jo Trzinci premalo cenimo), zraven bi bila pa kakšna korita z rožarni. Tudi trzinska sekirica bi lahko prišla bolj v veljavo, saj smo po njej zelo, zelo znani. Janez Žnidar: Po moje bi turiste bolj ležko přivábili v Trzin, saj nimamo praktično skorajda ničesar, kar bi jim lahko pokazali. V prvi vrsti bi bilo potrebno zgraditi športni center. Da bi se usmerili samo v gostinsko ponudbo, je premalo. Ker v gostilno priđeš, posedíš, poješ in greš ... Se sploh ne zadržuješ predolgo v kraju, kaj šele da bi ga spozna-val. Pa tudi raznih bifejev imamo kar preveč. Lahko bi se osredotočili na kullurne prireditve, ki so zelo kvalitetno narejene. Npr. pustni sprevod, ki je bil letos organiziran prvič. Lahko bi ga priredili vsako leto, kot imajo to že organizirano na Viru, v Cerknem, na Ptuju ... Postaviti bi bilo treba table, ki bi opo- zarjale na Trzin. Drugače pa imamo zelo lepo naravo tu, pa Dobe-no je blizu, pa Rašica, tako da bi se lahko turisti tudi malo spreho-dili po okoliških hribih. V Trzinu tudi manjkajo urarji, čevljarji... Torej skorajda osnovno, kar potřebuješ, če se ti kaj pokvari, zlomi ... Iva Kostrevc in Marija Oder Trzin je prečudovit kraj, nič nam ne manjka. Obkroženi smo z naravo, hribi, polji ... Škoda ker ni več lako čist, kot je bil včasih. Mislim, da bi se najprej morali posvetiti ekologiji in poskrbeli za čistočo. Imamo krasen bajer, kamor bi lahko vabili turiste, mogoče bi tudi tam malo uredili okolico, lahko bi imeli piknike ... Gostinskih lokalov je dovolj, če bi že rad popil kavico s smetano, se že kar težko odločiš, kam se boš usedel. Mislim, da bi morali narediti kakšen še posebej zanimiv lokal, npr. mlečno restavracijo, kakršne so bile včasih v Ljubljani. V taki res-tavraciji ti postrežejo samo z mlečnimi izdelki. Ali pa odpreti kake trgovine z darilci. Vsekakor bi morali tudi bolj povezali stari in novi del Trzin. Urediti bi morali kolesarske poti (sem slišala, da se že nekaj delà na tem, pa ne vem, ali je res ali ne.), pa kakšne prijetne kotičke za mlade. Edina negativna stvar v Trzinu pa je promet. Hrup s ceste je že kar malce nadležen, pa tudi po ulicah nekateri divjajo 100km/h. Ja, pa za psičke bi morali tudi poskrbeli. Ne vem, morda bi uvedli pasja slranišča, kot jih imajo že ponekod v Ljubljani? Res ni prijetno, da skoraj na vsakem koraku zagledaš pasji kakec. Aljoša Černe: Vsekakor je treba najprej postaviti kako veliko tablo, da bodo ljudje vedeli, da so prišli v Trzin. Pri nas je premalo restavracij, ki bi bile pri-merne za turiste. Piramida bi lahko bila turistično zanimiva. Drugače bi pa morali razvijati športni turizem. Sportni park pri šoli bi lahko večkrat uporabljali v te namene. Predvsem pa je potrebno poskrbeti za čistočo in urejeno okolico. Pa za vse kulturne prireditve, ki se dogajajo samo v Trzinu, bi morali imeti kakšno posebno tablo, da bi bili ljudje bolj obveščeni o tem, kaj se v kraju dogaja. Jernej Blatnik: V Trzinu nič ne manjka, je lep kraj, in mislim, da bi ga turisti prav radi obiskali. / Maleja Erčulj Foto: Mojca Ručigaj FLORJANOVA NEDELJA BO LETOS ŠE BOU SLAVNOSTNA b oblikovanju strategije turistične pobude Trzina se je članom turističnega društva porodila ideja, da bi v Trzinu letno pripravili tri, štiri večje prireditve, po katerih bi Trzin postal znan. Kot nalašč za to je nedelja trzinskega patrona sv. Florjana, ki je že od vsega začetka tudi praznik trzinskih gasilcev. Turistično društvo predlaga, da bi praznovanje Florjanovega goda raz-tegnili še na soboto, letos je to 6. in 7. maja. Osnovno zamisel praznovanja Flor-janove nedelje, kakršno gojijo gasilci, naj bi ohranili, prireditev pa naj bi razširili še s Turistična zveza Slovenije je letos sproži-la projekt Slovenija, moja dežela - lepa, cista in gostoljubna, v katerem slovenski kraji tekmujejo na področju turizma ter urejanja in varstva okolja. V imenu občine je tudi naš župan Anton Peršak pod-pisal poseben dogovor, po katerem tudi Trzin sodeluje v omenjenem projektu. Ena od nalog, ki jih nalaga projekt, je izvedba čistilnih akcij v času od 22. marca - dneva voda, do 21, aprila -dneva Zemlje. Sodelujoči kraji morajo celo leto skrbeti za okolje in sodelovati na tekmovanju s področja turizma in varstva narave. Sf/omladanska čistilna akcija Kot so se predstavniki trzinskih društev na pogovoru z vodstvom Občine dogovorili. bo letošnja čistilna akcija v Trzinu 8, aprila, v primeru slabega vremena pa teden dni kasneje, 15. aprila. Turistično društvo pri tem opozarja. da bi s pripravo čistilnih akcij zmanjšali količino neza-želenih odpadkov v našem okolju, hkrati pa bi vzgajali in osveščali občane o potrebi po čistem in urejenem okolju. jih pri-tegovali k sprotnemu od-stranjevanju odpadkov ter njihovo odlaganje v pripravljene smernjake. Občino so opozorili tudi na problem gra-dbenih odpadkov, ki ga je treba rešiti, za-vzeli pa so se tudi za krajinsko ureditev celotne občine ter za preprečevanje neu-streznih posegov v prostor (npr.: betonske ograje ipd.) predvsem pa za ohranja-nje zelenih površin. Turistična zveza Slovenije želi z omenje-nim tekmovanjem slovenskih krajev iz-ooljšati kakovost življenja ljudi, spodbu-diti ekološko zavest vseh in prispevati k promociji turizma. kulturno-zabavnim in sejemskim programom. Člani Turističnega društva prcdlagajo, da bi trzinska društva tisto nedeljo na stojnicah predstavila svojo dejavnost, sejemsko ponudbo pa naj bi obogatili še z nekakšnim bolšjim trgom - s prodajo nove in rabljene planinske, taborniške, smučarske in sploh športne opreme za preživljanje prostega časa v naravi. Seveda bi ponudbo lahko popestrili tudi pro-izvajalci in trgovci s športno opremo, saj je čas, ko praznujemo Florjanovo nedeljo -Florjanu se po slovensko reče tudi Cvetko, prav obdobje, ko zimsko opremo menjavamo za poletno. Sejem pa bil tudi priožnost za vse druge trzinske podjetnike in podjetja, da Trzin tekmuje z manjšimi mesti Trzin tekmuje v skupini manjših mest. pri tem pa ocenjujejo predvsem urejenost glavnih urbanih okolij. urejenost objektov različnih dejavnosti. urejenost prometnih površin in objektov, urejenost naravnih elementov v naselju, urejenost gojenih površin ter ocvetličenje, urejenost objektov kulturne dediščine in kulturne dejavnosti, urejenost objektov turistične infrastrukture. urejenost objektov komunalne infrastrukture in urejenost naselja za funkcionalno ovirane osebe. Regijska komisija, katere koordinator je Mestna turistična zveza Ljubljane, bo, tako kot lani. ocenjevala občine Ljubljana. Škof-ljica, Ig, Medvode. Trzin, Dol pri Ljubljani. Domžale. Moravče, Lukovica, Vodice, Kamnik. Komenda. Mengeš. Ocenjevanje po re-gijah naj bi bilo zaključeno v juliju, izbrane kraje pa bo ocenila še republiška ocenjeval-na komisija. Lani je ta komisija na hitro prešla naš kraj in ga ni izpostavila ne v slabém in ne v dobrem. V Turističnem društvu menijo. da v Trzinu letos lahko naredimo že tudi kaj več kot zgolj očiščevalne akcije, še zlasti na področju ozelenjevanja in ocvetličenja kraja, Delovna skupina, ki jo v Turističnem društvu vodí Stane Hojnik, bo Trzince ob-veščala o možnostih nakupa okrasnega drevja. cvetlic itn, Menijo, da bi društva in posamezne skupine občanov lahko v oskrbo vzele posamezne občinske zeleníce in druge primerne lokacije. Menijo, da verjetno ne bi bilo prenaporno. če bi kakšno društvo ali skupina ljudi prevzela skrb za ureditev na primer okolice katerega od obcestnih znamenj, križišča alí pa le delà na zelenicah v bližini města, kjer sc ljudje pogosto zbirajo. Občane pozivajo, da kar v največji meri po predstavijo svojo proizvodnjo in izdelke. Priložnost bi dali tudi izdelovalcem spo-minkov, pridelovalcem hrane, gostincem in drugim. Ker bi želeli vedeti, koliko podjetnikov in podjetij bi bilo pripravljenih sodelovati na takšni prireditvi, in ker bi radi vedeli, koliko stojnic naj bi pripravili, Turistično društvo prosi vse, ki jih takšna sejemska prireditev zanima, da to sporočijo do 10. aprila na Občino Trzin ali TD Trzin, Men-geška c. 9. Informacije lahko dobite tudi pri predsednici TD Jožici Valenčak ali pri predsedniku PGDJožetu Kajfežu. svojih močeh in možnostih prispevajo k ureditvi kraja z urejenostjo njihovih vr-tov, s krašenjem oken in balkonov s cvet-jem. odlaganjem smeti v za to pripravljene zabojnike. upoštevanjem pro-metnega režima in s parkiranjem. Projekt dopušča možnost tekmovanja za naj-lepše urejen balkon, dvorišče, vrt. kmeti-jo, hišo. ulico, in na turističnem društvu razmišljajo, da bi spodbudili tudi takšna tekmovanja. Vključite se in predlagajte, kaj bi se še dalo narediti! Ker so predvidena tudi panožna tekmovanja za podjetnike ter zavode, katerih sponzorji in organizator)! bodo Pošta. Petrol, Slovenske železnice in banke. TD poziva lastnike in upravitelje bencinske-ga servisa, pošte, železniške postaje, gasilskega doma. kmetij, trgovin in gostinskih lokalov, da se na to pripravijo in vključijo v tekmovanje. Ocene iz panož-nih tekmovanj se bodo namreč štele k skupni oceni kraja. Posebno tekmovanje je pripravljeno tudi za osnovne in srednje šole. V to tekmovanje pa se je naša šola že vključila. Celoten potek akcije in vse dejavnosti bomo spremljali tudi v Odsevu. Obveš-čati pa nameravajo tudi druge medije in seveda tudi nosilce in pokrovitelje projekta: Turistično zvezo Slovenije. Minis-trstvo za okolje in prostor. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem RS-a, jeseni pa naj bi akcijo zaključili s podelitvijo priznanj in nagrad. joži Valenčak. Miro Štebe Pokaži mi gostitelja, pa ti pokažem njegove goste. Nizozemski TRZIN Z DRUGIMI SLOVENSKIMI KRAJI TEKMUJE V PROJEKTU »MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA« »Lej ga, Franceljna, ja kakšcn pa je! Ja kdo pa je fisli!? Super, pravim! Drugo leto se našemim še jaz! Oh, pa kako prisrčne male maškarce, glej jo, miškico, pa tistega klov-na! Kdo bi si mislil!« To so bile opazke, ko se je na pustno soboto dopoldne po Trzinu pomikala kolona nekaj čez 40 maškar. Prvi je peljal majhen traktorček, ki je bil ves se nagibali k ciganu, ampak ker je tako dobro řezal polke in druge melodije na harmoniko, ga tudi ni bilo mogoče umestiti kam da-leč od Gorenjske. Zraven se je stiskal Jeti, ki ga ni bilo mogoče prepoznati, družbo pa so jim dělali še levi, vitez, kavboj, klovni, Pika Nogavička in še cela vrsta drugih simpatičnih likov. jal pisano skupino maškar, med katerimi je prevladoval močnejši, ženski spol. Avtobus so deklice nosile po vsem Trzinu, kar se verjetno še ni posrećilo nikomur drugemu, vse pohvale za vztrajnost in spretnost pa si je prislužil tudi simpaličen klovn na hodul-jah, ki mu ni bilo videti, da bi imel težave z višinsko boleznijo. Za avtobusom, ki je na- pustno »okrancljan«, na prikolici, ki jo je vlekel, pa so se stiskale maškare, med katerimi sta izstopala dva teritorialca, eden je ves čas duhovito komentiral sprevod in pozdravljal radovedneže, ki so se zbirali za ceslo. Dobro voljo je dvigoval še muzikant, ki mu ni bilo prav lahko prisoditi narodnosti. Eni so rekli, da je indijanec, drugi so Prikolica je bila vredna vse pozornosti, saj jo je krasila že nova trzinska zastava, čeprav so jo občinski svetniki uradno potrdili šele dva dni za tem. Zraven pa je prikolico krasilo tudi kar nekaj iskrivili iiapisov, ki so obdelovali razmere v Trzinu - med drugim so nam kon-čno razkrili, kaj pomeni kratica T-3, eden od napisov pa se je obregnil celo ob ukradeni Podobnikov avtomobil. Za traktorjem je sopihal avtobus na nožni pogon, ki je pel- kazoval, da v trzinski KUD prihajajo nove sile z novimi prijemi, se je zvrstila še pisana skupina šem in maškar, med katere so se mešali radovedneži in tišti, ki tudi za pusta niso odložili mask. Sprevod so povsod prisrčno pozdravljali, še celo gospod župnik je mlade maškarce z zgornjega okna župnišča zasul z bonboni, za starejše udeležence sprevoda pa je imel na zalogi tudi nekaj zdravilne kačje sline. Pred Merkatorjem in okrepčevalnico Bor so pustno povorko radodarno obdarili s pustnimi krofi, bonboni in drugimi slad-karijama, manjkale pa niso tudi tekoče zade-ve. Bilo je prav živahno in še drugi so prišli na račun. Sprevod je z novim zagonom obiskal še lokale na Kidričevi cesti, svoj težko, saj je bil led přebit, sprevod pa je dal možnost malčkom, da so se kot maškare pokazali tudi drugim, saj so se tako veselili svojih mask in pustnih kostimov. Ker običaj, da mlade maškare hodijo od hiše do hiše, v Trzinu, kot kaže, tone v pozabo, bi bil pravzaprav greh, če se otroci ne bi mogli pokazati tudi drugim. No, to možnost so imeli še na pustni torek. Otroci iz osnovne šole so se najprej v maskah pokazali že v šoli, nato pa so skupaj obiskali halo Komunal-nega centra v Domžalah, kjer so se srečali z vrstniki v maskah iz drugih šol z domžalske-ga območja. Otroci iz vrtca pa so imeli dopoldne najprej pustno veselje v vrtcu, po-poldne pa so se v spremstvu staršev in starcjših sestrić in bratcev zbrali še na maškeradi v dvorani KUD-a v Trzinu. Bilo je prav veselo in dvorana je bila skoraj premajhna. Male šemi-ce, ki so bile res prisrčne in lepo zamaskirane, pa so razveselili tudi z baloni in sokovi iz Mc Donalda. Bilo je prav prisrčno in osebje vrtca se je izkazalo z vođenjem našeml-jenih malčkov v svet plesa in zabave. Pust pa ne bi bil popoln, če ne bi bilo maškerade tudi za starejše. Na pustno soboto zvečer je Društvo prijateljev mladine v trzinski dvorani obudilo nekoč tradicionalno trzinsko maškerado. Čeprav je ob osmih zvečer, ko naj bi se maškerada začela, kazalo precej slabo, se je vse skupaj krepko ogrelo, čim bolj se je kazalec bližal pol-noči, rajanje pa se je zavleklo še dolgo v zgodnje nedeljske jutranje ure. Tako razposajenega, norčavega in pestrega pustovanja, kot je bil letos, v Trzinu verjetno še ni bilo. Vse priznanje tištim trzin-skim društvom in organizacijam, ki so se odločile, da bodo po svoje popestrile pustni čas. Spet se je izkazalo, da znamo biti Trzinci dobri organizatorji in da se znamo poveseliti z maskami ali pa brez. Miro Štebe pohod pa je sklenil pred okrepčevalnico Barca, kjer so maškare spet gostol-jubno pogostili, tam pa je bila tudi razglasitev naj-boljših mask in njihovo obdarovanje z dařili, ki so jih prispevali sponzorji. Sprevod maškar so pod-prli: diskont Mimesa, gos-pod župnik Pavle Krt, bar Bor, Mercator, okrepče-valnica Barca, simbolična dařila pa so prispevali: Evrotekstil, Pizzerija Da Mattia, Taubi tenis in av-topralnica Biring. Splošna ocena je bila, da je sprevod za prvič zelo uspel in da bo treba prihodnje leto pritegniti še druge. Verjetno to ne bo PUST, PUST KRIVIH UST KURENTI V TRZINU P A redpustni in pustni čas je poseben čas v letu. Vsepovsod se vrstijo plesi, maš-kerade in pustni sprevodi. To je čas noren-ja, veselja. Maškaram ne smeš nič zaměřili, do vsega, kar počno, imajo pravico, in jim Maškare morajo biti čimbolj norčave, glasne, nagajive, saj s tem odganjajo škodo, prinaša-jo srečo, izprosijo dobro leti-no. Da bi naštetega imeli čim več tudi v našem kraju, smo se pri DPM, v sodelovanju s SD, domenili, da bomo po dolgem času zopet oživili puslovanje tudi v Trzinu. moramo le blagohotno odpuščati. Želja marsikoga je, da vsaj na ta dan, skozi masko, pokaže svoje skřite in neizživete želje oz. sanje. Vsak si lahko izbere kako veselo preobleko in vsaj na pustni dan za trenutek zaživi svoje drugo življenje - v svoje veselje in zabavo drugim. Maškare res niso razočarale. Prišle so: čarovnice, klovni, angelčki, gusarji, kokoši, kravice, dame, gospodje, čebelice, pikapolonice, indijanci, kitajci, starčki, duhovi, japonke, planinci, vitez ... vesele, radožive, predvsem pa so se zelo dobro vživljale v like, ki so jih predstavljale. Vznemirile so staro in mlado in vse pritegnile v veselo pustno rajanje. Za veselo razpoloženje pa je poskrbel tudi ansambel Tinela, Staneta in valovi. Za lačne in žejne je poskrbel Gorazd Završnik. Posebna zahvala pa gre sponzorjem, ki so nam omo-gočili, da smo najlepše in najbolj izvirne maske tudi nagradili. Za nagrade so prispe- vali: Goslilna Narobe, Orhideja, Jan Bar, La Femme, Mesarija Kmetič, Tenis center Taubi in Slaščičarna Oger. Po Ijudskem izročilu maškare tudi odganjajo zimo in kličejo pomlad. To prav gotovo drži, saj je že čutiti toplejše dneve, ki v Iju-deh vzpodbujajo željo: naj že pride pomlad, le kdo je nima rad! Za DPM v sodelovanju s SD in Gasilskini društvom Anica Mušič M I lalokdo je imel to srečo, da je 25. februarja v Trzinu srečal kurente. Ja, pa ni pomola! Prišli so obiskat teto ali nekaj ta-kega in so se mimogrede sprehodili še po Prešernovi in Mlakarjevi ulici v novem Trzinu. Ravno sem se odpravljala na sestanek uredniškega odbora Odseva, ko sem zasli-šala zvonce. Pogledala sem skozi okno in prvič v živo videla prave kurente. Kar vrstili so se eden za drugim, bilo jih je okoli desel. Hitro sem z fotoaparatom skočila na ulico in še preden sem naredila posnetek, sem že bila obkoljena. Postalo me je kar malo strah, saj veste, kaj vse se govori o kurentih, kako radi kaj popijejo. Vendar so bili zelo prijazni. Vse, kar je bilo, je bilo to, da so od mene zahtevali rob-ček ali pa nedrček (običaj: robčki naj bi prinašali srečo in kdor jih zbere največ, zma- ga). Vendar sem bila neomajna, zahtevala sem, da najprej pos-namem skupinsko fotografijo. Kar nekaj časa je trajalo, da so se postavili pred objektiv. Mimogrede so mi še povedali, zakaj so v Trzinu in da pri-hajajo iz Markovcev pri Ptuju. Ko sem jim le přinesla robček (seveda je hotel vsak svojega, vendar sem jim razložila, da doma nimamo továrně robčkov), je bil kurent, ki ga je dobil, nadvse vesel (reakcija naj ostane skrivnost). Kaj so kurentí? Kurenta domačini ime-nujejo korant. Njegov dom so: Markovci, Za-bovci, Bukovci, Nova vas, Střelci, Sobetinci, Stojnci, Borovci in Pr-venci. Seveda pa jih na-jdemo ludi drugje, npr. Dravsko polje. Korant predstavlja demonski lik, ki je nekoč preganjal zimo in vabil pomlad. Danes pa je lik kurenta izgubil svojo moč in funkcijo. Vendar kljub temu še vedno vzbuja grozo in strah. Kurentova glava je izdelana iz ovčje ali zaj-čje kože. Glave se iz obdobja v obdobje spreminjajo. Najstarejšo znano upodobitev najdemo na Ptuju na fasadi hiše v Jadranski ulici. Za usnjene dodatke - ušesa, so včasih uporabljali usnje starih torbic, škor-njev, kasneje pa kar perje večjih ptić, kar uporabljajo še danes. Poleg tega ima korant na glavi še rogove, katerih material in Še zanímívost Koranle ali kurente običajno spremlja hudič -"tajfel". Oblečen je v črn ali rdeč kombinezon. Na glavi pa ima podobno kapo kot ku-rent: narejena je iz blaga, na vrhu pa so maj-hni rožički. Ogrnjen je v ribiško mrežo, v ka-tero naj bi lovil verne duše. V rokah nosi vile. Besedilo je vzeto iz knjižice Maske, založba Pokrajinski muzej Ptuj, 1988, kjer si lahko preberete še več zanimivosti o korantih Urša Mandeljc Od kod izvírajo? Na to vprašanje danes še nimajo natančne-ga odgovora. Mogoče so jih v 6. stoletju přinesli Slovani, lahko so ostanek Ijudske-ga izročila Uskokov. tudi oblika sta se spre-minjala, med rogovi pa ima kurent pisane trakove. Korantovo lice je svetlejše, oči so rdeče obrobljene, nos je ril-čast, brki iz sirka in zobje iz belega fižola ter dolg rdeč jezik. Korantov spodnji del je narejen iz kožuha. Včasih so uporabljali kar tište, ki so jih nosili čez zimo. Za tak kožuh je potrebno kar pet ovčjih kož. Barva kožuha je svetlejša, redkeje pa je tudi črna. Okoli pasu imajo železno verigo, nanjo je obešenih pet kravjih zvoncev, ki so zelo dragi ter dajejo lep, ubran glas. Na nogah pa imajo volnene nogavice, zelene ali rdeče barvě, ter visoke črne čevlje. V rokali včasih držijo ježevke. To so daljši leseni kiji, s katerimi mahajo. Turistično društvu Trzin v pred vel i -konočnem času vabi v velikonočnu delavnico samostojne ustvarjalke in obiikovalke Tatjane Hlačer z naslovom: VELIKA NOČ PO TRZINSKO NEKOČ IN DANES Delavnica bo v sredo, 12. aprila ob 17.30 v avli OŠ Trzin, na njej pa boste lahko spoznali nekaj zanimivi h načinov za izdelovanje veliko-nočnih okraskov in za olepšanje ve-likonočnih praznikov. Dobrodošli vsi, ki želite izmenjati ideje na to terno. Turistično društvo Trzin O GOBAH IN GOBARJENJU! r~^liža se konec zime in s tem začetek JL-/nabiranja gob oziroma, kot pravimo, gobarjenje. Vsak pravi zapriseženi gobar je verjetno že na trnih. Tudi jaz nisem izjema! Zato bi rad vsem ljubiteljem gobarjenja dal nekaj napotkov, ki bodo koristili predvsem tištim amaterskim gobarjem, ki s tem znanim občasnim konjičkom šele za-čenjajo, in tudi oslali nabiralci gob si lahko s tem prispevkom nekoliko osvežijo spomin na prijetnosti nabiranja gob, kakor tudi na dolžnosti vsakega gobarja. Rad bi podal nekaj lepili resnic in navodil, ki bodo prav gotovo koristile vsem ljubiteljem nabiranja in tudi uživanja gob. Torej naj preidem k stvari! Vsak, ki se podaja v gozd nabirat gobe, naj se zaveda, da so gobe bolj začirnba kot hrana, da so gobe naše narodno in vsesplošno bogastvo, s katerim razpola-gamo vsi in od katerega imamo koristi vsi! Gobe nabiramo samo v pletene košare, nikakor pa ne v plastične vrečke, ker s tem uničimo vsako vrednost gob, kar ni dopustno, in je tudi kaznivo (do sto tiso-čakov). Ker gobe vsebujejo tudi do 80% vode, moramo vedeti, da se razkrajanje prič-ne že, ko gobo utrgamo. Mnogo zastrupitev z gobami in želodčnih težav je povezanih z nabiranjem oz. shranjevanjem gob. Druga stvar pa je priprava. Gobe je potrebno očistiti že v gozdu, ko jih prinesemo domov, pa jih je treba še enkrat vse pregledati, očistiti in sortirati. V kolikor nismo prepričani v užitnost gob, jih pokažimo izkušenemu gobarju, ki nam bo rad povedal svoje mnenje in strokovne ugotovitve. Torej nabirajmo samo gobe, ki jih zares dobro poznamo, in to samo mlajše, zdrave primerke. Stare gobe pustimo v gozdu, ker smo s tem naredili us-lugo naravi, ki se tako obnavlja. Stara, gnila goba nam doma ne koristi, ker jo bomo tako ali tako zavrgli, v gozdu pa nadaljuje svoje poslanstvo! Kaj nam koristi hvala, da smo našli in přinesli domov jurčka s premerom 30 cm, če je gnil in neuporabeii, potem pa ga po vsem hvalisanju vržemo v smeti? S tem smo napravili nepopravljivo škodo naravi! Rad bi opozoril vse nabiralce, da se bo skoraj začela sezona nabiranja gob. Najprej bodo pognale marčnice, že v začetku marca, seveda glede na vremenske razmere! Najde-mo jih predvsem v iglastili gozdovih, pa tudi v mešanih niso redke. To je goba, ki ji pravi- mo gobarji tudi spomladanska sivka, in sicer je v naših gozdovih zelo pogosta, vendar skrita pod listjem in mahom. Zato jo ponekod imenuje tudi podmahovka. Konec marca in še raje v aprilu pa najde-mo že prve mavrahe. To so gobe, ki ras-tejo največ ob tekočih vodah (Sava, Sora, Bistrica) in na mivkastih tleh, pogosto poraščenih s črno zemljo, ali med nizkim obvodnim podrastjem. Pri nabiranju moramo biti zelo pažljivi, saj te gobe niso visoke rasti, in so pogosto skřite. Mavra-hov je vsaj 7 vrst in rastejo od marca, pa tja do konca maja.Prednost mavrahov je v tem, da jih ne moremo zamenjati z no-beno v tem času rastočo gobo, težava pa je v tem, da jo zelo težko odkrijemo. Pozdravil pa bi tudi ustanovitev gobarske družine Trzin. Prepričan sem, da bodo uspešno razdajali svoje vedenje o gobah, pravilnem nabiranju, morda bodo pripravili ludi predavanja, razstave in tako pre-prečili marsikatero zastrupitev. Tudi dobri recepti o pripravi in shranjevanju gob bi prišli prav! Z gobarskimi pozdravi Janez Bratovž PO PŠATI SMO SPUŠČALI LUČ Malčki in starši tokrat niso iskali po gr-movju, pecivo so jemali kar iz škatel, ki so jih prinesle mamice, nato pa so, tišti, ki jih mraz še ni začel gristi, zavili še k Taubiju, k teniškemu igrišču, kjer so jim prijazno postregli z bonboni in sokom. Turistično društvo se zahvaljuje vsem vzgo-jiteljicam iz vrtca, ki so pomagale obuditi običaj, delavcem Hidrotehnika za lično brv, gasilcem, ki so ob koncu iz Pšate pobrali ladjice s svečkami in Taubi cenlru za pijaco in bonbone ter prijazno zavetje. M.Š. C A^s tarejši Trzinci se še spominjajo, kako so včasih na Gregorjevo po Pšati spuš-čali lesene ladjice s svečkami, letos pa so to navado na pobudo Turističnega društva Trzin in vodstva vrtcev z domžalskega območja obudili. Gre za star običaj, s katerim so Ijudje, predvsem otroci, s spuščanjem plavajočih lučk po vodi označili bližnji prihod pomladi. V kršćanstvu so običaj navezali na god sv. Gregorja, papeža iz 16. stoletja, ki je pre-delal star julijanski koledar in v Evropi uve-del nov, popravljen gregorijanski koledar, ki velja še danes. Zaradi napak, ki so se v teku sloletij nabrale v starem koledarju, je dal iz njega izbrisati 10 dni. Njegov god -Gregorjevo - je bil po starem koledarju prav na dan začetka pomladi, novi koledar pa ga je pomaknil za 10 dni nazaj, a ljudstvu teh sprememb ni bilo mar. Gregorjevo je še naprej pomladni praznik. Sveti Gregor je tudi zaščit-nik obrtnikov in rokodel-cev, saj prinese daljši in toplejši dan, zato delavcem in obrtnikom ni več potrebno delati ob luči. Prav zaradi tega so včasih na večer pred Gregorjevim slavnostno oznanili, da luči do jeseni ne potrebujejo več, in so jo vrgli v vodo. Nekoč so na deščice nalepili lesene oblance, jih polili s smolo, jih zažgali in spustili po potokih. Kasneje so izdelovali ladjice, je nalepili svečke. Z njimi so malčki v spreinstvu staršev in vzgojiteljic iz vrtca v soboto, 11. t.m., na predvečer Gregorjevega prišli k mostu čez Pšato pri osnovni šoli. Najprej so poskrbeli za krajši kulturni program. Miha Pančur in Uroš Kurent sta na harmoniki zaigrala nekaj ki se nanaša na Gregorjevo, Ker si na Gregorjevo sonce že opomore in se življenje vrača v naravo, se na Gregorjevo ženijo ptički. V nekaterih delih Slovenije so Ijudje na Gregorjevo pod grmovje nastavljali potiče, kruh in druge dobrote za ptičjo svatbo. Če ptički tega niso mogli pojesti, so jim pomagali otroci, ki so tistega dne prid-no stikali po grmovju. 0 tem govori tudi pesem Duma Otona Župančiča: Na Gregorjevo - otec, še veš? - se ptički ženili so. Za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala ... «Čuješ živ-liv?« To je «živio« - zdaj stařešina je mladi napil.« In ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem, povlekel si me za rokav in mi rekel, naj išćem. Pa-s čudom še v srcu in strahoma - v mejo iskat sem šel, za ptički in njihovim pirom paběrkovat sem šel; in glej, tam pod grmom, pod gabrovim - majhnih potic in sladkega vinca, rožičev in lig, vseh slaščic. »Pa ne bo jih nazaj več?« - »Ne, to so vse tebi pustili, kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili«. hišice in cerkvice iz lesa in lepenke in vanje postavljali svečke. Te plavajoče lučke imenujemo »barčice svetega Gregorja« ali pa tudi gregorčke. V trzinskem vrtcu so letos narezali lične maj hne, okrogie ploščice - barčice, in nan- pesmic, nekaj pesmic so zapeli iz vrtca, ko se je začel spuščati mrak, pa sta večeru v čast na violini zaigrala Adam in Eva Oblak. Otroci so zatem ob pomoći očkov in marnic z brvi, ki so jo, da bi otrokom omogočili dostop do vode, na prošnjo Turističnega društva prijazno naredili delavci Hidrotehnika, ki v teh dneh še regulirajo strugo Pšate. Žal pa je ravno takrat pihal veter in svečke niso dobro gorele, kljub vsemu pa to niti ni bilo tako moteče. Važno je bilo, da so otroci s starši po vodi spuščati ladjice. Nekatere mamice so s seboj prinesle tudi pecivo in s tem obudile spomin na še eno šego, TRZINQKI UČENCI PONOVNO NA POKLJUKI ^ S0 od 14.15 - 15.00 v novem delu Trzina pri hišico PD Onger Trzin, ul. Rašiške čete 4. Za zamudriike bo cepljenje psov 15. 4. na istih mestih kot ob rednem cepljenju: ► Ob 14.00 v starem delu Trzina in > ob 14.30 v novem delu Trzina. S seboj ne pozabile prinesti izkaznic o cepljenju psov. Cepimo vse pse, starejše od štirih mesecev, breje in dojeće psice pa cepimo po odstavitvi mladićev. Posamično cepljenje psov je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak dan od 7.00 do 11.00 in od 17.00 do 18.00, ob sobotah pa od 7.00 do 9.00. Damjan Gašperin dr. vet. med. RAZPIS ROCKJADA 2000 Prosvetno društvo Vodice bo 29.4.200 ob 19. uri v dvorani KD Vodice pripravilo že 5. tradicionalni rock festival - ROCKJADA 2000. Na festivalu lahko nastopijo skupine, ki igrajo glasbo, ki jo lahko uvrstimo v zvrst ROCK. Skupine, ki bi želele sodelovati, še ne smejo imeti posnete svoje lastne zgoščenke, imeti pa morajo vsaj dve svoji lastni skladbi z besedilom v slovenščini. Skupine, ki jih zanima nastop, naj do 31.3.2000 pošljejo svoje predstavitvene Posnetke, na katerih morata biti tudi lastni skladbi v slovenščini, na naslov: Prosvetno društvo Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice. Strokovna komisija bo med prijavljenimi izbrala 6 skupin, ki se P°do lahko predstavile na ROCKJADI 2.000, na kateri bo izbrana tudi najboljša skupina. Ta bo lahko za nagrado posnela nekaj svoje glasbe na zgoščenko v snemalnem studiu Tivoli. Gorje tistemu, ki ne ve, kdaj je treba govoriti, kakor tudi tistemu, ki ne ve, kdaj je treba molčati, najbolj pa tistemu, ki ne ve, kaj je treba povedati in kaj zamolčati. Romunski AVTOBUSNI PREVOZI IZLETI & TURIZEM VRANKAR MARJAN s.p. Buč 20, 1219 Laze v Tuhinju, tel./fax: 061/817 767, tel.: 061/847 207 ► Vsako prvo sredo v mesecu nakup v TRSTU in EUROSPINU. ► Od 12.2. dalje četrtki in sobotě - nakup v LENTI JU na Madžarskem. ► Organiziramo izlete za skupine po domovini in tujini. flïiïiïr» ^ ň_a NEVERJETNA ATLETINJA IZ SOSEDNJE ULICE ] Tina Levičnik je 16- letno dekle iz Trzina, ki se ukvarja z atletiko. Kljub temu da je začela treniran šele pred tremi leti, že dosega odlične rezultate. Zaenkrat obiskuie bežigrajsko gimnazijo, rada pa bi postala arheologinja. Seveda si po tihem želi uspeti tudi v športu, a se zaveda, da si je v atletiki precej težje ustvanti dobro ime, kot na primer v košarki ali nogometu Kdo ne pozna Magic Johnsona ali Ronalda? Po drugi strani pa: ah veste za Marlene Ottey ali Jesse Owens? « Ali že od otroštva živiš v Trzinu? Da, na Trzin sem navezana že od rojstva, kljub temu da sem se rodila v Kranju, kjer so bile po maminem pripo-vedovanju veliko bolj prijazne zdravniške sestre kot tisti čas v ljubljanski porod-nišnid. Svoje brezskrbne otroške dopoldneve sem prcživela pri "teti" Silvi, od-koder sem velikokrat po-begnila v Irzinski vrtec k Oktobra lani na pokalu Slovenije v mnogobojih v Celju svojim vrstnikom. Osnovno šolo sem seveda obiskovala v Trzinu, kjer mi je 8 let mi-nilo, kot bi mignil. Sedaj sem stara 16 let in hodim v 1. letnik gimnazije Bežigrad v Ljubljani. • Pa družina? Moja starša sta nadpovprečno pridna, saj sta na svet spravila kar tri otroke - imam še 14 let starejšo sestro Natašo in 4 leta starejšega brata Matjaža. Kot pravi mami, smo vsak zase edinci. Mami je trenutno še zaposlena kot kmetijski tehnik na Kmetij-skem institutu v Ljubljani, a se misli kmalu upokojiti. Oči pa je že upokojen in tako bomo imeli doma dva člana s premalo časa -z bratom sva že navdušena. Sestra pa si je že uslvarila svojo družino in tako se je naša širša družina povećala za par članov, saj ima dve hčerki, Laro in Anjo (s katerima se kar dobro razumem, saj sem včasih tudi jaz pravi otrok) ter veseljaške-ga moža Eddya. • Si kdaj zaželela, da bi se preselila (na primer v mesto, kjer bi lahko ostala v disku do kadarkoli, ker ne bi bilo treba, da bi te kdo hodil iskat z avtom)? Ze večkrat sem pomislila, da bi se preselili v Ljubljano, kjer bi imela mogoče malo lažje pogoje za trening in šolo, saj se mi ne bi bilo treba vsak dan dvakrat peljati v mesto, vendar so to ostale le neizpol-njene želje. Po drugi strani pa mi je všeč, da sem v Trzinu, kjer imamo vsaj malo več sve-žega zraka, gozdov in zelenić, čeprav se tudi ti prostorčki vztrajno polnijo s hišami in poslovnimi objekti, kar pa mi ni preveč všeč. Nikakor se ne morem navaditi na stanovanjske bloke v bližini šole, ki po mojem mnenju ne spadajo v Trzin. • Tvoj hobi je atletika. Se prav s tem športom ukvar-jaš že dolgo? Atletiko treniram tretje leto, od sedmega razreda dalje. Sprva sem trenirala trikrat teden-sko, a sem kmalu začela trenirati vsak dan. Pred tem pa sem se ukvarjala z umetnostnim kotalkanjem, a sem po štirih letih prenehala zaradi ne najboljših razmer in odnosov v klubu. » Kako da si se odločila prav za atletiko? Zaupaj nam kakšno podrobnost v zvezi s tem športom. To, da sem se ukvarjala s kotalkanjem, mi je dalo veliko eksplozivnost, kar mi pride prav pri tekih in skokih. Prvo leto treningov sem spoznavala različne discipline, da bi se kasneje lažje odločila, s katero bi nadaljevala. Lánsko leto pa sva se s trenerjem Slavkom Čr-netom odločila za mnogoboj, s poudar-kom na 80m ovire in daljini. Pri žens- kem (mlajše)-mladinskem mnogoboju se tekmuje v sedmih disciplinah: tek na 80m z ovirami, suvanje krogle, skok v višino, tek na 200m, skok v daljavo, met kopja in tek 800m. Poleg mnogoboja včasih za sprostitev skočim tudi v višino s palico, ki se mi zdi najbolj veličastna disciplina, saj je tehnično zelo zahtevna. Mnogim ljudem, med njimi je tudi moj oče, se zdi skok s palico mačji kašelj, a zahteva popolno koncentracijo, dobro fizično pripravljenost in na stotine skokov. Přetekli dve leti sem tekmovala v pionirski kategoriji, kjer sem bila dvoranska državna prvakinja v skoku v daljavo ter tretja na 60 metrov z ovirami. V poletni sezoni pa sem bila državna prvakinja na 80 mtrov z ovirami ter državna pod-prvakinja v skoku v daljavo. Prav tako pa sem prvo mesto osvojila na atletskem pokalu Slovenije v mnogobojih, ki je bilo moje prvo tovrstno tekmovanje. Najbolj pa sem bila vesela nastopov za slovensko atletsko reprezentanco v preteklem letu, kjer sem naslopala na 80m z ovirami ter v štafeti 4x 100m. V letošnji zimski sezoni pa prvič nastopam v konkurenci mlajŠih mladink, kjer sem bila na 60m z ovirami tretja na državnem prvenstvu v dvorani. Nisem pa nastopala v skoku v daljino zaradi nedavne poškodbe hrbta. • Te starši vzpodbujajo glede športa ali kdaj pravijo, da imaš preveč stvari na grbi za svoja leta? Kako se odzivajo na rezultate na tekmo-vanjih? Te spremljajo na tekme? Starši so zaradi tega, ker sem tečna pred tekmo in po njej, raje tiho in počakajo, da se umirim. Še nikoli mi niso rekli, da imam preveč stvari na vsakodnevnem urniku, je pa zato moja edina stara mama zelo zaskr-bljena in se ji smilim, vendar jo pomirim, da ni nič tako naporno, če delaš z veseljem. Seveda so veseli rezultatov, a jih moli, Reprezentančne kolegice in Tina v Zagrebu, septembra lani da jih ponavadi izvejo od brata in ne od mene, saj sem po tekmi ponavadi malce tečna. Mislim, da so bili do sedaj samo na dveh tekmah, pa še ti dve niso videli v ce-loti, saj gremo ponavadi na tekme z avto-busom ali pa grem s trenerjem, pa tudi ne počutim se preveč dobro, če me gleda kateri od članov družině. . Kako nate gledajo vrstniki? Se kdaj počutiš, kakor da bi ti zavidali, ker si tako uspešna? Vrstniki, predvsem sošolci in sošolke, me spodbujajo, vendar nekateri sploh ne vedo, da treniram, nekateri pa sploh ne ločijo atletike in gimnastike. Zaenkrat še nisem začutila, da bi mi karkoli zavidali, saj so tudi moji sošolci in sošolke uspešni tako na glasbenem kot športnem področju, spet drugi pa svoj prosti čas posvečajo šoli in uresničitvi svojih ciljev, predvsem poklicnih, saj imajo nekateri že čisto "splanirano" pot do želenega pokliča. • Kako združuješ šport in šolo? Imaš sploh kaj prostega časa? Zaenkrat še nimam težav z združe-vanjem treninga in šole, saj vem, da moram naredili določeno slevilo stvari v določenem času, ki pa ga je vedno premalo, zato veliko stvari, predvsem nalog, na hitro přepisem v šoli. Nekajkrat sem že poskušala lako, da sem "prešpri-cala" trening zaradi učenja, a se je izkazalo, da naredim veliko manj, kot če grem na trening, saj sem enkrat žejna, enkrat lačna, vmes pa moram še nujno pogledati, kaj je kaj na televiziji in podobno. Moj prosti čas je zelo omejen. Najbolj mi je hudo po treningu v petek zvečer, ko se zaradi napornega treninga lahko samo še uležem na posteljo, privijem glasbo do konca in uživam, medtem pa moji vrstniki žurirajo v raznih diskotekah ali na zabavah. • Glede na to, da imaš ob sobotah tekme, ob petkih pogosto tudi zaradi tega ne moreš žurirati. Te to moti? Misliš, da boš še dolgo vzdr-žala pritisk in odpovedovanja, ki jih prinaša šport? Da, to me zelo moti. Sploh pa na kakšnih fojstnodnevnih zabavah, ki se začnejo ob sestih popoldne, jaz pa moram oditi že ob devetih, ker moram zjutraj vstati že ob šes-t'h, vendar pa mi je potem na tekmi veliko 'ažje, sploh pa če imam tekmo samo do-Poldne in tako lahko celo popoldne hodimo Po mestu in se zabavamo. Doslej mi je bilo najlepše tekmovati v Kopru, kjer se greš ™ko takoj po tekmi malo potunkat v mor-ie. Ker je atletika moja največja ljubezen, se mi ni težko odrekati najrazličnejšim stva-rem, ki jih prinaša ta šport. Ker pa pravijo, da je ljubezen večna, upam, da bo tudi z mo-jo tako. • Kakšno je stanje v vašem klubu? Med seboj predvsem tekmujete ali ste kolegi? Treniram pri Železničarskem atletskem klubu Mass v Šiški, kjer so do sedaj razmere za moje pojme dobre. Ne vem pa, kako izpol-njujejo dolžnosti do starejših atletov, ki so v slovenski reprezentanci. Pri mojem trenerju redno trenirajo predvsem 5 do 10 let starejši od mene, pa še ti so pretežno fantje, a se zelo dobro razumemo in eden drugemu poma-gamo. Ker treniramo različne discipline in imamo drugače razporejene treninge, vadimo ponavadi ločeno, in trener vedno skače iz enega konca stadiona na drugega. Skupaj imamo predvsem treninge moči, ki se ne raz-likujejo toliko od discipline do discipline. Klubski kolegi med sabo ponavadi nismo tekmovalni (no ja, samo včasih - pa še to samo za kakšno tekmo). Največ zamer je bilo do sedaj pri nastopih v štafeti, ko kakšna od deklet ni prišla v ekipo, a to se kmalu poza-bi. Najbolj neprijetno pa je če "zamočiš" kakšno predajo pri štafeti, ker se vsi člani je-zijo nate, le da ti tega ne povedo v obraz, ampak te opravljajo za hrbtom. Ampak to se ti lahko zgodi le v najslabše primeru, če nale-liš na tri zelo zamerljive osebe. Kar pa ni pogosto. • Imaš tudi smisel za glasbo in umet-nost (npr. risanje). Ali je to bolj "na stranskem tiru"? Za glasbo nikoli nisem imela kakšnega po-sebnega talenta, zaio je zame in za moje bližnje najbolje, da te drobee "nadarjenosti" preizkušam za trdno zaprtimi vrati. Se naj-bližje mi je risanje, saj že od nekdaj rada rišem. Letos sem se zelo navdušila nad abstraktním risanjem in to se me je tako přijelo, da sedaj vsako risbo ali kaj drugega (npr. linorez), če je le mogoče, narišem (ali iz-delam) abstraktno. Najbolj mi je všeč, ker imamo v šoli vsake toliko časa po pouku v šolskem ateljeju likovno snovanje, kjer ni tako pomembno lepo risanje, ampak spoznavanje različnih tehnik risanja in oblikovanja. • Boš po gimnaziji nadaljevala na DIF-u? Kako da nisi v športnem razredu? Ze nekaj časa se navdušujem nad zgodovi-no, predvsem nad arheologijo, in po končani gimnaziji bi najraje študirala arheologijo in postala arheologinja. V tem pokliču v Sloveniji uspe le malo žensk, ker v tujino sprejmejo predvsem moške. Za navdušenje nad zgodovino je "kriva" predvsem moja učiteljica zgodovine iz 7. razreda, Dragica Delavec, ki je tedaj približala zgodovino mnogim učencem. Na športno fakulteto bi šla res v skrajnem primeru, ker je na spisku pred to fakulteto še nekaj drugih. Nočem, da bi bil moj poklic povezan s športom, čeprav bi tako, ko bi bila starejša, veliko lažje trenirala. Za športni razred se nisem odločila iz pre-prostega razloga: na naši šoli v športnem razredu ne moreš iz-brati francoščine kot drugi tuji jezik, izbereš lahko samo nemški jezik. • Kako bi se ti zdelo, če bi postala svetovno znana šport-nica? Verjetno bi padla kar v nezavest. Vendar pa mislim, da težko postaneš v at-letiki tako zelo slaven kot npr. v košarki ali v nogometu. Zadnjič me je sošolec vprašal, kdo sta Marlene Ottey in Michael Johnson, katerih imena imam napisana na peresnici, in mislim, da on ni edini. Recimo, če pogledamo v Slovenijo, kjer sta od atletov poz-nana le Brigita Bukovec in Gregor Cankar, mogoče po letošnjem evropskem prvenstvu še Alenka Bikar, medtem ko Matijo Sesta-ka, talentiranega Matica Šušteršiča ali pa skakalko v daljino Marcelo Umnik pozna le málokdo. Seveda si želim postati slavna, a ne svetovno, le v Sloveniji. • Če bi v Trzinu gradili kinodvorano, bi bila za ali proti? Ali gre tudi tebi na živce, da mladi nimamo v Trzinu skoraj nič pametnega početi (ali si morda ti našla kaj zase)? Seveda, takoj bi bila za izgradnjo kinodvo-rane, a ne velike, take ravno pravšnje za trzinske "filmomane". V Trzinu najbolj pog-rešam kakšen lokal ali diskotéko za mladino, kjer ni nujno, da bi točili alkohol, saj bi se verjetno starejši občani zgražali. Mislim, da je največja žurka, če si trezen, saj nima Dva velikana svetovne atletike s Tino v muzeju voščenih lutk: Jesse Owens in Linford Christie smisla, da se opijaš, na koncu pa se ne zavěš svojih dejanj in lo me najbolj moti pri mojih sovrstnikih. V Trzinu še nisem opazila ničesar za mladino, pogrešam predvsem kakšen športni objekt v naravi v novem delu Trzina. ° Kako bi Trzince opisala nekomu iz tujine? Trzince bi mu po vsej verjetnosti opisala v malce lomljeni angleščini približno takole: "Dej ar veri najs pipi hu ar olvejs priperd tu help ju. Gud egsempls ar maj nejbrs hu olvejs help mi end aj traj tu help dem. Sam-tajms d populejšn ol Trzin ken bi rili stindži bikoz Gorenjska iz not veri far avej bat det dasnt hepn ofen. Sam of d wimin ofen gosip and det ofen brings rein to Trzin. Bat džen-eral evaluejšn iz veri gud. End somfing mor dej ar veri čirful pipi. Dej laf a lot end ven ju sej helou on d strit to a strejndžer hi olvejs sejs helou beck. Aj em rili hepi det aj em inhebitent of Trzin" Najlepša hvala, Tina, za tale prijeten klepet. Želim ti še veliko, veliko us-peha v atletiki. Pa vseeno ne pozabi, da šola in šport ništa vse. Včasih je kar prav, da malo pobegnemo in žuri-ramo, da nas znajo starši zares ceniti takrat, ko smo spet pridni. Katja Rebec PRIREDITVE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN V LETU 2000 & % O Kmalu bo konec zime, prišla bo pomlad in z njo ponovno športne prireditve pod okriljem Športnega društva Trzin. Naj omenim najpomembnejše, ki so že tako rekoč tradicionalne. Za naše najinlajše bomo tudi letos pripravili Otroško olimpiado v sodelovanju z Vrtcem Žabica Trzin. Vsi ljubitelji leka bodo prišli na svoj račun v mesecu juni-ju na Teku v spomin na Petra Levca. Košarkarji se bodo tudi letos poměřili z Mengšani na Maratonu košarke 24 ur, svoje košarkarsko znanje pa bodo lahko potrdili še na Dnevu košarke v spomin na Aljoša. Šahovski mojstri pa bodo svoje znanje lahko pokazali na Šahovskem turnirju. Naj omenim še Turnir v malem nogometu in namiznem tenisu. Novo v sklopu prireditev v letošnjem letu pa bo Prvenstvo Trzina v športnem plezanju, ki bo izvedeno v mesecu decembru. KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 2000: PRIREDITVE DATUM ŠAHOVSKI TURNIR marec - april 2000 OTROŠKA OLIMPIADA 13. maj 2000 TURNIR TROjK V MALEM NOGOMETU 27. maj 2000 TEK V SPOMIN NA PETRA LEVCA 03. ali 10. junij 2000 MARATON KOŠARKE 24 ur 23. junij 2000 DAN KOŠARKE V SPOMIN NA ALJOSA 09. September 2000 TURNIR V MALEM NOGOMETU 14. oktober 2000 TURNIR V NAMIZNEM TENISU november 2000 PRVENSTVO TRZINA V ŠPORTNEM PLEZANJU 09. december 2000 Tanja Prelovšek Marolt SMUČARSKI IZLET NA KOPE »Super je bilo! Kdaj bomo ponovili?« smo pred približno petnajstimi leti vzklikali, ko so takratni člani Športnega društva Trzin organizirali smučarski izlet. Ostali so nam lepi spomini na tište čase in tako smo se odločili, da bomo tudi mi organizirali smučarski izlet. V soboto, 19.02.2000, se nas je ob 7.uri pred OŠ Trzin zbralo 35 smučarjev iz Trzina, nekaj jih je bilo pa tudi iz Mengša, kjer nas je že čakal avtobus, da nas od-pelje na Kope. Gorsko turistični center na Kopah leži na skrajnem zahodnem in največjem delu Pohorja (1543 m). Sneg pobeli ob-širna travnata smučišča že v novembru in se umakne šele pozno spomladi. Kristalna zima z obilico snega privablja vse vrste smučarjev, da se naužijejo zimskih radosti. Po nekajumi vožnji z avtobu-som smo přispěli na omenje-no smučišče, kjer sta nas pričakala lep sončen dan in na novo zapadli sneg, skratka - kot naročeno za dobro smuko. Takoj smo se podali raziskovat tamkaj-šnje smučarske terene. Imajo sedem vlečnic. Najdaljša je dolga kar 1.400 m. Poleg terenov za mo-jstre belega športa imajo tudi bolj položna smučišča za začetnike in za smučarje z malo manj smučarskega znanja. Tudi gostinskih us- Tanja Prelovšek Marolt lug tam ne manjka, tako da smo se po naporni smuki tudi malo okrepčali. Prav pri-legla se je kakšna osvežilna pijača. Popoldne, ko so prenehale voziti vlečnice, smo se zbrali polni novih doživetij na do-govorjenem mestu in se z avtobusom od-peljali proti domu. Večina udeležencev smučarskega izlela je bila po srečni vmitvi domov (brez poškodb) zelo zadovoljna, zato so nas vsi po vrsti spraševali, kdaj na-meravamo spet organizirati takšen izlet. Na podlagi tega smo se odločili, da bomo organizirali še en smučarski izlet, predvidoma konec marca, in sicer na Gol-te in pa izlet na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planico. ZA VSE CLANE, % IN TUDI ZA 2A < TISTE, Kl BI TO " ^ RADI POSTALI, ŠE OBVESTILO ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN: ČLANARINA ZA LETO 2000 ZNAŠA: _ ODRASLI 1 .OOO SIT - OTROCI do 15.leta 500 SIT + majica ŠD Trzin KOLESARJI PRESTOPILI K SMUČARJEM 2. OBCINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU V soboto, 11. t. m., je Smučarsko društvo Trzin na Kobli ob vlečnici Ravne pripravilo 2. občinsko prvenstvo v veleslalomu. Smučanja se je tistega dne udeležilo kar 63 smu-čarjev iz Trzina, od tega se jih je dobra polovica pripeljala na Koblo s smučar-skim avtobusom, ki ga je naročilo Smučarsko društvo, preostali pa so se tja pripeljali z laslnimi avtomobili. Med vratci se je poměřilo 52 tekmovalcev, ki so nastopili v kar 14 kalegorijah. Čeprav je bil mehak sneg kar zahte-ven, so se trzinski smučarji dobro odrezali, 43 jih je bilo na koncu uvršče-nih, med ženskami pa je bila najhitrej-ša Nataša Jemc, pri moških pa je bil absolutní zmagovalec Peter Pelan. Razglasitev rezultatov je bila ob 15. uri v gostišču Janez na Ravnah, na razgla-sitvi pa so najboljšim in zaslužnim raz-delili tudi praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji. Splošna ocena vseh je bila, da je prireditev lepo uspela in da bi lahko pripravili še več skupnih druženj na smučeh. M.Š. Po zasluženein zimskem počitku se vam zopet oglašamo. Čeprav zime še ni konec, se kolesarji že pripravljamo na letošnjo sezono. Že v jeseni 1999 smo si v kleti Da-netove hiše - "pri Bramarju", uredili prostor za vadbo, s katero srno začeli takoj po novem letu. Enemu tražerju (valj za kolo) smo dodali še drugega. Dodali pa smo še nekaj pripomočkov, ki nam pomagajo, da si nabi-ramo novih moči. Zaradi finančnih težav smo N« tako gladke ceste da ne bi imela kakšne luknje. Portugalski bili prisiljeni v takšno organizacijo. Žal denarja za fitnes v športnem društvu ni, za posameznika pa je to enostavno prevelik strošek. Zaradi slabe finančně pomoči in nezanimanja nekaterih v Športnem društvu za kolesarstvo, smo se v sekciji odločili, da prestopimo v Smučarsko društvo. Po pres-topu k smučarjem imamo kolesarji enake cilje, kot smo si jih zadali že po lanski sezoni. Seveda si želimo dobre rezultate, ki smo si jih prikolesarili v letu 1999, še iz-boljšati. V náčrtu imamo tudi udeležbe na večjih, množičnejših dirkah, morda tudi v tujini. Proti koncu sezone pa si želimo, da bi se v našem prostoru za vadbo pojavil še kakšen kos fitnes opreme. Želja in načrtov nam tudi v kolesarski sekciji ne manjka. Seveda upamo, da nam bodo v Smučar-skem društvu bolj prisluhnili, kot so nam športnem društvu. Pa še obvestilo vsem, ki bi se radi pridružili naši sekciji. V tej sezoni se bomo zbirali dvakrat tedensko pred Merkatorjem, in sicer ob torkih in četrtkih. Ura zbora bo od-visna od dolžine dneva. Kolesariti pa bomo začeli takoj, ko bo primerno vreme. Vse informacije dobite na tel.: 711-58I (Andrej) Slike, ki so objavljene, so z lanskega 21. juriša na Vršič. Vodja kolesarske sekcije Andrej Ljubešek aNGER PD TRZIN PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN TOMAŽ HUMAR RAD PRIDE V TRZIN ežko bi rek-če je bilo na kakšnem predavanju v Trzinu že več obiskovalcev, koi se jih je zbralo v četrtek, 9. marca, na predavanju Tomaža Humarja. Predavanje, s ka-terini je Mladinski odsek PD Onger Trzin zaključit lelošnjo nadvse uspešno sezono gorniških predavanj, je bilo za Mladinski odsek, še zlasti pa za glavnega organizator-ja, pravzaprav deklico za vse, Emila Pevca, veliki met. Organizatorji so na koncu preš-teli čez 500 prodanih vstopnic. Že v předprodají so prodali več kot 300 vstopnic, zato so vedeli, da vseh obiskovalcev enostavno ne bodo mogli sprejeti v avlo osnovne šole, kot na prejšnjih predavanjih. Emil se je v dogovoru z ravnateljem šole Francem Brečkom odločil za telovadnico. Poja-vil pa se je problem, kje dobiti tako veliko platno za v telovadnico. K sreći je KUD za lansko proslavo občinskega praznika nabavilo veliko platno, zato so ga prizadevni mladi planinci hitro přenesli v telovadnico. Slávko Šetina je poskrbel, da smo tudi v telovadnici, ki zaradi odmevanja sicer ni najbolj primeren prostor za takšne prireditve, dobili kolikor toliko dober zvok. Tomaž je Trzincem obljubil multivizijsko predavanje, zato je bilo treba poskrbeti tudi za kakovostno ozvočenje. Emil se je spomnil znanega radijskega tehnika in gornika Siavca Šetine iz Volčjega Potoka, in tako smo imeli Trzinci za predavanje za-gotovljeno tudi vrhunsko ozvočenje. Manjkal je le še Tomaž. Treba je povedati, da se v zadnjem času zanj kar pulijo in da je při njem zelo težko najti kak prost termin, vendar pa je na obisk Trzina přistal že davno prej, preden so drugi začeli razmišljati o njegovem obisku. Tomaž je namreč že dvakrat predaval v Trzinu in je bil vedno navdušen nad sprejemom. Ni pozabil, da smo mu Trzinci stali ob strani tudi takrat, ko so drugi skušali iz najrazličnejših nagibov zmanjšati vrednost njegovih dosežkov in da smo mu vsaj moralno stali ob strani tudi, ko se je sam spopadal z morilsko južno steno Daula-girija. Že ko se je vrnil v domovino, je obljubil, da bo v Trzin přišel takoj, ko bo imel pripravljeno multivizijsko predavanje. Ker je bila premiera predavanja v Cankarjevem domu, smo razmišljali, da bi v Trzin přišel ob predstavitvi svoje knjige, ki jo v kratkem pri-čakuje, ker pa se sezona predavanj izteka, se je Emil s Tomažem dogovoril, da bo přišel kar na datum, ki sta ga prvotno določila. Tako smo bili Trzinci med prvimi, ki smo si lahko ogledali mullivizijski prikaz Tomaževc poti na mejo mogočega. Tistega četrtka so že precej pred začetkom predavanja k telovadnici OŠ prihajale skupi- ne obiskovalcev. Med njimi smo videli tudi nekaj uglednih gornikov, kot so na primer Tone Škarja - vodilni mož slovenskih od-pravarjev, dolgolelni vodja komisije PZS za od prave v tuja gorstva in podpredsednik naše planinske organizacije, himalajec Roman Robas, gorski vodnik in reševalec, ki je vrsto let vodil slovenske gorske vodnike, Andrej Kmet, eden od članov Humarjeve odprave na Daulagiri, Monika Kambič, večkratna najboljša alpinistka Slovenije, predsednik Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije Matjaž Hafner, in še bi lahko naštevali. Med obiskovalci pa so bili tudi župan občine Tone Peršak in številni drugi funkcionarji iz trzinske občine. Obiskovalci so Tomaža Humarja nagradili z dolgotrajnim aplavzom in mu tudi tako izkazali priznanje za njegovo dejanje v Himalaji, kasneje pa je giedalce navdušil tudi sam prikaz Tomaževe epopeje. Saj drugače skoraj ni moglo biti. Vrhunski filmski posnetki iz Himalaje in drugih gorstev so se izmenjevali s prizori na diapozitivih. Přikazovali so Tomaževo pot navzgor, v sam vrh piramide, kjer je zdaj Tomaževo mesto. Sledili smo Tomaževi poti v domače stene, njegovemu prvému obisku v Himalaji, kjer se je v senci prekaljenega Slaneta Belaka Šraufa kalil v izjemnega Himalajca. Z njrni sta se prav na Šraufov rojstni dan povzpeia na prvi Tomažev himajski vrh Ganesh V (6986 m). Sledil je Tomažev prvi osemti-sočak Anapurna 1 (8091 m), ki je bila hkrati zadnji od vseh 14 osemtisočmetr-skih vrhov, ki so jih osvojili slovenski alpinisti. Tomaž je na vrh přišel sam, potem ko Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki ste darovali finančna sredstva v Sklad za otroke pokojnega vrhunskega sloven-skega alpinista Janeza Jegliča Johana. Ves na predavanju zbran denar (33.810,00 SIT) je bil že izročen Johanovi družini. TOMAŽ HUM AR U-M {*« 4 M**>tt^ 21 il Lovimo lahko vsak dan, ne moremo pa vsak dan ujeti. Nemški je tri dni preživel na več kot 7500m in ko so drugi že name-ravali končati uspešno odpravo. Uto zatem je s prijateljem Van-jo Furlanom preplezal še nepre-plezano severovzhodno steno svete gore Šerp Ama Dablam (6828 m). Vzpon je bil razgla-šen za najboljše alpinistično de-janje tistega leta, in Tomaž in Vanja sta za podvig dobila naj-višje alpinistično priznanje Zlati cepin; žal pa se je Vanja pred tem smrtno ponesrečil. Jeseni, še istega leta, je Tomaž splezal na svoj prvi še neosvojeni vrh Bobaye (6808 m) v zahodnem Nepalu. Tistega leta si je pris-lužil tudi naziv njboljšega slo-venskega alpinista. Leto zatem pa je To-maža v Himalaji čakala ena najtežjih pre-izkušenj. Z izkušenim domžalskim alpinistom Janezom Jegličem sta kot prva preple-zala nadvse lepo, a hkrati tudi zahrbtno 2500 m visoko zahodno steno Nuptseja (7742 m). Žal pa je Johan na vrhu izginil za večno. Tomaž se je v nečloveškem boju komaj přebil v življenje, stena pa mu je pustila tudi tolikšne omrzline, da se je moral za nekaj časa Himalaji odpovedati. Vmesni čas pa je izkoristil za novo vrhunsko dejanje. Sam je v znameniti steni El Capitena v Yosemitih preplezal eno najtežjih tehničnih smeri Reticent Wall (iMolčeča stena). Za film, ki ga je o tem vzponu pos-nel znani hrvaški snemalec Stipe Božič, so na festivalu gorniškega filma v Trentu podělili glavno nagrado festivala Srebrni enci-jan. Vsa ta dejanja so Tomaža pripeljala do naj-hujšega izziva, mogočne južne stene sed- SKALAŠU Mogočna gora v nebo kipeča, sneg in led, vabila te utrgati, deviško snežni cvet, točno le ob uri pridi pogumni ti gorjan, da ne prihrumé viharji, stražarji noč in dan. Roka tvoja, skal oklepá, kje si cvetka srečnih dni? Ona že se oddaljuje, oj Tomaž, prepozen si! Pridi drugič k meni v gore, ko poklicala te bom občutila tvoja roka, bo na vrhu skalni tron. Poljub ti dala gora je hladân, v slovo, pozdrav, poti šc nisi bil končal, a modro si ravnal, saj čakalo doma, ljubeče, vroče je srce, ki vredno već, od rože je ledene in gore. Emityan Pevec Skalašu, posvećeno Tomažu je pred predavanjem prebral g. Tone Ipavec. mega najvišjega vrha na svetu, Daulagirija (8167 m). Stena je med alpinisti znana kot ena najbolj nevarnih in hkrati zahtevnih. Tomaž pa se je vanjo podal povsem sam. V multivizijskem prikazu smo opazovali plazové, ki so se prožili v neposredni bližini smeri, v kateri je Tomaž bojeval svojo pot navzgor. Izjemno neugodne razmere so krepko upo-časnile Tomaževo napredovanje in nazadnje so ga prisilile, da se je, po tem ko je steno preplezal, odpovedal vrhu in sestopil v življenje. Predavanje je govorilo o neizprosnem boju na mejah mogočega in nazadnje so pos-lušalci še enkrat z gromkim aplavzom nagradili Tomažev nečloveški podvig. Ob koncu predavanja je Tomaž odgovarjal na vprašanja obiskovalcev in ob tem pokazal precej domiselnosti in smisla za humor, izjemno pa je bilo tudi zanimanje za posterje s Tomaževim podpisom. Lahko rečemo, da je šlo res za izjemen do-godek v Trzinu, ki je ponesel glas o našem kraju daleč naokrog, saj smo med obisko-valci opazili tudi Mariborčane in celo dve nemški novinarki; žal pa vsi le niso dojeli veličine dogodka. Rekreativci v telovadnici so organizatorjem precej pokvarili razpolo-ženje, saj so jim zelo pozno odstopili telo-vadnico, tako da platna niti niso uspeli več potegniti zadosti visoko, da bi bil prikaz enako dobro viděn tudi za tište iz zadnjih vrst, nazadnje pa so nogometaši spet skoraj podili obiskovalce iz dvorane in celo umazali platno, ki se jim ga je zelo mudilo "pospraviti". Nekaj več obzirnosti in razu-mevanja bi vseeno lahko pokazali. Miro Štebe Mladinski odsek Planinskega društva Onger Trzin se za pomoč pri organizaciji predavanja Tomaža Humarja zahvaljuje Osnovni šoli Trzin, Osnovni šoli Domžale, radiu HIT Domžale, Občini Trzin, Župnijskemu uradu Trzin, KUD Franc Kotar Trzin, PD Onger Trzin, ter trgovi-nam ProMontana Domžale, "PriJurju" Trzin in papirnici Čačka Trzin. Posebna zahvala pa velja tistemu ducatu članov MO, ki so v izredno kratkem času (v slabih 40 minutah!) pripravili telovad-nico za več kot 500 gledalcev. ODGOVOR NA ČLÁNEK »VIRTUALNA RESNIČNOST« V PREJŠNJI ŠTEVILKI ODSEVA Anonimnima pisateljema, »očividcu izza Sipe« in »niku sekirniku« NE BOM ODGO-VARJAL na njuna članka. Oba sla sicer zelo znana člana našega društva (eden celo usta-novni član). Zelo dobro ju razumem, da sta po svojem dolgoletnem DELOVANJU s svojima član-koma MORALA opozoriti trzinsko javnost, kaj se nezaslišanega dogaja v našem društvu. Za vsak primer, da kdo spregleda, kaj jima je naposled uspelo. Namesto odgovora pa obljubljam, da ju bom še pred koncem mandata prosil za od-krit in pošten razgovor brez fige v žepu in če skupaj nc bomo našli soglasja, moramo pač naprej vsak po svoji poti. Osebno sem mnenja, da lahko samo dialog reši problem. Prav gotovo pa ga javnost ne bo. Opozarjanje javnosti na dogodek pa kaže na veliko željo po manipuliranju z dajan-jem svojih podatkov. Za javnost pa lole: Finančna sredstva so po dolgem času in dobrem gospodarjenju očitno dosegla tako višino, da je zanimiva za nekatere člane, ki mislijo, da s svojim »delovanjem« zelo in nepogrešljivo prispevajo k delu in uspehom društva. Vendar poudarjam, da pod mojim vodstvom ne bo nikoli niti tolar društvenega denarja koriščen za katerikoli namen, ki ga jaz s svojo vestjo ne bi mogel zagovarjati. Predsednik PD Onger Trzin Rudi Schoss Planinsko društvo Onger Trzin spo-roča, da ima še nekaj prostih mest za avtobusni izlet v Španijo in Portugalsko. Izlet bo trajal od 24.4. do 6.5., med izletom pa bodo obiskali res lepo število znamenitih in zanimivih krajev v Španiji in na Portugalskem. Cena izleta je 600 DEM, podrobnej-še informacije dobite pri predsedni-ku PD Rudiju Schossu (tel.: 724 28 07) ali pri Miru Štebetu, tel.: 715 576. Prijave zbirajo do zasedbe mest. ROD SKALNIH TABOROV DOMŽALE DRUŽINA MRAVU ICE TRZIN ZIMSKO NOĆIMO ORIEIMTACIJSKO TEKMOVANJE Po koncu prelepe decembrske sobote je sonček zašel. Tedaj smo stopile na plano me - H UDE BEJBE! Tako je namreč ime našemu vodu, v katerem smo: Anja, Urša, Živa in Anja. Me štíři smo se priključile tabornikom šele letos, glavni razlog zato pa je, da je pri taborni-kih prijetno, še bolj pa zaradi tega, ker smo ugotovile, da so taborniški fantje (in vodniki) cool! Kot prave tábornice smo si želele malo "akcije", se pravi tekmovanj, in zato smo se tište sobote odločile za udeležbo v akciji ZIMSKO NOČNO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE, ki je tokrat potěkalo na OŠ Domžale. Tekmovanje je bilo organizirano že drugo leto zapored in bi ga kot ta-kega lahko ocenili kot tradicionalnega. Ker je bila to za nas prva udeležba na takém tekmovanju, smo se na začetku poču-tile malo zgubljene, vendar to ni trajalo dolgo, saj sta kmalu prišla Primož in Bošt-jan, ki sta nas s spodbudnimi besedami postavila na trdna tla. Celotno tekmovanje bi lahko ocenile z dveh plati - negativne in pozitivne. Če začnemo z negativno stranjo, bi dejale, da so bile kontrolne točke preveč skřite, z drugimi besedami povedano - niso bile postavljene točno po pravilih. To je botrovalo tudi temu, da smo se v končni fazi izgubile in za- šle v močvirje. To ni bilo pravzaprav nič hu-dega, saj smo vedele po karti, kje se nahaja-mo, vendar pa nam je to malce poslabšalo končni rezultat. Motilo nas je tudi to, da se je tekmovanje za našo starostno skupino pre-hitro končalo (doma smo bile že ob desetih zvečer), saj smo pričakovale pravo nočno orientacijo, ne pa večernega sprehoda po gozdu. Po drugi, pozitivni strani, pa bi lahko dejale, da nam je bilo tekmovanje zelo, zelo všeč, saj smo prav zaradi tega, ker smo bile prvič na takem tekmovanju, le-to spremljale še bolj avanturistično, kot bi ga sicer. spoznale smo veliko novih prijateljev (tabornikov), ena izmed nas se je celo zaljubila... Na koncu bi samo še poudarile, da smo zelo pogrešale Uršo, ki je zaradi bolezni ostala doma. Upamo, da bo še več takih tekmovanj,pri katerih pa ne bo istih negativnih plati, ki smo jih spoznale na ZNOT '99. Z naravo k boljšemu člověku, vod Hude bejbe Taborniška čajanka TÂBORNISKA ORIENTÂCIJ »Lej jo puščico, dej laufi!«. Taki in drugač-ni vzkliki so se neko pozno zimsko popold-ne razlegali okrog trzinskega hribčiča, poz-nanega kot Onger. Ne, to ni lokostrelsko tekmovanje, Ie taborniki smo spet imeli orientacijo. Po sledeh puščic, nekih x-ov (znak X pomeni ne hodi po tej poti) in lijev (znak -Vr pomeni bodi previđen) smo se odpravili na lov za zakladom. To niti ni tako enostavna zadeva, kot mogoče izgleda na prvi pogled. Mladi tabornik mora s so-koljim očesom oprezati za znaki, ki so lahko na drevesih, visoko na drevesih, za dre-vesi ali celo pod drevesi. Poleg tega mora ohraniti občutek smeri, saj te včasih le-ta pripelje na pravo sled. Seveda mora držati tudi spodoben lempo. Podkováni z všemi temi veščinami smo iskali črke, jih zbirali in sestavljali v geslo. Mimogrede smo obiskali še nekaj grmov in podrastja, kamor so se skrili nagajivi znaki. Včasih pa so se nam po robu postavili tudi večji 'kamenčki', kar je spremljalo vprašanje: »A pa glih kie gor mor'mo?« Vendar pa se tabornik ne ustraši nobenega izziva in tako smo tudi tega ug-nali v kozji rog. Po prehojeni oz. přetečeni progi smo uspešno sestavili geslo, in se pogostili z zasluženo nagrado. Njam njam, pa nasvidenje do prihodnje orientacije ... Žiga Virk (članek ni lektorira«- mamice, bobi©©, íeie .... vobim® no pred/tov©, ki h® 25. marca 2000 ©b uri ©b moterinskem dnevu v dvoroni kulturnega dont» Trzin. Pred/lav® to pripravili mladi člani KUD Tronc Kotor Trzin. Občina Trzin in KUD Franc Kotar Trzin ALEKSANDER 6. NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Od 26. 2. do 3.3 2000 je Šahovska zveza Slovenije v sodelovanju z Društvom men-lorjev iz Celja v Dijaškem domu v Celju pripravila 7. državno šahovsko prvenslvo mladih v skupinah do 10, 12, 14, 16 in 18. let. Tekmovalci so svoje sposobnosti merili v desetih skupinah. V skupini do 16 let, v kateri je nastopil tudi Aleksander Nadj iz Trzina, se je za najvišje naslove potegovalo 32 igralcev. Igrali so po švicarskem sistemu 9 kol v sedmih dneh, igralni čas je bil 2 uri za 40 potez, plus 30 minut do konca partije. Tokrat se Aleksandru ni posrečilo zavihteti se na slopničke, manjkalo pa mu je zares samo malo več borbenosti proti koncu tur- Turnirji: ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN ŠAHOVSKA SEKCIJA TRZIN Vsak ponedeljek ob 19. uri hitro-potezni turnir (2x5 min) ŠD Domžale Vsak petek ob 19. uri v klubskih prostorih (2x5 min) Tradicionalni turnir mladih ljubljanske regije 21. šahovski festival Bled 2000 25.3.-2.4. 2000 Turnir je 2h /40 potez + lh/20 potez + 30 min do konca partije nirja. Turnir je sicer začel zelo borbeno, in po četrtem kolu je bil na prvem mestu. Kot edini je premagal aktualnega državnega prvaka Bratoviča in nosilca te skupine. Sledili sta dve izgubljeni partiji proti prvaku iz leta 1999 Kukovcu iz Maribora in praku leta 1998 Lazarju. Na koncu pa je dosegel še štiri remije, kar mu je přineslo odlično 6. mesto. Glede na trenutne razmere, ko že dve leti delà samostojno, brez trenerja - stroški tre-ningov so namreč zelo visoki (25 - 50 DEM ura) je Aleksandrov dosežek zelo dober. Z njim je dokazal, da je še vedno v vrhu sloven-skega šaha. Aleksander se ob tej priliki zahvaljuje Občini Trzin za pomoč. ŠAHOVSKA SEKCIJA TRZIN vabi vsak ponedeljek ob 19. uri ljubitelje šaha na hitropotezni turnir (2x5 min.). Prvič smo se zbrali 14.februarja. Med-sebojno smo se seznanili in se dogovorili, da bomo igrali hitropotezne turnirje. Prvi tak resen turnir je bil 21.2.2000, na katerem je sodelovalo 9 igralcev, nekaj celo iz Ljubljane. Rezultati: 1. Gorazd Valentič 8 točk 2. Idris Hozdič 7 točk 3. Vilko Voglar 6 točk 4. Vladimir Nadj 5 točk 5. Rado Župane 5 točk 6. Aleš Benko 4 točke 7. Siniša Romič 3 točke 8. Priinož Rupar 3 točke 9. Savo Stepanovič 0 točk Na drugem turnirju v mesecu febru-arju, ki so ga odigrali 28.2., pa se je zbralo 10 igralcev. Rezultati: I. Vladimi Nadj (8 točk), 2. Janko Štefe (7 točk), 3. Idris Hozdič (6), 4.Vilko Voglar (5), 5. Stepanovič (5), 6. Župane (4), 7. Hribar (4), 8. Stepanovič (4), 9. Banfi (2), 10. Valentič (0). Zmagovalec prvega turnirja Valentič očitno ni imel dobrega dneva. Na nagradno vprašanje v prejšnji številki Odseva je bilo treba odgovoriti: Gari Kasparov, vendar nismo přejeli nobenega odgovora. Sprašujem se, če je bilo vprašanje pretežko?! Novo nagradno vprašanje: Kako se imenuje najboljša ženska šahistka? line in priimek šahistke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov Uredništva (Trzin, Mengeška 9) najkasneje do 5.4.2000. Tokratno nagrado v protivrednosti 1.500,00 SIT bo podělila Irgovin FLIS iz Trzina. Šahovska sekcija Vladimi Nadj Bedaki se toliko časa pritožujejo nad lepim vremenom, dokler niso prisiljeni tarnati nad grdim. ŠAHOVSKE NOVICE ČUSTVENA INTEL1GENCA ODRASLIH IN OTROK- KAKO? Všeč mi je, da je v našem občinskem časopisu nekdo spregovoril o čustveni inteligenci (2. februar 2000). DANIEL GOLEMAN opredeljuje čuslveno inteligenco kot sposobnost za zaznavanje samega sebe. Ta sposobnost se izraza tudi v lastnostih kot so obzirnost, pozornost in zmožnost za vživljanje. Vsebina prispevka pa žal prinaša nekatera razmišljanja, ki strokovno - teoretično in praktično ne vzdržijo logičnega razumevan-ja široke ali po domaće rečeno vzgoje otrok v srečne, samostojne, odgovorne, sa-mozavestne ljudi. Mislim pa, da si odgovorne, samozavestne in samostojne otroke vsi želimo. V članku je namreč zaslediti razmišljanja o ustreznem kaznovanju za določen presto-pek in še o tem, da naj poskrbimo za širok razpon disciplinskih tehnik. Tudi o tem, katere so najbolj priporočljive disciplinske tehnike, smo lahko prebrali. Celo kako dolgo naj otroci stojijo v kotu. Mimogrede, je kdaj kdo od vas stal v kotu? Rada bi vas vprašala, kako ste se takrat počutili. Ste se počutili dobro? Ste se počutili varno? Ste se počutili samozavestno? Ste se počutili močno? Ali ste morda začutili, da pravzaprav niste nič vredni, kako ste ponižani, kako ste v bistvu brez moči? IE TO MORDA TISTO, KAR PRIPOMO-RE K VZGOJI SAMOZAVESTNIH, ODGOVORNIH, SAMOSTOJNIH IN SREC-NIH OTROK? Bomo s takim načinom vzgojili otroke brez nasilja? Prav tako sem v članku zasledila razmišljanja o odvzemu pravice. Odvzem pravice nam vsem, ne glede na to, kako veliki snio in koliko smo stari, prinaša negativna čust-va, slabe občutke in kopičenje nemoči ter sramu. Je sram listo, kar pripomore k razvoju ob- čutkov laslne vrednosti? Je sram tisto, kar nam daje občutek samo- za vesti? Se vam zdi večkratno ponavljanje v redu? Citiram iz članka »Če se otrok slabo obnaša, naj najmanj desetkrát gonovi pravilno vedenjsko potezo. Npr.: Ce otrok ne pozdravi, ko pride domov, zahtevajte, da gre spet ven in se desetkrát vrne v hišo in pozdravi.« Če bi bila jaz ta otrok, bi se mi ob takém načinu zagnusilo pozdravljanje do konca življenja. Avtorica članka omenja tudi vedenjski toč-kovni sistem, zato ji priporočam, da ga najprej razume, potem poskusi in šele nato o njem piše. Moje razmišljanje temelji na velikem pomenu občutka lastne vrednosti. (Povzeto po literaturi uglednih avtorjev, ki jih navajam ob zaključku prispevka). Občutek lastne vrednosti je namreč najpo-membnejši dejavnik, ki vpliva na úspěšnost na različnih področjih našega delovanja. Občutek lastne vrednosti je povezan s pok-licno in učno uspešnosljo, medsebojnimi uje-manji, skladnostjo, človeško duhovnostjo in srečo posameznika. Pomanjkanje občutka laslne vrednosti je vzrok socialnih težav kot so: - kriminal - izključitev iz šole - laganje iz navade - samomori - nasilnost - alkohol in ostale droge - spolna promiskuiteta - obrambni vedenjski vzorci - motnje hranjenja Občulek lastne vrednosti se razvije, ko so primerno zadovoljene člověkově potrebe (fiziološke in psihične).POGOJ ZA ZDRAV OBČUTEK LASTNE VREDNOSTI SO POZITIVNA ČUSTVA NA NASLEDNJIH PODROČJIH. - občutek povezanosti - občutek edinstvenosti - občutek moči - vizija Predvsem pa smo odrasli odgovorni za to, da vzpostavimo in vzdržujemo dober odnos z otrokom, tako da pridemo in ostanemo v ot-rokovem svetu kvalitet. To je edini način, da bodo otroci odrasli v srečne, odgovorne, samostojne, samozavestne ljudi. Velikega pomena v vzgoji je prav tako postavljanje meja otrokom. Takšnih meja, ki seveda niso neumne. Takšnih meja, ki prinaša-jo tako otroku kot odraslemu nekaj, kar jima pomeni veliko - TO PA JE DOBER ODNOS. Odnos, ki ga imenujemo ZMAGAM -ZMAGAŠ. Čustva so temelj našega življenja. Njihova vloga je odločujoča za preživetje, motiviranost in za sprejemanje odločitev. Pojem čustvene inteligence je razmeroma nov. Njegovo bistvo je prepoznavanje svojih občutkov in občutkov soljudi ter sposobnost, da se ustrezno odzivamo. Več kot stoletje smo živeli v prepričanju, da je inteligenční kvocient najpomembnejši. Vendar je to le ve-ja inteligenčnosti, ki meri verbalno - lingvis-tične in logično - maternatične sposobnosti. Čustvena inteligenca je drugačne vrste pamet, ki je mnogo pomembnejša za uspeh in srečo v življenju kot možganska moč, merje- na z inteligenčním kvocientom in standardiziranim! testi zmogljivosti. Vredno si je zapomniti, kar je rekla stro-kovnjakinja s tega področja, gospa Sandi Redenbach, v Radovljici. - Vsi otroci se rodijo z določenimi spo-sobnostmi - Naravne danosti se razvijejo v pozitivne ali negativne lastnosti, odvisno od tega, kako otroke vzgajamo. - Občutek lastne vrednosti je naravna posledica življenja v skladu z duhovnimi načeli. - Starši in vzgojitelji - učitelji naj otroku nudijo zgled za razvoj njihovih najboljših zmožnosti. - Značaj in čustvena inteligenca se razvi-jata, ko se olrok uči odgovornosti in moralnih odločitev - Vzgojitelji - učitelji, starši lahko pripo-morejo k osebni rasti drugih samo, če se nenehno ukvarjajo najprej s svojo osebnostjo. - Življenje in učenje sta proces, v katerem se vsi nenehno spreminjamo. Menim, da je to dobro, saj je še čas, da ravnamo z našimi otroki tako, kot bi želeli, da ravnajo drugi z nami. Poskusite! Viděli boste, da deluje in se obrestuje. Dobro se boste počutili vi in vaši otroci.In ko boste otroka čisto resno vprašali, kaj je to zanj sreča, vam bo zagotovo znal odgovoriti Lahko pa otroku to vprašanje zastavíte že danes. Razmišljanja, ki sem jih nanizala, so naslonjena na literaturo, ki jo toplo priporočam predvsem staršem, učiteljem - vzgoji-teljem tudi v Trzinu ter vsem listím, ki si želijo odgovornih, samoslojnih, samoza-vestnih in srečnih otrok. Otroci svojo osebno srečo vračajo s pri-jaznostjo, pozornostjo, ljubeznijo in vsem tištim, kar je dobro. Lep dan vam želim. Lidija Vranešič Florjanc LITERATURA, ki jo priporočam: • Glasser William, Nova psihologija osebne svobodě « Glasser William, Učitelji v dobri šoli « Good Perry, ... In mule si bo pomagal • Good Perry, Pravica do sreče • Gossen Diane in Anderson Judy, Ustvarimo razmere za dobro šolo o Gossen Clielsom Diane, Restitucija - preobrazba discipline v šolah . Weisbach Christian in Dachs Ursul, Kako razvijamo čustveno inteligenco Energetsko svetovalna pisama Kamnik - izpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.: 061-720-100, 721-321 5V€T Po slabém letu delovanja energetsko-svetovalne pisarne sem se odločil, da v naslednji h številkah Odseva predstavim najpogoste-jša vprašanja oz. težave, s katerimi se srečujejo svetovanci. Vsakdo izmed nas se je že vprašal, kolikšen je lahko prihranek pri ogrevanju hiš in stanovanj, ni pa vedel, kako bi ga izmeril. Glede na to, da so bile přetekle zime dokaj mile, je lahko po-datek o majhni porabi goriv dokaj zavajajoč. Zato sem připravil nekaj podatkov za izračun energijskega šlevila za različne ener-gente. Energijsko število je specifično merilo (dejanske) rabe energije v prostoru in predstavlja razmerje letne količine rabljene energije v objektu glede na ogrevano površino objekta: Glede na znano letno porabo energentov, uporabimo podatke o kurilnosti posameznih energentov: energent kurilno olje EL zemeljski plin propan-butan črni premog bukov les Kurilnost H„ 10 kWh/1 9,5 kWh/m3 12,8 k\Vh/kg 7,0 kWh/kg 2410 kWh/pm* Q = m, * H„ ; m, * prostorninski meter količina goriva NPE ... neto površino lahko določite iz razmerja NPE BPE = - 0,85 BPE... bruto površina PRIMER: Hiša v izmeri 10 x 11,5 m ima približno 98 m2 ogrevalnih površin. Debelina oboda hiše je 30 cm (zid, 6 cm tervol, modularni zidaki, fasadni omet). Strop proti podstrehi je izoliran z 10 cm tervolom, na katerem je armirani beton. Kritina je dvojna: na saionitne plošče ste položili dekro, med tramove pa položili 10 cm tervola. Na topli strani izolacije je parna zapora, slepi opaž 1er iverne plošče. Kot energent uporabljate lahko kurilno olje že 15 let. Letna po-raba se giblje okoli 2500 I, vzdrževanje gorilca in peči je vsaj enkrat letno. A = 115x0.85 = 97,75 m2 Q = H„xm = 25000 kWh Ex = 255,75 kWh/m2.leto To pomeni, da je možno prihraniti še veliko energije oz. da dobíjena vrednost pomeni veliko porabo energije. Vrednost, ki ste jo dobili, lahko primerjate z vrednostmi v naslednji tabeli: vrsta objekta zelo potratna hiša potratna hiša povprečna hiša varena hiša zelo varena hiša hiša příhodnosti Domžale, marec 2000 raba energije kWh/m2 delež objektov >250 19,2% 200-250 12,8% 150-200 31,9% 100-150 19,2% 50-100 14,8% <50 2,10% ESP DOMZALE-KAMNIK Vladimir Borissov dr. med spec, manualne medicine K©r©$ d.o.o. medicinska rehabilitacija Hrastovec 10, IOC Trzin, 1236 Trzin, tel.: 061 162 18 37. faks: 061 162 10 97, http://www.si21.com/fa FIZI0CENTER TRZIN Imate: • bolečine v vratu • pogoste glavobole • vrtoglavico • bolečine pri srcu, v želodcu ali pljučih • občutek mravljinčenja v rokah in nogah • bolečine v križu in nogah? Odpravljanje težav po kiropraktiki Odgovor za hrbtenico: Manualna medicina Ko se rodimo, se rodimo v življenje, pa tudi v smrt. Ko rastemo, rastemo v življenje, pa tudi v smrt. Ko živimo, obenem umiramo, pa vendar trenutek slovesa odrivamo v daljavo, se ga nočemo zavedati. Hudo je, ko sc moramo pošlo vili, še težje, če se postavljamo od člověka, ki smo ga imeli radi. Marija Tekavec - Mici, nas je zapustila v svojem 74. letu in v nas pustila praznino, žalost... Pogrešali bomo njeno toplino in smeh, njene vedre besede. Spominjali se bomo njenega delà pri dobrodelnih akcijah in njenega navdušenja za skupinske predstavitve trzinskih narodnih noš. Zahvaljujemo se vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od Marije, nam izreka« sažalje in darovali cvetjesveče, ki so nam tali ob strani v težkih trenutkih. Še zlasti pa se zahvaljujemo trzinskemu župmku gospodu Pavlu Krtu za lepo oprav^en pogrebni obred in sveto mašo, zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke in gospodu Stoparju za socu.no SISiS Še posebej Pa se zahvaljujemo gospodu Tone,u Ipavcu za poslovilne besede v .menu upokojencev m Fran- ciju Kurentu za njegov govor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE Tokrat beremo le o vlomih in tatvinah v Trzinu. 05.02.2000 Vroča roba tega dne so bili trije potni listi, saj drugi predmeti niso bili vzeti. Ob 21.20 uri je bil prijavljen vlom v stano-vanjsko hišo na Jemčevi ulici. Neznani storilec je s primernim orodjem na vzvod vlomil skozi okno. 12.02.2000 Na ulici Za hribom je neznani storilec med 17.00 in 22.30 uro vlomil skozi okno, od-prto na škarje - kipnjeno, in vzel zlatnino. Pa se dotaknimo še večno aktualne teme in storimo kaj za žensko emancipacijo; morda je bila neznana storilka, vedno pišemo le o neznanih moških slorilcih... 14.02.2000 "Vse kdaj prav pride!" si je rekel nekdo in iz gradbene barake na gradbišču stanovan-jske soseske v času od 12.02. do 14.02. vzel nahrbtno motorno kosilnico, dve kovinski libeli, dve tesarski in dve navadni kladivi. 17.02.2000 Kadilci pozor! Ko boste prižgali naslednjo cigareto znamke Marlboro, pomislite, da je nemara ukradena, saj je bil prijavljen vlom v trgovino podjetja Mimesa d.o.o. na ulici Dobrave, iz katere je bilo vzeto 28 zavojev po 10 škatlic omenjenih cigaret.Podjetje je bilo oškodovano za okoli 100.000 SIT. 20.02.2000 Ob 18.00 uri je bila prijavljena tatvina kolesa iz dvorišča hiše na Reboljevi ulici. Vzeto je bilo moško kolo RogMTB, tip Sagarmant-ha-26c sivo črne barve na 21 přestav, št. kolesa je 772359. Policija naproša občane, če bi kolo opazili ali našli, da jih obvestijo. Ker se je začela kolesarska sezona, policija opozarja pred tatovi koles, ki prežijo na nepo-zorne Iastnike. 01.03.2000 Pri nas berete o vlomih od igle do slona, oprostite, od potnih listov do kombinirane ga vozila Citroen Jumper 2.5 D srebrne barve. Sled njega so ukradli na ulici Blatni ca. Tatvina je bila prijavljena ob 07.40 ur nastala pa je škoda za okoli 2.000.000 SIT. Zaradi povečanega števila vlomov v osebna vozila policisti predlagajo, naj vozniki, ko zapustijo vozila, oblačila, torbice, denarnice in druge vrednejše predmete shranijo v prtljažni prostor ali jih odnesejo s seboj, nikakor pa naj jih ne pušcajo na vidnih mestih v vozilu, saj se storilci tovrstnih dejanj odlo-čajo za vlome na podlagi predhodnega pregleda notranjosti vozila. Prav tako naj vozniki, ki imajo vgrajen avtoradio s snemljivo ploščico, le-to, ko zapustijo vozilo, odstranijo In spravijo. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenlh primerih, naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel. št. 721-218, ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. KAJ SE BO DOG A JAL O V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU: Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo dogajanje, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (telit 713-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! 25. 3. 2000 19.00 Kulturno-umetniško društvo Trzin Mamicam za praznik - Proslava ob materinskem dnevu 27. 3. 2000 Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin Izlet na Primorsko in Kras (ogled Doberdoba, Stanjela, Tomaja ter stare in nove Gorice s Casinojem) Občni zbor Srnama gora Velikonočna delavnica Tatjane Hlačer: Velika noč po trzinsko nekoč in danes (avla OS Trzin) Zbor občanov v zvezi s spremembami dolgoročnega plana občine (dvorana KUD Franc Kotar Trzin). Kranjska reber - planina Kašna 30. 3. 2000 19.00 Turistično društvo Trzin 1. 4. 2000 Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek 12. 4. 2000 I 7.30 Turistično društvo Trzin 17. 4. 2000 I 9.00 Občina Trzin 22. 4. 2000 30. 4. 2000 Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek Smučarsko društvo Trzin Prvomajski piknik s kresom STALNA VABILA Društvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu Strelsko društvo Trzin Strelsko društvo Trzin od ponedeljka do četrtka od I 8.ure dalje vabi v svoje vrste vse, ki bi se radi malo bolj seznanili s strelskím športom. PRIDRUŽITE SE NAM! Uredništvo Odseva vabi vse pišoče, ki jim naš kraj nekaj pomeni, da se nam pridružijo! Trzin je neizmerna zakladnica najrazličnejših tem za pisanje. Pris-pevajte kaj v njegovo zgodovinol 9e zlasti vabimo mlade, dinamične fante in dekleta, ki obvladajo pisanje na računalniku. Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti kak tolar s trženjem oglasov za naš časopis. Obrnite se na koga od članov uredništva ali neposredno na sedež Občine Trzin. V naših vrstah boste dobrodošli! Poskusite in videli boste, da ste lahko tudi novinarji ali pa komercialisti! ..... .. Vabljeni! AVTOCENTER KNAVS MENGEŠKA GESTA 81, TRZIN TEL: 061/737-176 VU LKÁN IZ ERSTVO AVTOPRALNIGA PRODAJA GUM IN PLATIŠO GENE LETNIH PNEVMATIK: -10% DUNLOP 155/70 R13 T SP 10 8.990,00 165/70 R13 T SP 10 10.373,00 175/70 R13 T SP 10 10.747,00 165/65 R14 T SP 10 10.972,00 185/60 R14 T SP 10 13.445,00 195/50 R15 Z SP SPORT 9000 16.990,00 205/50 R15 V SP SPORT 3000 20.990,00 DEBRICA 145/80 R 12 T VIVO 5.131,00 145/70 R 13 T VIVO 5.414,00 155/70 R 13 T VIVO 6.020,00 175/70 R 13 T VIVO 7.037,00 145/80 R 13 T VIVO 5.601,00 135/80 R 13 T VIVO 5.199,00 155/80 R 13 T VIVO 6.078,00 SAVA 135/80 R 13 145/80 R 13 155/70 R 13 165/70 R 13 175/70 R 13 185/60 R 14 185/65 R 14 T EFECTA T EFECTA T EFECTA T EFECTA T EFECTA T EFECTA T EFECTA BRIDGESTONE 155/70 R 13 T B 330 185/60 R 14 H RE 720 185/60 R 14 H ER 20 195/65 R 15 H ER 20 195/50 R 15 H RE 720 175/70 R 13 T B 330 165/70 R 13 T B 330 6.033,00 6.402,00 7.426,00 7.866,00 8.318,00 10.055,00 11.031,00 9.850,00 16.652,00 15.168,00 18.692,00 15,405,00 11.995,00 11.878,00 V NAVEDENE GENE NI VKLJUGEN 10 % POPUST NA ZALOGI TUDI DRUGE DIMENZIJE GUM VSE CENG SO Z DDV. SREČNO IN VARNO VOŽNJO VAM ŽELI AVTOCENTER KNAVS j 85.680,00 SIT ZA GOTOVINO 24.633,00 SIT ZA GOTOVINO 107.100,00 SIT ZA GOTOVINO , bktqnifttt. CarKriiUi :ćera 45a, Trzin (stari del) Hita 714 537, faks 714 536 cml ias: od"7. Do 17. ure. cïï cd 9. Do 13. Ure. 214.200,00 SIT ZA GOTOVINO blazinjenega ohlèlva Tapetništvo Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike trgovsko podjetje d.o.o KOPALNIŠKA OPREMA 1236 Triln. Ljubljanska 42, SLOVENIJA TEL/FAX: »386 (OJ 61 716-385 TRGOVINA: TEL /FAX: »386 (0) 61 716 385 METAUKA TRADE d o O MCIf .PHP Veleprodaja in maloprodaja industrijski ležaji NSK-RHP avtomobilski ležaji SNR °ljna těsnila jermeni 'ezervni deli: sklopke. zavorne P'osćice. oljni in zračni filtri, vodne črpalke l u tlu» isal I )ist libit lor [SNR, °elovni čas: ob delavnikih od 7h - 17h, ob sobotah od 9h - 13h. 5 (nasproti Honda centru in Zavarovalnici Triglav) ^162-11-55,162-11-57 Izredni popusti za avtomobile letnika 1999 do razprodaje zalog! ■ sedežnih elementov s kombinacijo ležišč • iz naravnega in umetnega usnja ter dekorativnih tkanin možnost dostave na dom! PRODAJA: • KERAMIČNE PLOŠČICE, •GRANITOGRES ■ SANITARNA KERAMIKA •SANITARNE ARMATURE • KOPALNIŠKO POHIŠTVO • KOPALNIŠKI DODATKI o|iia M poloîliM FUata M *d 32.336,00 SIT/M mim' ' pri 20- odslofnem pologu no í. leio Ha Kmaijsko ■ Zmlslem sfjrmi v Gornji Sadgom srno přejdi šutiha piamja in odlikovanju, ludi -Mo :a letnu cinol. řričakujemo m vsak dan od: '•'fy. ^ 8.00-12.00.1460-19.00. J^W ob toboiah od 7 00 -13.00 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK d.o.o. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Prodnik, d.o.o.. bo 29.3. 2000 v občini Trzin opravilo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov (ob rednem odvozu smeti). Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaže skropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov, ter sodov. Ravno tako takrat ne bomo odvažali avtomobilskih delov in akumulatorjev. Med kosovnimi odpadki tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, drevja oz. živih mej. VRTNARSTVO GASPERLIN Moste 99, 1218 Komenda Tel.: 061/841-471 Fax: 061/841-692 Vrtnarska proizvodnja in trgovina • pestrá ponudba primulj, trobentic v nasadih ali posamezno; primule so nasajene v podolgovatih in okroglih okrasnih koritih ter košaralr. • semena za vrt v vrečkah; • biogrena in meneralna gnojila za vrt; • sobne rože • namenski substrali za spomladansko presajanje; • po želji nasajamo tudi korita: • bršjinke in pelargonije, ki jih pripravljamo za aprilsko ponudbo, pa si lahko že ogledate. Odprlo vsak delavnik od 8. do 17. ure, ob sobolati od 8. do 13. ure- V aprilu ln maju odprto vsak delavnik od B. do 19. uf- Jí»!, tut senkam kuni. d. d. ifetvwebadihe PREŠERNOVA 35,1234 MENGEŠ Mengeš, tel.: (061) 737 311 Uprava, tel.: (061) 737 461, faks: (061) 737 133 Radvanje pri Mariboru, tel./faks: (062) 100 331 Markovci pri Ptuju. tel.: (062) 766 141 Tišina pri Murski Soboti tel./faks: (069) 46 203 Po konkurenčnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih vam ponujamo: HUBAT PETER s.p. Dobeno 75, 1234 Mengeš AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO • seme drevnin, grmovnic in trav • sađno rtrevje • humus, šoto Pri plačilu 2 gotovino ponuiamo dû 20-OdStOtne popuste. Delovni čas v sezoni: ob delavnikih od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. HITRA DOSTAVA KURILNEGA OLJA Telefon 737-473, mob. (0609) 617-355, (041) 638-488 fiVTOLIČfiRSTVO VIDMfiR E9 Nudimo vse avtoličarske in avtokleparske storitve Habatova 7B, 1236 Trzin, Tel.: 061/714-503 Pohištveni center IZBA0 Trdinov trg 4, 1234 Mengeš Tel.: 061/737-745 Mm Oddelek za pohištvo Rečiška cesta 2, SL-4260 Bled Tel.&faks: +3 86(0)64/741-5 8 2 Prodajni program: • sedežne garniture • naslonjači in masažni stoli ' iedilnice, spalnice, dnevni in kmečkesobe v podeželskem slogu iz masivnega lesa • oprema za hotele in penzione - , • svelilke BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 7.h DO 19. V SOBOTO OD 8." DO 13.h