Poštnina plačana v gotovini O A 1* Abb. postale I gruppo t<6M OU lir TRST, nedelja, 28. marca 1971 Leto XXVII. Št. 74 (7862) VČERAJ JE BILO OBJAVLJENO SKUPNO URADNO POROČILO O OBISKU PREDSEDNIKA TITA Sodelovanju koristi »odprta politika« do manjšin Obveza, da jim bodo priznali «največjo zaščito« Poročilo govori o izvajanju dogovora zunanjih ministrov v Benetkah, o ukrepih za gospodarski razvoj ter procvit obmejnega področja in za boljše življenjske ter socialne pogoje prebivalstva RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM^ SKGZ BORISOM MOTOM Podrobnosti o razgovoru Tita s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji bil- i Cftim narodom. To predvsem v r~*uin n; Jfcumen *em em pogledu, v gospodarji1} pa ne v taki meri zaradi počenih predsodkov. Želeli bi ‘ r^ejše predvsem obmejno sode-jJ^nje glede gospodarstva in bi Jfral biti v tem pogledu sklenjen g^azurn med obema državama. Drago Štoka je ugotovil, da naše zahteve o enakoprav-in zaščiti podlago v ustavi ^Publike Italije, ka.jti tretji člen "advideva enakopravnost vseh državljanov, šesti pa zaščito jezikovnih skupin. Tudi deželni statut govori v tretjem členu o enakopravnosti manjšin. Slovenska narodnostna skupnost se upravičeno sklicuje v svo.jih zahtevah na te osnovne norme, ki jih določajo temeljni zakoni države in dežele. V prid Slovencev sta bila sprejeta samo dva zakona in to šolski ter o osebnih imenih, poleg nekaterih zakonov dežele, ki vsebujejo določbe v korist Sloven- Slovenska javnost je včeraj z zadovoljstvom izvedela, da je med 'yojim uradnim obiskom v Italiji predsednik Jugoslavije Josip Broz hlo sprejel predstavnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. '*i želimo izvedeti, kaj več o tem dogovoru, zato smo prosili za 'tzgovor predsednika Slovenske kulturno - gospodarske zveze Borisa *aceta. V pr.: Razgovor je trajal tričetrt Ure in torej znatno več, kot je po 'frogih protokolarnih običajih Predvideno ob takih priložnostih torej ni bil formalnega znača-**. temveč nekaj več. Lahko kaj Poveste o vsebini razgovora, kaj >0 Povedali predstavniki naše narodnostne skurmosti in odgovor tovariša Tita?' Odg.: Predsednik Tito je bil f^o ljubezniv in je z njemu Jfctno prisrčnostjo takoj ustvaril 'vtnače, zelo prijetno vzdušje. Pordeli smo se v širokem krogu in **to je dejal: Neka donese ono, 0,11 več znaju šta da donesu* in **Sli smo se s kozarci viskija v *Jjkah. Med nami je bilo več vjProg prisotnih osebnosti, kar je ^jalo celotnemu razgovoru še f^čji vtis domačnosti. .Prvi je spregovoril poslanec Al-“'n Škerk (kot smo se člani detekcije že prej sporazumno do-kvorili in si tudi razdelili tema-f*o), ki je pozdravil tovariša Tita *°t borca, kot državnika, ki je Ju-kslavijo dvignil do tako velikega ^narodnega ugleda. Škerk je Podčrtal notranjo utrditev Jugo-[kvije, njen izredni gospodarski kpredek in velike pridobitve v sortnih odnosih. Nato pa je tovari-Tita še posebej pozdravil kot v^rca dobrih odnosov med obema rš&vama, s čimer se utrjuje mir ? od česar ima lahko naša manjka samo koristi. Poslanec Škerk j? tudi poudaril zadovoljstvo manj-nad tem, da se matična dekla zavzela za njene probleme, sem najprej omenil London-sporazum, ki je prinesel nekako izboljšave za manjšino, toda J^bo na Tržaškem, še vedno pa J? ne izvajajo nekateri bistveni jkoi posebnega statuta glede upo-jezika, pravičnega zastop-Jka itd. Londonski sporazum je pocenil začetek dobrih odnosov in od-"te meje, ki prinaša veliko korist ? vse obmejno prebivalstvo, za stojko narodnostno skupnost pa ? Posebej zopetno navezovanje 7nejših stikov med nami in ma- cev. Marko Waltritsch je podčrtal, da smo Slovenci na osnovi enotnosti naših zahtev ustvarili enotnost v nastopu ne glede na politično in ideološko opredeljenost. To je prišlo do izraza v dokumentu, ki je bil poslan predsedniku vlade Colombu in ki ga je podpisalo 27 predstavnikov raznih organizacij. Dokument vsebuje, razen kratkega zgodovinskega orisa, še temeljne zahteve, da je treba odpraviti tiste fašistične zakone, ki nam kratijo osnovne pravice in da je treba uzakoniti pravice in zaščito Slovencev v vseh (Nadaljevanje na 8. strani) BOGO SAMSA miiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiimi Tito o manjšinah O zdravicah, ki sta jih izrekla predsednika Tito in Saragat v četrtek zvečer med slovesno večerjo v Kvirinalu smo v našem dnevniku poročali na podlagi poročila italijanske tiskovne agencije ANSA. To poročilo pa je bilo pomanjkljivo ter ni objavilo tistega dela Titove zdravice, v kateri je predsednik SFRJ govoril o manjšinah. Zaradi tega je bilo tudi naše poročilo v tem pogledu pomanjkljivo. Zato objavljamo danes Titove besede tako, kot jih objavlja včerajšnji jugoslovanski dnevni tisk na podlagi poročila agencije Tanjug. Tito je o manjšinah dejal sledeče: »Jugoslavijo in Italijo povezuje tudi to, da živi del pripadnikov narodov obeh dežel na istem prostoru. Pripadniki slovenske narodnosti na območju dežele Fur-lanije-Julijske krajine ter pripadniki italijanske narodnosti, ki žive v Sloveniji In Hrvatski, utrjujejo mostove prijateljstva med dvema sosedoma, čutimo prepričanje, In to prepričanje portjuje praksa, da je skupno življenje narodnosti v razmerah, ko vladata svoboda in enakopravnost, tvorni vzgib zbliževanja in sodelovanja. Zato cenimo vsak ukrep italijanske vlade in drugih odgovornih organov, ki je njegov cilj zboljšati položaj pripadnikov slovenske narodnosti v Italiji. Hkrati vam lahko zagotovim, gospod predsednik, da bomo tudi mi v Jugoslaviji, v prihodnje prav tako kot doslej, spoštovali načelo enakopravnosti in si prizadevali nadalje zboljšati položaj italijanske narodnosti v Jugoslaviji.* Na izrecno željo predsednika Tita se je slikal po razgovoru s predstavniki narodnostne skupnosti 'i prisotnimi na sprejemu v Rimu zamejskimi Slovenci, RIM. 27. — Delavci turinske tovarne FIAT so dolgo in navdušeno skandirali Tito, Tito ko je predsednik jugoslovanske republike danes dopoldne obiskal njih podjetje. Avtomobil s stekleno streho se je s težavo previjal med delavskimi skupinami. Kakšna razlika z razdobjem, o katerem je pisal član centralnega komiteja KPI Gian Carlo Pajetta v četrtkovem uvodniku v listu «Unit4» pod naslovom »Komunist*, da Tita niso vedno imenovali komunista in tovariša. V čast Pajettf in italijanski komunistični partiji pa je treba zabeležiti, da se ni ustavil pri tej splošni frazi, temveč da je bil zelo jasen ter da je odkrito dejal, da nočejo konvencionalnih pozdravov, ali nekega obreda, ter da se hočejo spomniti na leto 1948. V tej zvezi je Pajetta v svojem u-vodniku podčrtal, da uči politični r*dstavnlki manjšin« med razgovorom s Titom. Od leve proti desnkdeželni svetovalec dr. Drago Štoka, rr*dsednik SKGZ Boris Race, poslanec Albin Škerk, veleposlanik SFRJ Srdjan Priča in predsednik Tito razum, da se ne sme iztrgati nobena stran zgodovine, da je treba upoštevati vse in tudi najbolj grenke. Pajetta je v svojem uvodniku zaključil naslednje: «Mi smo se iz spora leta 1948, iz anateme, naučili, da za nas in tudi za države in najbolj oddaljene partije, ne sme postati različnost politični boj, celo bratomorni boj, temveč je treba ohraniti možnost vzporejanja idej. Mi vemo, da mora biti »enotnost v različnosti* aksiom naše dialektike. Naučili smo se, in ne bomo pozabili, da je treba stvari gledati takšne kakršne so. Treba je biti ljubosumen glede avtonomije naše partije, glede avtonomije njene politike. To je avtonomija, ki temelji na odgovornosti in na neodvisnosti stališč*. Današnji dan Titovega obiska se je pričel dopoldne, ko se je poslovil v Kvirinalu od predsednika republike Saragata. Slovo ie bilo prisrčno, vendar pa istočasno slovesno, ko je predsednik republike s svojo hčerko gospo San-tacaterino pozdravil visokega gosta in soprogo Jovanko. Tito se je poslovil tudi od osebnosti, ki so v teh dneh spremljale Saragata. Na dvorišču je bila postro-jena častna straža. Preden je Tito odšel v avtomobil, se je dolgo rokoval s Saragatom, s katerim ga vežejo ne samo državniške, temveč tudi osebne prijateljske vezi. Ob 9.05 je prispela povorka avtomobilov, ki so jih spremljali »oklopnifci* na motorjih na vojaško letališče v Rimu. Tito se je zadržal nekaj minut na letališču, kjer je pozdravil pomočnika poveljnika 2. letalske pokrajine generala Grossija in poveljnika letališča generala Scapellata. (Nadaljevanje na 8. strani) Zaključno uradno poročilo o obisku RIM, 27. — Ob koncu političnih razgovorov ob priložnosti uradnega obiska predsednika SF RJ Tita v Italiji so objavili komunike, v katerem sta med drugim izrecno omenjeni tudi narodnostni manjšini na obmejnem o-zemlju. Glede tega je rečeno, da se že izvršujejo sklepi, ki sta jih oba zunanja ministra sprejela 9. februarja v Benetkah, za izboljšanje gospodarskega razvoja in blagostanja obmejnih področij. Prijateljskemu sodelovanju med obema državama koristi tudi čimbolj odprta politika do manjšin ter se zato obvezujeta, da bosta nudila manjšinam največjo zaščito. Razgovorov so se udeležili z italijanske strani ministrski predsednik poslanec Emilio Colombo, zunanji minister poslanec Aldo Moro, italijanski veleposlanik v Beogradu Folco Trabalza, generalni tajnik predsedništva republike Nicola Picella, generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve Roberto Gaia, generalni direktor za gospodarske zadeve Giovanni Vincenzo Soro, generalni direktor za politične zadeve Roberto Duc-ci ter diplomatski svetovalec predsednika republike Ettore Staderi-ni. Z jugoslovanske strani pa so bili prisotni predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher, državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Te-pavac, predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Hrvat-ske Dragutin Hararmja, član zveznega izvršnega sveta Toma Gram-fil, jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srd ja Priča, načelnik kabineta predsednika republike Marko Vrhunec, diplomatski svetovalec predsednika republike Miloš Melovski ter namestnik ravnatelja državnega tajništva Trajko Trajkovski. V komunikeju je rečeno, da je predsednik Tito imel tudi dolg in prisrčen razgovor s predsednikom italijanske vlade poslancem Imiliom Colombom. Razgovora sta se udeležila tudi podpredsednik vlade Francesco De Martino in zunanji minister Aldo Moro. Obe strani sta soglašali, da je potrebno največje prizadevanje za dosego medsebojnega zaupanja, ki bi omogočilo rešitev sedanje krize, ki ogroža mir v svetu. Treba je vložiti ves trud, da se mednarodni spori rešijo vedno le na miroljuben način ter da se vse države odrečejo uporabi nasilja a-li grožnjam. Potrdili sta svoje zaupanje v OZN, kot orodje za dosego miru in mednarodnega sodelovanja, posebno pa za rešitev problemov, ki se porajajo spričo vse večjih razlik med industrializiranimi deželami in deželami v razvoju. Poudarili sta tudi potre- Še en posnetek s sprejema v Rimu. Poleg_ Tita na njegovi desni podpredsednik pokrajinske uprave _bo P° funkcionalni in struktural- (Nadaljevanje na 8. strani) ................................................................................................... IZREDEN OSEBNI, ČLOVEŠKI USPEH PREDSEDNIKA TITA PRI RIMLJANIH uiii*i>iiririiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiniiiiiiifiiiiiiiriiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiVvriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,|l|||l|||,||||,||,,IVItII|lll,l,l,l,,,,l,|,l,|,,ull|,|lll,l,l,l,|ltl,l,,,l,,|,|l,llltllawllll|l|l|l||||||||||||||||||||||||||||||a|||a|||BUJ||||l(||1|||a|||||||||||fa||aa|a|aa|aaau PO ZAKLJUČKU URADNEGA OBISKA PRISRČEN SPREJEM V TURINU Delavci podjetja Fiat-Mirafiori so dolgo skandirali «Tito, Tito...» Predsednik Fiata Agnelli o inteligentnem in obojestransko koristnem sodelovanju - Tito je v odgovoru podčrtal tudi politični pomen skupnega gospodarskega dela - Prisrčno slovo od predsednika Saragata (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 27. — Obisk predsednika Tita v Rimu se je zaključil s popolnim uspehom: prisrčno ozračje ter iskrenost, ki sta označevala razgovore pa tudi razumevanje, ki sta ga obe strani pokazali za stališče druge ter končno številne stične točke, ki obstajajo v pogle dih Italije in Jugoslavije do mnogih vprašanj skupnega interesa, vse to nedvomno dokazuje, kot ugotavljajo v Rimu, da so odnosi med obema državama že tako zreli in plodni, da brez posledic prenesejo tudi spodrsljaje in pro vokacije desničarskih skupinic. Politična uspešnost obiska se bo pokazala v pravi luči šele v prihodnjih mesecih, ko bo moralo to izredno ugodno stanje dvostranskih odnosov najti izraz v konkretnih ukrepih (za kar smo Slovenci v Italiji še posebno zainteresirani), danes pa je mogoče o-praviti obračun nekega drugega uspeha, namreč osebnega, zgolj človeškega uspeha, ki sta ga tako predsednik Tito kot njegova soproga Jovanka doživela v Rimu. V preteklih dneh smo že podčrtali, da je rimsko prebivalstvo z veliko toplino in prisrčnostjo pozdravilo gosta iz sosedne republike. Pri tem se moramo spomniti, da je v Rimu skoraj vsak teden kak uradni obisk, da so Rimljani že tako vajeni teh stvari, da jih skoraj več ne zanimajo. Kolikor pa pomenijo ti dogodki še večji zastoj v že tako kaotičnem mestnem prometu, bi lahko rekli, da so pravzaprav Rimljani že nekoliko naveličani tovrstnih manife-stacdtj. Tokrat pa ni bilo tako: rimsko prebivalstvo je množično šlo na ulice in koder je šel mimo jugoslovanski predsednik v gostih kordonih pozdravljalo v svoji sredi maršala Tita. Prav ti, sicer redki stiki jugoslovanskega gosta z množico (kolikor je pač dovoljeval program, natrpan s politič- nimi razgovori), so dali sliko velikega ugleda, ki ga tu uživa predsednik SFRJ. Tej simpatiji, ki so jo Rimljani pokazali do gosta, je botroval v veliki meri še izredno mladostni nastop predsednika Tita, njegov zagorel obraz in neprisiljen nasmeh. Verjetno ne bi mogli trditi, da se je večina prebivalstva Rima, zaradi velike razdalje od področij, ki so bila v preteklosti žarišče napetosti med o-bema državama v polni meri zavedlo političnega pomena obiska, vsi pa so razumeli, da imajo pred (Nadaljevanje na 8. strani) TOM MARC P nintTršln "dnevnlfc 28. marca TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI V KULTURNEM DOMU Izreden «Macbeth» z ljubljansko Dramo V okviru sezone Slovenskega gledališča je sinoči gostovala v Kulturnem domu Drama Slovenskega gledališča iz Ljubljane s Shakespearovo dramo Macbeth». Ljubljanski gledališki umetniki so z mojstrsko igro pričarali na odru to veličastno dramo, v kateri je veliki angleški pisec na osnovi zgodovinskega dogodka postavil v ospredje zgodbo o zločinu in kazni, toda ne toliko v zunanji gradnji fabule, čeprav je scensko dovolj razgibana, kot prvenstveno v dušeslovno • filozofskem razčlenjevanju glavnega junaka, njegove duševne stiske in njegovega pogrezanja, dokler z življenjem ne plača svojih zločinov in svojega trinoštva. V režiji Žarka Petana, ki je izrabila: v največji dani meri scenske možnosti, ki pa je le gradila na bistvenem, to je na tragiki glavnega junaka Macbetha in usodni vzročni povezanosti med zločinom in kaznijo, je naslovno vlogo tolmačil Boris Kralj z veliko umetniško silovitostjo. Ob njem je bila Duša Počkajeva pretresljivo dramatična Lady Macbeth, v važnejših vlogah Pa so nastopili še Maks Bajc kot škotski kralj Duncan, Tone Slodnjak kot Malcolm, Andrej Kurent kot Banquo, Rudi Kosmač kot Macduff ter še številni drugi. Številno občinstvo je drage goste na kraju nagradilo z dolgim in zasluženim priznanjem za poustvari-tev, ki bo s svojo umetniško močjo še dolgo ostala v spominu. OB ZAKLJUČKU DEŽELNE KONFERENCE 0 ZADRUŽNIŠTVU Delavske zadruge je treba vrniti njihovim 18.000 članom zadružnikom Zadrugam zagotoviti večjo pogodbeno moč in večjo konkurenčnost proti monopolističnim tvorbam - Deželne oblasti naj čimprej prevzamejo potrebne ukrepe za razvoj zadružništva Na včerajšnjem nadaljevanju prve deželne konference o zadružništvu, ki je bila kakor znano v Vidmu, se je razvila živahna razprava o poročilih posameznih predstavnikov zadružnih gibanj in organizacij; govorniki so v glavnem poudarili nujnost večje prizadevnosti m večjega zanimanja javnih oblasti za zadružništvo in za njegova vprašanja. Predsednik vsedržavne zveze zadrug in vzajemnih blagajn Miana je naglasil, da je treba temeljito preučiti odnose, ki so se razvili med deželno upravo in zadružništvom ter posredovati ustrezna izkustva vsem italijanskim deželam z normalnim statutom. Govornik je nadalje dejal, da bi morale oblasti čimprej urediti zakonodajo, ki zadeva zadružništvo in dejavnosti, ki pridejo v poštev za zadružne oblike sodelovanja. Prav tako je treba čimprej razčistiti vprašanje odnosov med zadružništvom na eni ter državo in javnimi upravami na drugi strani. Glede razvojne politike na tem področju pa je govornik naglasil nujnost, naj bi ta prešla s sedanje prakse podelje- ■iimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuimiuiijiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimitiuiiiiiiiiiiiiiituniiiiiimiin DO SREDE 7. APRILA NA POMORSKI POSTAJI OGLEJTE SI RAZSTAVO O NEMŠKIH TABORIŠČIH Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 20. ure Na pomorski postaji si te dni lahko ogledate veliko in zelo zanimivo razstavo o koncentracijskih taboriščih. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 20. ure, in sicer do srede, 7. aprila. Organiziralo jo je Vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih oto priliki vsedržavnega kongresa, ki bo v Trstu, 2., 3. in 4. aprila. Kakor smo že poročali, ne gre za običajno razstavo fotografij o uničevalnih taboriščih. V obsežni hali pomorske postaje so smotrno razporejeni veliki fotografski posnetki, koplje dokumentov iz nemških arhivov, obleka in oprema internirancev itd. Osem avtomatskih projektorjev pa prikazuje na platnu življenje v taboriščih, mučenja, poizkuse, krematorijske peči in prizore ob osvoboditvi. Rajastavljenih je tudi nekaj fotografij Rižarne in načrta za ureditev Rižarne. Razstava je zanimiva in poučna tudi zaradi tega, ker prikazuje in osvetljuje ne samo politične, ampak tudi ((ekonomske razloge«, ki so navdihovalli nacistične voditelje pri ustanaVljainju koncentracijskih taborišč. Veliki industrijski obrati, zlasti vojna industrija, pa tudi kmetijstvo, so zahtevali številno delovno silo. Himmler in njegovi pajdaši so poskrbeli tudi za to. Sestanek šolske komisije PSI Šolska komisija PSI je svoj zad-aji sestanek posvetila preučevanju vprašanj srednje šole in deželne univerze. Pokrajinski tajnik Pesan-te je poročal o svojih stikih v Rimu na sedežu vsedržavne šol ske komisije in s parlamentarno skupino o vprašanju deželne univerze in pri tem dobil popolno potrditev stališč, ki jih je zavzela tržaška pokrajinska federacija. Pe-sante se je zanimal tudi za odobritev novega statuta šole za prevajalce in tolmače, za podaljšanje trajanja njenih tečajev na štiri leta v skladu z zahtevami študentov in šole same. ljala o težavah, ki so nastale pri parlamentarnem iterju prehodnega šolskega zakona. V posebnem dokumentu se opozarja, da predstavlja pedagoška fakulteta, ki jo čvrsto branijo klerikalni krogi, vozel, ki ga je treba razvozlati, da zakon ne bo izgubil svoje najbolj kvalificirane vsebine z enostavno odobritvijo enega samega dela s posebnim odlokom. • V sredo, Sl. tjn. bo oto 18. uri v dvorani ljudskega dama v Ulici Madonnlna 19 sestanek aktivistov KPI, med katerim bodo razpravljali o «PrenavJJeml Sodi za demokratično in socialistično Italijo«. U-vodnl govor bo Imel. odgovorni dlan šolske komisije pri federaciji Pie-ro Panizzan. vanja raznih oblik pomoči na podeljevanje potrebnih kreditov po zmerni obrestni meri. Miana se je v svojem nastopu zavzel za dosego sporazuma med tremi glavnimi zadružnimi organizacijami v Italiji, tako da bi zadružništvu zagotovili večjo pogodbeno moč v boju z monopolističnim kapitalom. Predsednik tržaške zadružne zveze dr. Miccoli je v svojem nastopu poudaril zlasti nujnost sprejetja novega deželnega zakona o zadružništvu. Kar zadeva zadruge, ki se udejstvujejo v gradbeništvu, pa je govornik zahteval, naj bi jim oblasti priznale drugačne ugodnosti kakor zasebnim gradbenikom. Predsednik deželnega združenja kmetijskih zadrug Andrian je kritiziral deželno upravo, češ da se premalo zanima za probleme zadružništva ter da se ni še lotilo reševanja glavnih vprašanj, ki tarejo zlasti kmetijske zadruge. V tej zvezi je naglasil zlasti potrebo po sprejetju takih ukrepov, ki bi mogli zavreti konkurenčno moč kapitalističnih podjetij, ki pritiskajo čedalje huje na to področje. Predsednik deželnega odbora zveze zadrug Zanfagnini je v svojem nastopu kritiziral deželni petletni načrt ter ga označil za »sanjsko knjigo«, saj so se njegova predvidevanja uresničila le v neznatni meri. V prihodnje naj bi deželni organi, ki zbirajo statistične podatke o razvoju gospodarskih in socialnih dejavnosti v Furlaniji -Julijski krajini, obdelovali tako pridobljeni material bolj kritično ka kor se to dogaja danes, da bi tako laže prišli do pokazateljev, na osnovi katerih bi bilo možno sprejeti nove ukrepe za , razvoj posa meznih področij. Član upravnega sveta Delavskih zadrug Saverio Giacchetti je nato podal daljše poročilo o nastanku in razvoju Delavskih zadrug do nastopa fašizma. Fašizem je leta 1935 prelevil zadruge v «moralno ustanovo« ter jim tako odvzel zadruž-niško osnovo. Giacchetti je pozval vsa zadružna gibanja, naj bi se zavzele za povrnitev te pomembne organizacije 18.000 članom zadru-garjem. V ta namen je nakazal potrebo, naj bi na deželni ravni prišlo do ustreznega sodelovanja med zadružnimi organizacijami in sindikati, da bi pripravili skupen predlog ter ga' izročili pristojnim organom Furlanije Julijske krajine. \ iiiiiiiiiiiiimniiiiiiimMiiHMNiiMMUMiiMiimtulliffiiiiiiiiiiiHJiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin TISKOVNA KONFERENCA MILJSKEGA ŽUPANA ------------............ Vrsta predavanj o fašizmu na pobudo miljske občine Predvajali bodo tudi nekaj dokumentarnih filmov Kakor smo pred nekaj dnevi na kratko že poročali, je miljska občinska uprava s sodelovanjem Od pomiškega sveta dala pobudo za vrsto predavanj o fašizmu. Miljski župan je v petek napovedal in obrazloži' spored ter navedel nekatere že uresničene pobude. Predvsem je pripomnil, da miljska občinska uprava ni mogla kar tako mimo nevarnega porajanja fašizma in napadov fašističnih škvader, ker dobro pozna in zna ceniti velik delež prebivalstva miljske občine v boju proti fašizmu in v osvobodilnem boju: 182 padlih borcev, 39 umorjenih partizanov in talcev. 141 pogrešanih. Zaradi tega prireja občinska uprava predavanja o faši zrnu, saj je potrebno, da zlasti mla de generacije s kritičnim pogledom spoznajo značilnosti prvotne ga fašizma, ki se v bistvu ne razlikuje od sedanjega. Predavanja ne bodo dolga, da se bo lahko razvila diskusija. Spored .je naslednji: 1. aprila (ob 20. v dvorani »Verdi«) predvajanje filma »Tino al pdccione«, 8. aprila (ob 20. v dvorani »Verdi«) predvajanje dokumentarnih filmov o fašističnem režimu in odporništvu, 15. aprila (ob 20. v dvorani »Verdi*) predavanje o vojaški politiki fašizma, 16. aprila (ob 20. ob dvorani »Roma«) predavanje o zunanji politiki fašizma, 22. aprila (ob 20. v dvorani »Volta«) predavanje o gospodarski politiki fašizma, 23. apri la (ob 20. v dvorani »Roma«) predavanje o kulturni politiki fašizma. Lansko leto je miljska občina razpisala nagradni natečaj za spise in risbe o odporništvu, tako o osnovnih kot v srednjih šolah ter .je dala pobudo za postavitev doprsnega kipa Alme Vivode pri Bošketu, kjer je padla v zasedo Collottijeve bande. Govornik je dejal, da je deželni odbornik Varisco julija 1968 leta povabil upravni svet Delavskih zadrug, naj bi spremenil statut organizacije v skladu z obstoječo zakonodajo o zadružništvu, medtem ko je predsednik deželnega odbora Berzanti pozneje preklical poziv. Govornik je v tej zvezi dejal, da je prepričan, da je bil odbornik Varisco v dobri veri, ko je postavil svojo zahtevo upravnemu odboru Delavskih zadrug. Na koncu svojega nastopa je Giacchetti povabil prisotne predstavnike oblasti, naj bi se zavzele za povrnitev Delavskih zadrug članom, ter izrecno povabil deželnega odbornika za industrijo in trgovino Dul-cija, naj bi uresničil obveznosti, ki jih je prevzel do zadružništva a-prila lani. Dulci je namreč tedaj obljubil, da bo izboljšal deželni zakon štev. 9 in poskrbel za podelitev posebnih prispevkov za razvoj zadružnih konzorcijev in za preosno-vo obstoječih zadrug. Proti tej njegovi nameri je pozneje nastopilo vsedržavno združenje trgovcev (Confcommercio), tako da se Dul cijeve obljube niso mogle vse do danes uresničiti. Zadnji je spregovoril deželni odbornik Varisco, ki je ocenil za pozitivne rezultate te prve deželne konference o zadružništvu, in sicer tako glede prisotnosti kvalificiranih osebnosti, kakor tudi glede številnih in stvarnih nastopov posameznih govornikov in živahne razprave o posameznih problemih. Zaključno spomenico, ki je bila napovedana, bo v prihodnjih dneh sestavil deželni odbor za zadružništvo, v katerem so predstavniki vseh večjih zadružnih organizacij. S. G. Občni zbor P. d. « Vesna» iz Kriza Sinoči je prosvetno društvo »Vesna« iz Križa po dveh letih imelo svoj občni zbor. Po običajnih poročilih predsednika, tajnika in blagajnika ter pozdravih je bila izvoljena volilna komisija. Bivši odbor je pripravil kandidatno listo, o kateri se je razvila krajša debata. Končno so navzoči člani sprejeli listo in imensko glasovali za predsednika in nadzorni odbor. Novi predsednik bo mladi in delavni Boris Košuta, v nadzornem odboru pa so Miro Sedmak. Boris Bogateč in Silvano Košuta. Takoj po izvolitvi je Boris Košuta v kratkem govoru nakazal naloge, ki jih namerava novi odbor izvesti. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o občnem zboru podrobneje poročali v prihodnji številki. Razstave NATURA VIVA — TRŽAŠKI EXOTARIUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava ln trgovina troplt nih. sladkovodnih ln morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. zilcev, dvoživk). Odprto vsak dan. tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spek takularna razstava. V galeriji modeme umetnosti »Russo* (Pasaža Rossani) bo od 1. do 10. aprila razstavljal mladi tržaški slovenski slikar Deziderlj Švara. Otvoritev v četrtek ob 18. uri. V galeriji »Barisl* bo od 29. tm. do 7. aprila razstavljal italijansko-franooskl slikar Plerre Bosco. Otvoritev razstave bo v ponedeljek ob 18. uri. V galeriji »Loža* v Kopru bo od srede, 31. maroa do 15. aprila razstava del Černigojeve šole. Otvoritev bo v sredo ob 18. url. Prosvetno društvo »Ivan Grbec« v Skednju priredi razstavo slikarja Možine. Razstava bo odprta od 3. do 11. aprila 1971, ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Šolska komisija je nato razprav- ............................................................................................................................... Danes, nedeljo, 28. marca JANEZ Sonce vzide ob 5.45 ln zatone oto 18.27. Dolžina dneva 12.33. Luna vzide ob 6.17 ln zatone oto 31.08. Jutri, ponedeljek, 29. marca CIRIL Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,2, najnižje 6,9, ob 19. url 9,6, zračni tlak 1004,5 rahlo raste, veter 24 km severovzhodni, sunki burje 67 km na uro, vlaga 55 odst., padavine 0,6 mm, netoo poobleče-no, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. marca 1971 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 79-letni Ettore de Carli, 61-letrvi Carlo Giuseppe De Ficonii, 73-letni Egisto Fiumana, 67-letni Bruno Gdudici, 65-letne Mar-gherita Saule vd. Rotter, 43-letni Lucio Makovec, 73-letna Maria Be-lig vd. Muzzi, 66-letna Enrica Gasparini vd. Rogotich, 72 letna Viola Bartoli vd. Marchi, 64-letni Giordano Perok, 62-letni Mario Maer, 86-letna Doralice Sauli, 81-letni Fran-cesoo Abruzzese. OKLICI: uradnik Dino Clon in uradnica Laura Dapretto, uradnik Cosimo Stea in stenograf ka Angela De Nicolč, mehanik Corrado Giu-ressi in trg. pomočnica Lidia Bilo-slavo, uradnik Bruno Verzier in tajnica Luisa Eppdnger, hidravlik Livio Reggente in uradnica Neva Ferluga, arhitekt Riccardo Sla to in učiteljica Elda Macagno, analist VValter Coceani in trg. pomočnica Lilia Zacchigna, delavec Roeario Včeraj-danes Carbatto in gospodinja Claudia Hodnik, tehnični risar Gianfranco Cre-vatdn in trg. pomočnica Oneka Pa-gliara, mehanik Stelio Marchi in trg. pomočnica Silvana Mersi, elak-trovarilec Lucio Derossi in trg. pomočnica Sereneila Simeone, univ. asistent Francesco Adamo in uradnica Laura Pagnini, finančni stražnik Giuseppe Bič in gospodinja Aliče Postetto, uradnik Guidp Boni-vento in gospodinja Giuliana Bor-gna, pomorski natakar Vincenzo Puglisi in delavka Bianca Polloni, radiotehndk Niooia Tutino in uradnica Pavla Petrovčič, uradnik Roberto Moriti in študentka C Lara Codan, glasbenik Paoio Longo in univ. študentka Miriam Goldstein, uradnik Bruno Weber in uradnica Donatella Cherti, delavec Roberto Crispi-ni in šivilja Kosanka Carli, delavec Bruno Galati in trg. pomočnica Maria Filippi, uradnik Dano Ceket in ura 81 70 10 CAGLIAR1 12 8 68 75 44 FIRENCE 3 8 87 61 13 GENOVA 88 25 48 50 30 MILAN 24 15 7 33 22 NEAPELJ 20 1 58 56 83 PALERMO 33 82 84 57 58 RIM 83 25 18 10 69 TURIN 32 27 12 73 24 BENETKE 34 73 58 55 21 ENALOTTO XII 2 1 1 X 2 X X I 1 Kvote- 12 točk — 5.176.000; 11 točk - 215.600, 10 točk — 21.200 lir. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE WWiam Shakespeare MACBETH Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Mija Jarčeva Glasba: Ivo Petrič Prizori borb: Andrej Zajc Režiser: ŽARKO PETAN Nastopa ves igralski ansambel Drame, v naslovni vlogi: Boris Kralj DANES, 28. t. m. ob 16. uri (Red B — nedeljski popoldanski, okoliški In mladinski v sredo) Avtobus št. 1: Trnovca 14.45, Prečnik 14.50, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15., Sesljan 15.05, Na. brežina 15.15, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Veliki Repen 14.40, Briščiki 14.45, Mali Re-pen 14.50, Zgonik 15., Salež 15.05, Sv. Križ 15.10. Prosvetno društvo »I. CANKAR* priredi v petek, 2. aprila ob 20.30 gostovanje Amaterskega odira s Proseka-Kontovela z veseloigro v šestih slikah Norman Krasna DRAGA RUTH Režija: Stane Raztresen Vabljeni! m Slovenski klub priredi v torek, 30. marca ob 20.30 VEČER MLADIH SLIKARSKIH UMETNIKOV na katerem bodo sodelovali v besedi ln sliki Robert Rozman, Deziderlj Švara, Franko Vecchiet, Franko Volk, Boris Zulian in Edvard Žerjal . Navzoče mlade umetnike bo predstavil kritik Milko Bambič. Vljudno vabljeni 1 PD »GRBEC* V SKEDNJU V torek, 30. marca ob 20.30 gostuje v kinodvorani v Skednju dramski odsek PD Tabor z Opčin s komedijo B. Nušiča «Žalujoči ostali» Skedemjci, napolnite dvorano; odlično se boste zabavali I AMATERSKI ODER PROSEK KONTOVEL DANES, 28. maroa ob 17. uri v prosvetnem domu na Proseku Norman Krasna DRAGA RUTH Veseloigra v šestih slikah Režija Stane Raztresen. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO TABOR - OPČINE priredi gostovanje PROSVETNEGA DRUŠTVA ((KRAŠKI DOM« - REPEN TABOR DANES, 28. t. m. ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Spored: 1 Repentabrska igralska skupina z enodejanko ((Sveto ivansko ženltovanje« (M Mtjot). 2 Repentabrskl pevski zbor «Srečko Kumar« — pev. M Guštin. 3. Prizor lz Labodjega jezera VLJUDNO VABLJENI I Redni občni zbor delničarjev BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. p. a. bo v prvem zasedanju v društvenih prostorih v Ul. F. FU-zi 10 dne 3. aprila t. 1. oto 9. uri ln 4. aprila t. 1. ob Isti uri v morebitnem drugem zasedanju. DR. SONJA MAŠERA bo odsotna od 5. do 19. aprila 1971. Gledališča VERDI Danes popoldne ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih četrta predstava opere Musorgskega «Ho-vanščlna« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Oskar Danon. Režija Mladen Sablič. Sodeduje baletni zbor beograjske Opere. * * * Pri blagajni gledališča se sprejemajo prošnje za abonmaje za spomladansko simfonično sezono, ki bo obsegala 12 koncertov ter se začela 7. aprila ln zaključila 12. junija. Abonentom na prejšnjo sezono bo dovoljeno v mejah možnosti potrditev abonmajev do 31. marca. Po tem roku bodo prosta mesta dana na razpolago novim prosilcem. Vse informacije so na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 23988). POLITEAMA ROSSETTI Na splošno željo je vodstvo Teatra Stabile pripravilo v Poditeama Rossetti še eno Izredno predstavo Goldonijeve komedije «Le masse-re», ki bo v torek. Današnja predstava komedije «Le massere« se začne ob 16.30. V sredo, 31. tm. bo v Rossettiju na sporedu novost v dveh delih Pasquala Feste Campanlleja «Tudi če vas Ima še tako rad« z mio Brtgnone inGiannljem Santuccdom Rezervacija vstopnic za to lzven-abonmajsko predstavo kokar tudi za zadnje predstave komedije «Le massere« je pri centralni blagajni v Pasaži Prottl. Nazionale 15.00 «Macho Callagan«. David Jamsen. Jean Seberg. Lee J. Cobb. Technicolor. Fenice 15.00 «La superstlmone«, Monica Vitti, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 14.30 «Una lucentola con la pelle di donna«, Florinda Bolkan, Stanley Baker, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 ((Senza via d'usca-ta«. Marisa Mell, Philippe Leroy, Lea Massari. Technioolor, Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.00 nConuna 22». FUm Mika Nicholsa Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 14.00 «11 gatto a nove code«, J Francisco, Karl Malden, Cathe-rine Spaak. Film Daria Argenta. Prepovedano mladini pod 14. letom. Technicolor Alabarda 15.00 «1 leopardi dl Churchill«. Klaus Kinski, Richard Harrison, Pilar Velasquez. Technicolor. Filodrammatico 15.00 #GU occhl del testimone«. Steve McQueen. Prepovedano mladini pod 16. le-tam. Aurora 15.00 «La oaliffa«, Romy Schneider, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 15.00 «Branoaleane alle croclate«, Vittorio Gassman Technioolor Capitol 15.00 «Le capple«, Alberto Sordi, Manioa Vitti. Technioolor. Moderno 14.00 «La cadute degM Del«. Dirk Bogarde, Ingrid Thu-lin, Helmut Berger. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. le tam. Vittorio Veneto 14.45 i(Assofluto naturalen. Silvia Koščina, Laurence Harwey. Technicolor Prepoved« no mladini pod 18 letom Ideale 14.30 ((Alrport«. Burt Lanca-ster, Dean Martin. Technicolor. Impero 15.00 «Venga a prendere 11 caffč da noi« Ugo Tognazzi Tech-nlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 15.00 ((L’inafferrabile invinci-bile Mister lnvisibile« Dean Jones Technicolor. Abbazia 14.30 ((L’esecutore». George Peppard, Joan Collins Technicolor. KINO NA OPČINAH ponovi danes oto 15. uri barvni film: LA PRIMA NOTTE DEL DOTTOR DANIELI Igrata: Lando Buzzanoa ta Ira FUrstemberg K/NO «|RIS» PROSEK ponovi danes ob 16. url clne-masoope barvni film: L’ AMANTE po romanu Paula Gulmarda Igrata: Romy Schneider ln Michal Picooli Koncerti Italijansko avstrijski kulturni krožek v Trstu priredi v ponedeljek, 29. t. m. ob 21. url v veliki dvorani Krožka za kulturo ln u-metaost v Ul. San Carlo 2 kanoert pianista Rudolfa Buchblnderja. Program: Chopin Sonata op 58, W A. Mozart - Variacije K 265, R. Schumann - Karneval. Prispevajta za aolo-spomenik v Cerknem ! Predavanja Italijansko elektrotehniško ln e-lektronsiko združenje (tržaška sekcija), Nemški kulturni Inštitut ta Inštitut za elektrotehniko ta elektroniko tržaške univerze, prirejajo predavanje prof. Uda Stoermerja na temo «01ovek in avtomat« problemi modeme kibernetike, ki bo v torek, 30. tm ob 19. uri na sedežu Nemškega kulturnega inštitut« v Ul. Ooromeo 16, Darovi in prispevki Za postavitev spomenika padlim v Križu darujejo: Cvetko Verginela iz Gabrovca 2.000 Ur, Josip Košuta 500, Angel Košuta 1.000, Viktor Bogateč 5.000, Alojz Švab 5.000, Guido Knez 2.000, Ivan Košuta 5.000, Ivan Bužeti 5.000, Dušan Košuta 10.000, Boris Sirk 5.000, Milan Kobau 5.000, Alojz Bogateč 5.000, Marjo Sirk 10.000, Marjo Sedmak 1.000, Miro Sedmak 1.000, Ed-mund Košuta 1.000, (vsi iz Križa), Edi Daneu (Kontovel 23) lir 500, Anton Košuta 2.000. V počastitev spomina pok. Nore Krlščak darujejo za Dijaško matico Anica Furlan 1000 lir, družina FertotJankovič 2000 lir. V počastitev spomina matere Silvane Valop-pl in matere Izidorja Predana darujete Minka ta Drago Pahor 1500 lir za prosvetno društvo I. Grbec v Skednju ln 1500 lir za prosvetno društvo Ivan Trihko v Čedadu. Namesto cvetja na grob pok. Idi Rebula por. Pipan daruje Zofija Kralj iz Sesljana 2000 lir za Dijaško matico. Ob 3. obletnici smrti Viktorije Sosič roj. SlkrlavaJ darujeta Giuliana in Viktor Sosič 3.000 lir za športno društvo Polet. Namesto cvetja na grob pok. Romani Pi-ščanc darujete Marija ln Marino Udovič 3.000 lir podpornemu društvu v Rojanu. Mira in Silvo Križmančič (Stefanov) bivajoča v Ljubljani, darujeta 10.000 Ur za SD «Zarja». V počastitev spomina pok. Ane Žerjal vd. Koojan darujejo pogrebni pevci 10.000 lir za prosvetno društvo France Prešeren. Ob priliki praznovanja 8. marca so darovale ricmanjsfce žene 5.000 lir za domačo godbo. Namesto cvetja na grob pok. Ide Pipan darujejo nabrežin-ski pevci 16.000 Ur za prosvetno društvo Igo Gruden. V spomin Nore Kriščak, bivše članice pevskega zbora v Barkov-Ijah, daruje Milka 2000 Ur za Dijaško matico. Ob prvi obletnici smrti drage mame Leopolde Abram, darujete hčeri Marija ta Anica v njen spomin 5.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na SUvanino mamo Lojzko Bratina vd. Valoppd, daruje družina Batič 1000 lir za spomenik padlim partizanom v Križu. KOMISIJA ZA DORASCAJOCO MLADINO pri SKGZ sporoča, da se je pričelo vpisovanje za letovanje v Zg. Gorjah dne 22. maroa 1971 na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9 od 9. do 12. ure dopodne. Razna obvestila Kmetijska zadruga Trst vabi s*9, je člane na redni občni zbor, ki M danes, 28. marca 1971 ob 9. v sejni dvorani v Ul. Geppa 9/1 (Gregorčičeva dvorana) Dnevni red: 1. Poročilo uprav* ga odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Predložitev diskusije j" odobritev obračuna za leto 197®' 4. Izvolitev upravnega odbora P° določbah statuta 5. Razno Danes bo nastopil v župni oerkt* v Skednju mešani pevski zbor <*f' kve Sv. Marije Velike v Trstu N* sporedu so razne nabožne P65"? Zbor vodi pater Vittoriano M*®’ taln. Začetek ob 16. uri. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Kraški do"1*' Repentabor vabi na redni 0°®® zbor, ki bo v sredo, 31. marca 1971 ob 20.30 v prvem sklicanju ln °® 21. uri v drugem sklicanju v P1®" štorih nad občinsko kopalni00 Repentabru Vljudno vabljeni 1 Odbor Mali oglasi ■ClTHOENs — mehanična »Mg* ca Samarittanl in Miceo in nadomestnih delov IJ1. Hlttrner«1 * IMATE HESEN NAMEN, da »' ^ Iščete ŽIVLJENJSKEGA UKUUA' osamljeni, pogrešate toplih družine? Se želite izogniti avantur*®' neresnic, in izkoriščanju neuglt®1^ mu spoznavanju na cestah m P" kallh? Pišite nam. ali pa nas ot" ,.j Pri naših odgovorih — na kuverti oznake našega podjetja. Tajnost '* je zajamčena. POSREDOVALNICA . ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana, r' teršnikova Z4 a SOŽALJE Prosvetno društvo «Ivan Cank0/ izraža globoko sožalje Fausti Vladu Premruju ob smrti d*4*8 matere in tašče. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo Id so spremili na zadnji poti ^ drago mamo ln nono Pavlo Zobec Mihalič Posebna zahvala č. g. župh^ vsem sorodnikom, vaščanom ta čanom ter vsem, ki so na k***? kodi način počastili spomdm P0*0 niče. Mož Viktor, hči zet Josip, vnuk SUr in drugo sorodstvu Trst, Dolina, 28. marca 1971 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ld sočustvujejo z mano ob izgubi moje drage mame LOJZKE BRATINA vd. VALOPPI Posebna zahvala delovnim tovarišem, g. Albertu Miklavcu ln vsem darovalcem cvetja ter prispevkov v dobrodejne namene. Trst, 28. marca 1971. SILVANA VALOPPI Z A H VA L A Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame ANE ŽERJAL vd. KOCJAN Posebna zahvala zdravniku dr. Miru Slavcu, č. g. župniku, darovalcem cvetja, pevcem ter vsem, ki so na kateri koH način počastili spomin po kotnioe ta jo spremili na zadnji oo tl. Družine Slavec. Bavčar. In Kocjan ter sestra Antonija Bollunec, 28 marca 1971 Z A H VA L A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ln spremili na zadnji poti našega dragega EDVARDA TROBCA Žena Tončka, hčeri, sin, zeta in nečaki Trst, 28. marca 1971. Z A H VA L A Vsem, ki ao z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti nepozabnega BRANKA KOCJANČIČA se iskremu zahvaljujemo. Posebna zahvala fantom ln dekletom “ Mavhlnj ln Slivnega, godbi iz Nabrežine, podjet cvetJa ln vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika. _____ Družina KOCJANCIC In sorodstvo Gurovlje, 28 marca 1971 Z A H VA L A Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrag« IDE PIPAN roj. REBULA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku dr. Detamlju, sorodnikom, nabrežtasld godbi, sosedam, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku DRUŽINE: PIPAN In REBULA Nabrežina, Trst, 28. marca 1971. ;i dnevnik 28. marca 1971 PISMO ŠTIVANSKEGA ODBORA RAVNATELJSTVU ACEGAT Z ZADNJE SEJE OBRTNIKOV PRI SGZ STO* i b» url 9/1 vne-ieg» ■ i» 1970. po Upravičeno negodovanje Štivancev zaradi tresljajev turbinske črpalke Ropot in tresenje, ki ga povzroča nova črpalka za novi vodovod, onemogoča ljudem spanje in počitek • Dosedanjih zagotovil niso spoštovali Štivanski odbor, ke je bil ustanovljen lanskega leta in ki deluje vaška konzulta v smislu splošni!.8 direktnejšega in demokratičnega odnosa z občinskimi oblast-JJj Je že večkrat uspešno posredo-mnenje in zahteve prebivalcev jTOajhne in najzapadnejše sloven-vasice tržaške pokrajine raz-oblastnim organom. Objavljamo l^ino pisma, ki so ga trije Štivan-naslovili na tržaško mestno Ujetje ACEGAT ter poslali v ved-J*t občini Devin-Nabrežina, občini ^ ter odborniku za industrijske 'britve tržaške občine Dušanu Hre-scaku. ftsmo se glasi: >r ,*Štiyanski predstavniki in pod Jsniki pričujočega pisma želijo o-SJoriti ravnateljstvo pcxljetja ACE P vj na nevzdržno strnije, ki se je jhčo postavitve nove turbinske “Mke omenjenega podjetja za šti-“ 'jmski vodovod, pojavilo v tem va-okolišu. Ropot in tresanje, ki “ Povzroča prva turbinska črpalka W naj bi sledile še nadaljnje tri!) "tako močno, da dobesedno pretre-J normalni potek življenje vašča-saj ni mogoče več noben po-Nanski počitek in, kar je še huj-niti ponoči. Vse to pa ima se-,6 skrivali za njim V noči od petka na soboto so vlomilci obiskali zlatarno in urar-no Pisani v Ul. Oberdan 6. Potem ko so s primernim orodjem s sito dvignili železno navojnico na vratih za kakih 90 cm so razbili steklo, vstopili v trgovino in odnesli iz izložbe in predalov zlatnino in ure v vrednosti skoraj dva milijona lir. Po isti poti so nemoteno odšli, ne da bi poskušali odpreti tudi železno blagajno. Zjutraj nekaj pred 5. uro je nekdo, ki je hotel na bližnji poštni brzojavni urad, opazil vlomljena vrata in takoj obvestil najbližjega policaja, ta pa leteči oddelek go-riške kvesture. Ugotovil je, da so vlomilci postavili za »zaščito* na pločnik pred zlatarno tovornjak podjetja SATER iz Gorice, Ul. Favetti, ki so ga prej odpeljali izpred stanovanja lastnika te tvrdke v Ul. Corsica 7. Po prvi preiskavi sodeč so vlomili med 3. in 4. uro, ko je bila ulica brez kakršnegakoli prometa in ko so, kot rečeno, postavili pred vrata trgovine ukradeni tovornjak za kritje, so delali lahko nemoteno in prav tako nemoteno tudi odšli. Policija sedaj na osnovi najdenih sledov išče vlomilce, da bi jih prijavila sodišču. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 22. do 27. marca rodilo 25 otrok, umrlo 17 oseb, poročili so se 4 pari in 11 so jih oklicali. ROJSTVA: Luca Taverna, Paola Pagliaro, Valentina Ferigo, Ales-sandro Tinunin, Claudia Serino, Lo reno Gandin, Michela Viscovich, Missimiliano Bisiach, Valter Devetak, Chiara Iancer, Andrea Butta-rello, Lara Marusich, Silvano Za-nandrea, Alberto Brumat, Nicolet ta Metti, Massimo Morin, Andrea Lonzar, Paolo Bearzi, Fabio Rob-legg, Samantha Teat, Isabella Ber totto, Claudia Romanin, Davide Ga gliardi, Daniela Perlini, Manuela Furlan. SMRTI: upokojenka 68-letna Giu-seppina Venuti vd. Lorenzon; in* valid 78-letni Glovannj Maraston, gospodinja 80-letna Anna Tomat vd. Zudich; en dan stari Marco Batti stuttn; upokojenec 70-letni Crescen-zio CaseUa; upokojenec 87-letni Um berto Mantovani 73-letna Giuseppi-na Terpin por. Jug; 63-letni Ro dolfo Olivo; upokojenec 78 letni Ni cold Olivo: upokojenec 66-letni Re nato Vinzi; 47-letni Antonio Terpin; gospodinja 67-letna Maria Peternel vd. Furlani; gospodinja 76-Ietna Maria Kodermatz vd. Manetti; in valid 96-letni Vittorio Fabro; mehanik 51-letni Renato Spessot; gospodinja 68-letna Lucia Pasqua Furlan por. Spessot; gospodinja 81 letna Amalia Maria Pertot vd. Oblassia. POROKE; pleskar Giorgio Sprin golo in frizerka Franca Vouk; me hanik Gianfranco Meneghini in pro dajalka Valnea Drigo; Franco lan sig in prodajalka Anna Gortan; me hanik Antonio Gratton in prodajalka Silvia Tomani. OKLICI: poročnik Giulio Barbarih) in uradnica Maria Carli; študent Giuseppe Brumatti in gospo dinja Lidia Ferrari; učitelj Andrea Mirizzi in prodajalka Marina Mancini: delavec Giuseppe Pelicon In delavka Silvana Belli; šofer Silvano Obedic in uradnica Elisabetta Genco; delavec Giordano Vole in delavka Silvana Pauletig; šofer Ma rio Viola in delavka Daria Peteani: uradnik Benito Francesco Iacona in uradnica Immacolata Liguari; delavec Franco Compassd in delavka Luciana Velušček; trgovec Sorgio Rovere in bolničarka Cese rina Scapinello: zdravnik Ezio Lau tieri in študentka Vilma Canton: Giulio Kacin in Raina Zaharievn Vladova. V VELJAVI OD 1. APRILA Poletni urnik za trgovine Za jestvinarje v Gorici stopi v veljavo 1. maja Pokrajinsko združenje trgovcev sporoča, da stopi v četrtek 1. apri la v veljavo poletni urnik trgovin, ki je naslednji: Pekarne: od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Mlekarne: od 6.30 do 12.30 in od 17. do 19.30. Drogerije, sadje in zelenjava: od 8. ure do 12.30 in od 16. do 19.30. Konfekcijske trgovine in industrijski proizvodi in trgovine, ki niso posebej navedene: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Železnina: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Gorivo in gradbeni material na drobno: od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30. Avtomobili, motocikli in nadomestni deli: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. Kolesa in nadomestni deli: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Cvetličarne: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30. zaposlitve delavcev. Obvestilo s0 poslali tudi pokrajinski zvezi ®-dustrijcev. Kmetijske potrebščine: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Slaščičarne, ki nimajo posebnega policijskega dovoljenja, tudi tiste pri prodaji kruha, delujejo od 7.30 do 22.30. Živilske trgovine po vseh občinah (razen Gorice in Krmina): od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30. V Kr-minu: od 8. do 13. in od 16.30 do 19.30. Živilske trgovine v Gorici začnejo s poletnim urnikom od 1. maja, in sicer od 8. do 13. in od 16. do 19. ure. Kriza v podgorski tovarni V zvezi s kritičnim položajem v tekstilni tovarni v Podgori so predstavniki treh tekstilnih sindikatov CGIL, CISL in UIL poslali deželnemu odborniku za industrijo pismo s predlogom, naj bi organiziral sestanek med vodstvom te tovarne in sindikalnimi predstavniki, da bi preučili položaj, s posebnim ozirom na finansiranje proizvodnih programov, ki jih je treba povezati s problemom SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E.MA.C. Iz Gorice GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE VVilliam Shakespeare MACBETH Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Mija Jarčeva Glasba: Ivo Petrič Prizori borb: Andrej Zajca Režiser: 2ARKO PETAN Nastopa ves igralski ansambel Drame, v naslovni vlogi: Boris Kralj JUTRI, 29. t. m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI VOZNI RED AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO: Avtobus št. 1 vozi skozi: Pev-mo odhod ob 19.35, Oslavje, Steverjan Dvor odhod ob 19.45 • Bukovje, Podgora Avtobus št Z vozi skozi: Vrh odhod ob 19.45. Rupo. Peč Avtobus št 8 vozi skozi: Doberdob odhod ob 19 45 Poljane Avtobus št. 4 vozi skozi: Jam-lje odhod ob 19.45 Dol, Gabr Je. Sovodnje, Standrež Predprodaja vstopnic do sobote tudi na sedežu SPZ, Ul Malta 2, ln pri Arturu Košuti, Ul Mamell 8 Na razpolago je še 300 sedežev STELLA MATUTINA 14.30: «Blt*ka na Neretvi«, jugoslovanski barvni film Veljka Bulajiča. VERDI ob 15.15: «Giochi pajčolan«. M. Mastroianni in Vin14 Lisi. Barvni film. Mladini P°^ 18. letom prepovedan CORSO ob 15.15: «Lo chiamav* no Trhlite«, T. Hill in B. Spencer ; italijanski kinemaskops® film v barvah. MODERNISSIMO ob 15. uri: «M foto proibite di una signora P® bene«, D. Lassander ln P .P. Cap-poni; italijanski kinemaskops® film v barvah, mladini pod letom prepovedan V1TTORIA ob 15 .uri: «La P&t trioe adolescente«, A. Steel in *• Prevost; nemški film v barval1' mladini pod 14 letom prepove-dan. CENTRALE ob 15. url: «1 lupi & taccano in branco«, R. Hustč** 111 S. Koscina; italijanski kine®8' skopski film v barvah. I rzič AZZURRO 14.00: «In fonda aflaPj" scina«. C. Baker in M. Craig-nemaskope v barvah. EXCELSIOR 14.00: «La spina drsale del dlavolo«, B. Femiuk ® J. Huston. Barvni film . PRINCIPE 14.00: «11 giardino Finzi Contini«. L. Capolicchio ® D. Sanda. V barvah. ,\ovu Gorica SOČA (Nova Gorica): »Vrnitev ' Batan«, ameriški barvni fihn ”” ob 16., 18. in 20. ^ KANAL: «Kje je Jack«, angleS® barvni film — ob 16. In 19.30. SVOBODA: «Ulica TusseU, spans® barvni film — ob 16., 18. in ^ DESKLE: «Sinovi mušketirjev* francoski barvni film — ob 1' ln 19.30. ŠEMPAS: «Lepa deklica kot j«®!’ ameriški barvni film — ob 1 in 20. g RENČE: «Velild upor«, men«*’ barvni film — ob 16. In 19A®-PRVACINA: »Maščevalke Iz ve», japonski barvni film " 16. In 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan ® ponoči dežurna lekarna BALDto 1 Korzo Verdi 57, tel. 2879. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči l6 žuma lekarna San Nlcol, dr. vetti, Ul. I. maggio 94, tei. dežurna cvetličarna Danes je v Gorici odprta cve®-čarna VOIGTLANDER, Ul. IX ^ sto 3, tel. 2433. Razna obvestila OBČNI ZBOR SPD v Gorica bo V Dltf' v sredo 31. marca v prostorih > ba »S. Gregorčič* v Gorici, dijev korzo 13 z začetkom °b ^ uri. Dosedanji odbor bo podal ^ ročilo o delu društva v 'arr ^ letu; razpravljali bodo o totoštojL programu delovanja in sledile ^ bo volitve novega odbora, Cia® vabljeni. SLIKARSKO RAZSTAVO bodo ^ vorili v sredo 31. marca ob 1®-, s v Katoliškem domu v Gorici d1}®, tržaški slikarji, ki so združen1 »Grupo U» — Razstava bo odP ^ do 15. aprila ob delavnikih od m do 20 in ob nedeljah od 1®-13. ure. Il arov! in prispevki Za Dijaški dom v Gorici, n01 sto cvetja na grob Andreja J* iz Doberdoba, darujeta Delka Ladii Dornik iz Gorice 10.000 lir-Za Podporno društvo v G®-ob 7. obletnici nepozabnega ma Nanuta iz Štandreža, dar družina 10.000 lir. rrgovtna čevljev JUREN GORICA Largo XXVII Maržo 8 Palača INI*S Via IX Agiivto 1 Velika Izbira čevljev ln torbic po konkurenčnih cenah I RUDIJU GORKIČU v spomin Pomlad se komaj v bele zvončke Je odela a že je Tebe, dragi Rudi, s sabo vzela; vaščani vsi, poti ln vse stezice po Tebi bridke točijo solzice. B. T, OBČINSKA UPRAVA IZ DOBERDOBA se klanja spominu ANDREJA JARCA kot bivšemu županu v Doberdobu In neupogljiv«™ braril-tedju delavskih in narodnostnih pravic občanov. Hudo prizadetemu alnu, sedanjemu županu Andreju Jarcu, ln vsej družini pa Izreka globoko sožalje ob tej hudi legUbt. V Doberdobu, dne 28. marca 1971. ** K W Ž.ga gg ™ ?g PrimorsfcrSnGvnEk 28. marca 1971 Z revijama v Kopru in v Bukovici zaključeni nastopi «Primorska poje» Potrjena ugotovitev: številčna okrepitev in v povprečju boljša raven kot na lanskih revijah - Ogromno zanimanje občinstva - štirikrat do kraja natrpane dvorane Tretjo revijo zborov «Primor-*®a poje« v Kopru dne 20. t.m. ™eiežuje v primerjavi z ostali-Jjj* * najšibkejAe poprečje po kvanti glasovne kultiviranosti in to muzikalno interpretacijsSki Precej je k temu pripo-^togla tudi slaba akustika dvora-*• ko se pevci niso dovolj do-too slišali med seboj. To je e-totea ugotovitev tako pevcev ka-~r pevovodij. Zaradi tega je pri-celo do občutnih nevšečnosti ' zborih, ki so lani pokazali ‘-znavno kvaliteto. Pri tem naj Pribijemo, da električne or-niso primerne za dajanje in-|^cije, posebno pa ne v taki wostii in celo vibratu, kakor se k zgodilo v Kopru. Nekateri zbo-® ®° prav zaradi tega popolnoma Rubili orientacijo v intonativ-ton pogledu. Slabo stran so odfrčali tudi zbori, ki so se po-pripravili in niso v dovolj-® roeri upoštevali pripomb in u-totovitev v ocenah in nasvetov * odpravljanje napak z lanskih |ČJ. Nekateri zbori so celo v ton nazadovali. Vendar je bilo Jj# nekaj svetlejših primerov, ® so izoričall svoja prizadevanja I5 Potrdili uspešno opravljeno ds-®: zbor primorskih študentov 'Vinko Vodopivec«, od katerega to pričakujemo, da si bo v na-toijnjem še bolj izpopolnil gia-ubranost tako v celoti ka-tor pridobil na homogenosti glasnih skupin, na večji precizno-in kompaktnejšem delovanju pr dognanejšl interpretaciji. Mešani zbor «Lojze Bratuž« iz j“°fice pod vodstvom Stanka Je-l;ci'a poznamo že z nastopa v uaturnem domu v Trstu in nje-^ve odlike lahko samo ponovi-Tudi tokrat se je uvrstil najboljše zbore. "Srečko Kosovel« iz Ajdovščine tod vodstvom Klavdija Koloinija "•najboljše zapel Maroltov «Vo-jČd boben«. Po rahli začetni ne-'tohipaktnosti zaradi nepreciznih toSameznikov, se je zlil v dolgo °“bkujočlh frazah v smiselno in ^stično interpretacijo, z vzdr-> napetostjo do — neuiteme-tohega zagona v ff tik pred konjih, kar je precej omajalo ce-vtis. V Gotovčevi skladbi J ob doseženi glasovni ubranosti /kil nekoliko več gladkeje teko-torttmlčne strnjenosti. Srebot-™terva. «Kolona» ni dosegla do-*^®te napetosti. Zbor je ohranil čjo raven. Le tu pa tam se po-®'ri Se vprašanje popolne homo-tobasti v prvem tenorju, drugi toior pa v dinamičnem naraščanj11 nekoliko tendira navzdol — r*bapjkljivosti, ki jih bo dirl-®*t lahko rešil samo z dobro MJo prizadetih pevcev. .Moškemu zboru «Franc Zgonik« 'Branika se pozna nekoliko ®tomalo celotne zborske glasovne jjtožbanostl In skupne vpetosti, točšna je že prišla do izraza M tekmovanju v Mariboru. Celo JI Maurijevl «Truden ln ubit«, J Jo Je zbor najbolje zapel, smo /tohall neenotnost znotraj prve-tenorja ln drugega basa, zao-Jtojanje posameznikov ob kon-jto fraze. Ker poznamo že dose-J®116 kvalitete, smo prepričani, da to zbor obnovil svojo pevsko dišečo in se povrnil k svojim torkom ter uspešno nadaljeval delavno pot. Moški zbor DPD Svoboda Iz Tj&ovega je najbolje zapel fur-totsko Ljudsko. Sioer se bo mo jto krepko spoprijeti s težavami, ? so se pokazale v pomanjkljivi ijtovarjavi, v negotovosti intona-JJK v nedovoljni glasovni enot-ftoM in v celotni zvočni uravno-?*6nosti, v kateri radi domini-toJo basi. Spričo še v nezadost-^ theri pridobljene glasovne prl-Jtove sta bili Gallusova in Mau-^^a skladba za zdaj še pretež-• Sicer pa ima zbor lep gla-Jto»l material ln bi s krepko vo-to lahko dosegel tudi lepše re-r*M®ite. No, te pripombe veljajo . za nekaj zborov, ki jih sicer moremo podrobneje obravna-sl pa lahko iz opisov in pri-na pomanjkljivosti drugih /JtoOv povzamejo marsikaj in si £ ta način lahko ustvarijo sod-j o svojem zboru ter uravnajo rjtoljnje delo v odpravljanje na-|tok- Kakor so pokazale letošnje je ob krepkem prizadeva-ij toč zborov, nekateri neprlča-Jtotoho, v znatni meri pridobil to kvaliteti. Mnogo truda Je vložil okteit , knon Gregorčič« od Oreha, ki JL sprejemljivo zapel Jenkovo JMia luna« ln Križajevo «Ni ga rjM ffa mes’ca v letu«, dočlm je toWa vsestransko še neizdelana ^toževa «Peri6nik«. 1®°vodenjskl nonet bo moral f?*TOUtl precej dela istim pro-?J*hom, ki smo jih navedli pri >ru iz Anhovega. Glasovi na r®hutke zazvenijo kar lepo. Po-jjtotino je več pevske discipline to kompaktnosti. ® preprostimi pesmimi se je toMdno vključil moški zbor JJ^as« iz Dola-Poljan, prav tako zbor »France Prešeren« ' fioijimoa. Moški zboro »Jeoero« iz Dober-je imel zahtevnejši program, tof j« hvaie vredno. Toda če toafcop presojamo s stališča že Rženih kvalitet, to je s strož-"kU merili, smo lahko manj za- dovoljni z intonativno stranjo, nekoliko nižajočimi II. tenorji ter z nekim samohodnim sprehajalcem v II. basih v Švarovi ((Dobil sem pisemce« in z enako poudarjenimi toni, ki so Mihelčiče-vemu «Jutru na Krasu« zmanjšali plastičnost. Prepričani smo pa, da bo zbor svoje resnične sposobnosti v bodoče boljše izkoristil in nam vsaj tako zapel, kakor smo ga že slišali. Veliko dobre volje sta vložila še zbora od Dom,ja in iz Studena. V nedeljo, 21. t.m. je bila v Kulturnem domu v Bukovici pri Novi Gorici IV. in zadnja letošnja revija pevskih zborov ((Primorska poje«, na kateri je nastopilo 13 zborov in dva manjša I pevska ansambla s preko 340 pevci in pevkami. S tem je bila zaključena pevska manifestacija, ki je združila 51 nastopajočih pevskih družin s preko 1380 pevci. Čeprav smo na letošnjih revijah pogrešali nekaj lani nastopajočih zborov, smo na drugi strani spoznali enajst novih, številčni porast in še bolj kvalitetni dvig poprečja ter navsezadnje tudi množičen obisk poslušalcev na vseh štirih prireditvah: v Trstu, Križu, Kopru in Bukovici, kjer kljub največji in prostorni dvorani Kulturnega doma nekateri niso mogli priti v dvorano — vse to dokazuje, da je zanimanje za petje tako na tej kakor na oni strani meje med Slovenci tega kulturnega prostora živo in povsod prisotno. Tudi v Bukovici se je zvrstilo nekaj dobrih zborov, med katerimi naj omenim na prvem mestu moški zbor «Mirko Filej« iz Gorice, ki se je pod vodstvom Zdravka Klanjščka predstavil kot zvočno ubrana pevska skupina s pronicljivo poustvarjalno močjo, v povezovanju lepo oblikovanih fraz v celoto, intonančno čist, pevsko discipliniran. V izredni napetosti je bila oblikovana Fi-lejeva «Nekje v gorah«. Pri Foersterjev! ((Večerni ave« je prehitro prišlo do večjih oziroma do prevelikih dinamičnih dimenzij, sicer logično izpeljana, je vendar zgubila na svoji mehki razpOlo-ženjskosti; ob koncu so drugi tenorji težili navzdol. Pri Mihelči-6evi do glasovne razpršenosti na ff mestu, pri Filejevi pa se je pokazalo, da bi bilo potrebno še popolneje izenotltl skupino drugih basov. Moški zbor «Fantje izpod Grmade« pod vodstvom Iva Kralja se je pri Gallusovi skladbi odlikoval v zajemanju dolgih fraz, v skladnem delovanju in intonančno čistem in dokaj pristnem mu- ziciranju. Vodopivčeva «Na poljani« je bila nekoliko prepočasna, vendar v celoti dosledno izpeljana — v skladnem dinamičnem naraščanju in padanju ter intonančno čista. Pri Adamičevi ((Završki fantje« en prvi tenorist nekoliko izstop« in zavlačuje. Discipliniran zbor je glasovno in in-terpretacijsfco boljši kakor lani. Moški zbor iz Postojne pod vodstvom Iva Jelerčiča je obdržal lansko glasovno kvaliteto, popustila je pa nekoliko pevska disciplina, ki je dopustila nekoliko sicer nebistvenih spodrsljajev nepreciznih posameznikov. Najbolj kompaktna p>a tudi lepo interpretirana in razgibana je bila Vremšakova priredba «Kranjiiče-vega Jurija«. Tudi Zarova ((Večerni zvon« je prepričljivo zazvenel, dočim Maroltov «Soldaški boben« ni vzdržal napetosti do konca. Moški zbor ((Vasilij Mirk« s ProsekaKonitovela pod vodstvom Ignacija Ota je sicer solidno odpoj svoj program, vendar smo ga vajeni v boljši glasovni kondiciji in bolj neposrednega v izrazu. Zapustil je vtis glasovne utrujenosti. Zdi se, da je temu in tudi nekaterim drugim zborom, ki so bili uvrščeni p>roti koncu revije, škodilo dolgo čakanje in nestrpnost zaradi le nekoliko predolgo trajajoče prireditve. Lep napiredek je dosegel v glasovni pripravi kakor v pogledu interpretacije mešani zbor »Slovenec« Iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa. Sorazmeren uspeh Je v kratkem času svojega delovanja pod Cirilom Siličem p>ožel moški zbor lz štandreža, M pa se bo moral šele dokopraitl do pristnejšega Izraza. Goriški oktet je bil po glasovni ubranosti za spoznanje boljši Ivan Silič (Nadaljevanje na 6. strani) Prvak ljubljanske Drame Boris Kralj v vlogi Macbetha PREGLED NOVIH MLADINSKIH KNJIG j. v krm :: Dvajset tisoč milj pod morjem Pričujoča knjiga klasika pustolovsko znanstvene povesti (fanta-scienza) Julesa Verna je najslo-vitejša med desetimi, ki so izšle te dni pri Mladinski knjigi v razmeroma ceneni, nadvse prikupni in priročni izdaji. Čvrst prnpir, čitljiv tisk. barvaste plastificirane platnice, žepna oblika, vse to daje tej in ostalim knjigam te zbirke vse vrline, da se kar ponujajo v darilni nakup. Radi pa bi opozorili tudi na same vrednote posamezne knjige, da bi ne bilo ne dečka ne deklice med enajstim in šestnajstim letom starosti, ki bi ne imel v domači knjižnici vsaj polovico teh povesti, (saj dobiš pet knjig za nekaj čez pet tisoč lir). Vsi vemo, kako si doraščajoč fantič ali deklič želi prav v dobi največje telesne in duševne rasti takšnega branja, ki bi ga bodisi z napetim dogajanjem bodisi zaradi nevdušenje vzbujajočih junakov potegnilo za sabo in ga razbremenilo notranjih napetosti in nemira v samem sebi. Zato ni nikoli dovolj čtiva za to starost. tuiiiiiiiiiuimiMiiiiiiiiiHniimiiiiiiii«ii 1111111111111111 iiiiiiiimiim 1111111111111 iiiiimtm mu ■■■»■imiiitiiniiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiunaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiMfTtiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitunHiimiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiuiun OB NJEGOVI RAZSTAVI V GALERIJI < - ni bost (>^)ni in V V več 1. ^ navadi OVEN (od 21. 3 do 20. 4.) Vsa nerazumevanja, spori in podobno, ki so jih povzročile tretje o-sebe zaradi svojega vmešavanja, bodo izginili. Kar se tiče vsakodnevnih malenkostnih zadev, boste nekoliko negotovi in se ne boste znali odločiti za neki Izdatek. Pazite se prehladov. BIK (od 21. 4. do 5.) Po eni stra-boste zelo podjet-boste srečali ljudi kot po navadi. Po drugi strani pa boste zmedeni in si boste delali nepotrebne utvare. Ce se boste znali prav obnašati, boste dosegli lepe uspehe. Ne posianite živčni zaradi nekega pisma. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 8.) Vaši čustveni odnosi bodo postali nekam razvodeneli, vendar bo preteklo razdobje še vedno ugodno vplivalo nanje. S prijatelji in znanci se boste pomenili marsikaj pametnega. Opravili boste neko delo v družbi, ki vam bo dala mnogo zadoščenja. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) To Je čas, v katerem boste lah-I ko ugodili svojim dolgo zatrtim čustvenim željam. Zato boste pozabili na vse preteklo duševno trpljenje. V družini boste morali pojasniti neko zadevo, ki Je doslej povzročila spore. Na delu bo vse dobro. V y ijui LEV (od 23. 7. do 8.) Čustveno življenje bo zelo boga-Položaj boginje ljubezni je za vas skrajno ugoden. Ljubezenski odnosi bodo topli in polni zadoščenja. V družini boste morali nekoliko preveč razpravljati zaradi izdatkov za o-premo. Na delu bo treba pojasniti neki nesporazum. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V teh , dneh so vaša ču* I stva pod neugodnim vplivom, zaradi česar boste nestrpni in jeznoriti. Imeli boste opravka z osebo, ki ne bo primerna za vaš temperament. Spoznali boste nove ljudi in se malce umaknili vsakdanjemu, pustemu življenju. TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) Teden bo precej razgiban, na splošno pozitiven. Doživeli boste marsikaj prijetnega, saj se vam bodo izpolnile skoraj vse želje. Mnogo ljudi, rojenih pod tem znamenjem, bo v družbi dragih oseb, s katerimi se niso že dolgo videli. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Ker boste precej muhasti, boste zelo zapletu svoje čustvene odnose. Zdelo se vam bo, da vas ne more nihče razumeti ln boste zato nezadovoljni. Nasprotno pa boste imeli uspehe v družabnem življenju in boste vzbujali občudovanje vseh. TB ©•- STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Čustveno življenje postaja vedno globlje. Ta teden boste v družbi novih oseb, videli pa boste tudi neke svoje «stane ljubezni«. Oas je tudi ugoden za sklepanje novih prijateljstev, toda Imejte malo prijateljev, a dobre. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) ZašU boste v družbo številnih prijaznih o-seb. Z ljubljeno o-sebo se boste dobro razumeli in napravlU z njo neke nove načrte. V družini je treba biti zelo pozorni in velikodušni. Na delu se ne smete prepustiti svoji jezljivosti. Pokažite najboljšo stran svojega značaja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaš čustveni položaj se polagoma zboljšuje. Za-ščitiU vas bodo planeti in vse se bo pojasnilo. Pazite na svojo zunanjost. V družini utegnejo nastati nesporazumi. Na delu ali v poslovnih zadevah nadaljujte po začrtani poti. Imeli boste obilo zadoščenja od prijateljev. © RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Bodite bolj ____. velikodušni do ljub- * _ ~V j ljene osebe, le tako se bodo odnosi med vama popravili. Pazite tudi, da ne boste zbujali ljubosumnosti. Razni dejavniki dobro vplivajo na vaše prijateljske zveze. Svojih denarnih zadev se lotite prav resno. A B C D E F 6 H I J K L M N 1 ■ □ 2 3 4 5 6 ■m 7 8 9 ]0 11 12 _ . _ _ - IM VODORAVNO: 1. letni oddih — obrtnik lesne stroke, 2. član skrivne ital. revol. organiz. v 19. stol. — del posteljnine, 3. pesem hvalnice — uralo — altajska nar. skupina — plod, 4. divja koza — klica, poganjek — urjenje, 5. tekoča prikuha — sod. slov. slikar (Ljubo), 6. začetnici am. pisatelja (»Vzhodno od raija«) - hrv. pokrajina - reka v Leningradu, 7. znanost — ne vame skale v morju — zač. sovj. kozmonavta, 8. opazovanje — zrač ni tokovi, 9. nekdanji nagovor fr. kraljev — trup — Zolajev roman o pariški lahkoživki, 10. stara dolž. mera — znam. ital. renesančni ar-liitekt (Giorgio) — zver iz rodu mačk, 11. južnoameriški glodalec — bebavost, 12. srbsko m. ime — a-mer. slikar in grafik (Frederick Childe, 1859-1935). NAVPIČNO: A. sod. slov. skladatelj (Marij) — sod. slov. literarni zgodovinar (Alfonz), B. drugi predsednik v zgod. ZDA (John) — industrijsko mesto v Belgiji, C. vrsta gledališke igre — mesto v severo- vzhodni Franciji, znano po hu<$S bojih v I. svet. vojni, D. veletos v Sibiriji — kuhinjske posode — mični znak za tantal, E. znoj "" Verdijeva opera — eden od cuto , F. pritok Une — pločevinaste posoda, G. zabavljica — kis, H. prej* za vezenje — ščem, I. industnjs mesto na Koroškem — očrt, J-ljenjska tekočina — živec — 8^ otok v Egejskem morju, K. nwr met — angl. film. igralka — kazalni zaimek, L. gl. mesto Aa bije — veletok v centralni Aziji, gorate pokrajina na Peloponezu ~ veleum, N. moderna navigaajsK naprava — zakoličena črta za 8ra njo ceste ali železnice. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. album - a£j: but, 2. plato - grenadir, 3. raMJJ — Stan — Ba, 4. Ina — nektar gem, 5. LO - kača - RivOV*' korala - etan, 7. kros - 0«edft 8. rektor - trma - T(one) nezzi), 9. SAS — Peroci — vaJ: .j Tl - kava - Isarco, 11. aktivist — Atair, 12. Astarta — renta. CIRIL GALE DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA VLADIMIR HERCEG ^ ^v ] [ TOKE SV ETINA UKANA illllllllllllltllllltllllllllllllllllllllllllli prva knjiga Kuhar pa je dodal: «Bo kar zdravo zate, da kakšen dan li dva prezračiš svoje nenasitno drobovje.« Bosanec se je razjezil, grdo pogledal ln zaklel. «Intendanti in presiti terena! naj si ga prezračijo! Tl tid ga zračiš dan za dnem že nekaj tednov s svojimi gospo- kimi porcijami.« . , , , . Čeprav se je Primož rad udeležil medsebojnega zbadanja, i je preganjalo čas, tokrat ni posegel vmes. Občutje, ki se ;a je polotilo na poti, ga je zastrupljajo. Vedno iste misli o se mu dramile in vrtinčile kakor zmedena štrena brez aanca. Ne da bi kar koli rekel, Je prislonil strojnico k dre-resu vzel nož in si narezal smrekovih vej, jih nametal na copnjavo in sedel. Potem se je trudno zastrmel skozi veje v lebo ki je temnelo. Zaželel si je noči in samote. «Strah me e negotovosti,« je mislil. Ko se je spet Ana vrinila v njegove misli pa si je dejal: ((Sedaj je, kar je. Bili sta dve poti, ki sta se razšli, še preden sta se srečali. Midva stojiva vsak na svojem bregu.« Tudi Vojko in Keča sta narezala veje. «Kaj pa ta čepi tu kakor moker pes v cerkvi?« se je obregnil Keča v kuštravega kmeta s preplašenim pogledom. «Saj lahko. Skregala sva se. Kar imam las na glavi, mi je žal, da sem ga vzel za pomočnika. Ce se ne bi zavzel zanj, bi ga’ Švabi trikrat ustrelili, naši pa dvakrat. Moja kuhalnica ga je rešila. Tako je, če je človek predober in če gleda na sovaščana. Res, dobro lupi krompir in tudi zjutraj hitro zakuri, toda danes ga je polomil za vse. Ne odpustim mu do smrti, in če bo preživel vojno, bom razbobnal to sramoto po vsem Bohinju,« je dejal Nande ln jezno pobliskaval z očmi. Njegove besede so padale kakor udarci, da je njegov pomočnik kar lezel skupaj in bi se najraje pogreznil v zemljo. «Rad bi se vam prikupil, fantje, in vas presenetil. Saj veste, da star lisjak naprej ovoha slabo vreme. Ko so zjutraj zapeli mitraljezi, sem že vedel, da je to postna pesem k novemu letu. Med bojem sem skočil še v zadnjo hišo h gospodinji in jo preprosil, da mi je posodila vrečico koruzne moke. Dala jo je, čast našim hribovskim ženam, in poštenjaku verjela, da jo bo vrnil. Kot zaklad sem jo nesel v grapo, kjer so čakali z ranjenci. Sam sem jo nesel, ko smo se umikali na Jamnik, Janez pa Je nosil kotel. Ker pa je neroda po vejah zvonil in klical Nemce, sva zamenjala. Kmalu so nas z nasprotnega brega pozdravili Švabi. Mi v dir skozi grmovje. Ko pa smo se v globeli ustavili, sem ga vprašal, kje ima moko. Moke ni bilo nikjer, madona bog, izgovarjal se je, da mu jo je vzela veja. To vas vprašam, fantje, od kdaj jemljejo veje moko? Vrgel jo je, ko so dum-dumke zapokale okoli ušes, da bi rešil svojo preležano rit. Gnal sem ga nazaj po moko. Malo je manjkalo, da naju niso ujeli Švabi. No, zdaj smo brez moke, pa se čudite, zakaj sem pust in čemeren, pa še Jelovica pred nami in krvav žulj imam na podplatu. No, ali naj bom vesel, Primož?« Je hotel zdramiti mitraljezca iz zamaknjenosti. Primož je kuharja na pol poslušal. Vedel je, da nekaj drugega riše skrbi v njegov razorani obraz. Da je to nekaj, česar kuhar nikoli ne pove, vendar pa sluti kakor žival nevihto ali nesrečo. Izbral si je moko, da bi prikril svoj strah in da bi tudi druge odvrnil od razmišljanja, kaj bo jutri. Zato ga Je podprl, da ima prav in da se upravičeno jezi. Kuharju je bilo všeč, da je Primož pritrdil. Mitraljez-čevim besedam Je verjel bolj kot komandantovim in komisarjevim. Do funkcionarjev Je imel pomisleke, ker Je moral vedno le poslušati. Izvzemal je le Svaruna, v katerega Je brezmejno zaupal, in tudi Krtino, ki ga Je imel rad. Zdaj, ko ni bilo teh dveh, se je bal za brigado. Kadar koli se je ozrl v skalnato, z gozdom poraslo Jelovico, Je pomislil na Nemce, kaj bo, če bi jim vrgli en sam bataljon v hrbet, drugi pa bi jih čakali na obronkih. Jutri lahko doživijo pokol kot na Žirovskem vrhu. Tega pa kuhar, ki Je bil dva dni zakopan v gnoju, ni mogel pozabiti. Zato ni maral misliti na jutrišnji dan in Je od te skrbi odvračal tudi druge. Zato je pritegnil mitraljezcu: «Primož, poglej! Včasih smo za košček kruha, ki ga je kdo vzel kolektivu, človeka streljali. Sam sem bil zraven. In to takrat, ko nas je bilo še malo. Danes, ko smo velika vojska, pa ti mečejo kar vreče moke v grapo. Kolektiv naj odloči, kaj bomo napravili z njim!« Tudi Primoževo žalost Je sedaj pregnala Nandetova moka. «Partija naj ga obravnava!« Je predlagal Vojko. «Saj res,« Je pritrdil kuhar. ((Obravnavali ga bomo. Le kaj sem mdslll, ko sem ga predlagal za v stranko.« Nenadoma se je Primož začel na vse grlo smejati: «0, moka, Nande in partija. Jutri zjutraj namesto zajtrka skličemo sestanek in obravnavali bomo moko. Najedli se bomo besed in pozabili bomo, da smo lačni.« Potem so se tudi oni trije začeli smejati kakor nori, najbolj pa Je vreščal kuhar. Njihovo krohotanje Je odmevalo po položaju, da so se borci radovedno ozirali, kaj imajo pod smreko. Kuharjev pomočnik Janez Jih je s tesnobo poslušal Pol leta je bil že v brigadi, doma je pustil majhno gorsko kmetijo, ženo in štiri otroke, od katerih zadnji še nd shodil. Vozil Je hrano v gozdove, dokler mu niso prišli na sled. Potem Je odšel z bataljonom v brigado. Njihovo vedenje ga Je plašilo. Ni jih razumel. Ves dan Je samo čakal, kdaj bodo Nemoi predrli obrambo in Jih pobili. Mislil Je na ženo in otroke, ki bodo ostali sami. Ob talkih prilikah Je bil Nandetu hvaležen, da ga je vzel v kuhinjo. In potem ta prekleta moka. Sam ni vedel, kdaj Je nd bilo več na hrbtu. Zdaj, ko so se tako kruto norčevali ,mu Je bilo, kot da Je obsojen smrt. V grlu ga je tiščalo, in nd dosti manjkalo, da ni ^ glas zajokal. Pa ni mogel. Le oči so mu postale rdeče vlažne. «Pa naj me ustrele zavoljo moke. Nešteto voz sem v hosto, zgubil pa en .žakeljc’! Boste pa skrbeli za otrok Več ni mogel spraviti iz sebe. & Primož je takoj spoznal, da Je Janez vzel za res, zato Je potolažil: «Beži no, Jaz te bom zagovarjal. Moka, kd ® „ izgubil, Je bila usmrajena in grenka. Kdo bi le jedel sok nje? katera ženska pa bi Nandetu posodila kaj dobre^ Zdaj se Je Nande še bolj zakrohotal, Janez pa je dou da gre za nekaj drugega, za kaj, pa mu ni bilo jasno. .. Smeh Je privabil Orlova. Prešerno krohotanje sredi skrbljenih obrazov in lačnih želodcev je delovalo nenavaa' tudi nanj. Strah, ki ga nihče ni maral priznati, je potuhi no ždel v očeh ljudi in se prenašal naprej brez besed. «No, fantje, kaj se tako krohotate? Ali mislite, da s smehom pognali Švabe v dolino?« ^ Janez se je komandirja ustrašil, ker se Je bal, da zadeva z moko prišla na dan. Oglasil se je Vojko: p ((Nandeta imamo v paoi. Varovali smo ga na umiku, hvaležnost pa nam je zasmodil kosilo.« h9r Tudi Orlov se je moral smejati, ko se Je jezljivi kUjS, spet začel usajati in zbadati Kečo. Se nekaj se Jih je ” družilo gruči pod smreko. Mrak Je predel štrene v dre^e in boj je ponehaval. Nemoi ln partizani so uredili svoje ln se pripravljali na jutrišnji dan. ^ «DaJ, Blažič, zagodi nam za večerjo!« Je ukazal konjrjj dir harmonikarju. Ta Je brž odvezal nahrbtnik ln privl«. na dan harmoniko, s katero Je Se pred leti igral po svat« in zabaval ljudi in sebe. Tudi na vojno ni mogel brez varoval jo Je bolj kot puško. Blažič si Je pomaknil kapo . oči, sedel na kuharjev kotel in s prsti pobožal gumbe. no pa?« Je vprašal. ((Takšno, kot se spodobi za našo dsr no borbo.« V tihi večer se je razlegla po sneženih planjavah vib1* PfimorsIcrSnGvnit ŠPORT ŠPORT ŠPORT 28. marca 1971 DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 28. marca 1971 NOGOMEJ >• AMATERSKA LIGA '5.30 v Križu ^•»na A — Arsenale * * * AMATERSKA LIGA 16.00 v Padričah ^u9gesana — Primorje A * * * 3- AMATERSKA LIGA 11.45 v Trstu, Sv. Sergij ^ortuale — Primorec * * * p-15 na Opčinah Audax — Devin * * * 08.30 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Vesna B * * * 15.30 v Bazovici Breg — Esperia * * * 08.30 na Proseku Olimpija — COOP * * * 12.45 v Trstu, Ul. Flavia Tirtus — Primorje B * * * 15.30 na Proseku Obertas Prosek — Zarja * * * 15.00 v Štandrežu •uventina — Moraro K * * * Mladinci 12.45 v Padričah Breg — Union * * * Naraščajniki 10.00 v Gorici ^r° Gorizia — Sovodnje * * * 10.00 v Štandrežu 'uventina — Audax * * * 10- 15 v Padričah “aia — Fortitudo * * * 10.30 na Proseku Bfnr.orje — Oiimpia Greta * * * 11- 30 v Padričah 6,eg — S. Sergio * * * 14.00 v Križu •esna — Giarizzole KOŠARKA Moška d liga 15.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor _ Thiene * * * B*IMA divisione 1.00 v Miljah 'ricolore — Bor * * * |*BČKI ____ 10.00 v Trstu, Ul. Caravaggio »or A — Bor B * * A ____ J9.00 na Greti •ABA — Polet * e • MlNlBASKET 10.00 v TVstu, stadion «1. ma|» **r — Dom Gorica * * * 11-00 v Trstu, stadion «1. maj* •*r — Servolana ODBOJKA J*NSKA b liga 10-30 v Noventi prirnavera Marzotto — Bor * * • 10.30 v Modeni '•oma Mobil! — Zarja * * * 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* B«kol _ CAAM Galilao liliiiiMli!...li SMUČARSKI SKOKI V Planici je vse nared za mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih, za memorial J. Polde in za pokal Kongsberg. Ker je zapadlo nekaj svežega snega in je pritisnil mraz. vse kaže, da skakalnica sama organizatorjem ne bo povzročala posebnih težav. Tekmovalci so na treningu skakali zelo dobro in so dosegali tudi daljave nad 80 metrov. Najdaljši skok je opravil svetovni prvak Na-palkov in sicer 88 metrov. Rekord skakalnice, ki ga je postavil pred tremi leti Raška, je 96 metrov. Tekmovanje bo prenašala tudi jugoslovanska televizija v registriranem prenosu ob 22.05. KOSA RK A V ženskem košarkarskem tekmovanju za pokal evropskih prvakov je Clermont Universite premagal Wislo iz Krakova s 77:45. Ker so Poljakinje zgubile tudi prvo srečanje (55:47) so se uvrstile v finale tega tekmovanja Francozinje. KOLESARSTVO POGOVOR S TRENERJEM LJUBLJANSKE. GA ROGA, ZVONETOM ZANOŠKARJEM Kolesarska ekipa ljubljanskega Roga KDO BO OSTAL V ŽENSKI ODBOJKARSKI B LIGI? Zarja ali Sokol? Zmaga Nabrežink in poraz Bazovk bi ustvarila vrsto zapletenih možnosti za obe ekipi Alpinistični odsek SPDT °bvešča, da se v nedeljo, to. APRILA prične PLEZALNI TEČAJ V GLINŠČICI Zainteresirani se lahko opišejo v Tržaški knjigarni do 10. aprila. Ostali podatki bodo Pravočasno objavljeni v dnevnem tisku. Danes se bo zaključilo prvenstvo ženske odbojkarske B lige. Največ zanimanja velja seveda v zadnjem kolu nastopu nabrežinskega Sokola, ki bo odločal o obstanku v ligi. Na lestvici ima, kot je znano. Zarja 4 točke, Sokol pa 2. Toda Bazovke igrajo danes v Modeni proti močni ekipi Cabassija, ki se bori Za prestop v prvo ligo. Zato seveda Modenčanke ne morejo prepustiti svojim gostjam niti seta. Bitka za prvo mesto te skupine je namreč prav tako dramatična, kot bitka za obstanek. Minelli in Cabassi, ki bo-sta nastopala istočasno (vendar 200 km narazen), se bosta gotovo vrgla v bitko za osvajanje točk z vso vnemo, D repu lestvice naj bi zato predvidoma odločala le tekma Sokol — Galileo. V primeru poraza Nabrežink, ali zmage Bazovk, bi Zarja ostala v B ligi, če pa bi Sokol zmagal bi o obstanku odločala razlika med kvocienti osvojenih setov, oz. točk. Pripravili smo razpredelnico, ki prikazuje, kdo bo v prihodnjem letu še nastopal v B ligi, ob vseh možnih izidih, predpostavljajoč, da bi Zarja svojo tekmo izgubila, Sokol pa zmagal (številke pomenijo razliko med kvocienti): Cabassi — Zarja Irid 3:0 'Jbl e 3-0 S°k°1 Sokol Sokol J ‘ 0,0926 0,0556 0,0185 (5 •>., Sokol Sokol o % 0,0731 0,0371 r «.« Sokol Sokol Zarja 0,0569 0,0199 0,0172 V primeru zmage Sokola s 3:1 in poraza Zarje s 3:2, bi odločal količnik točk, ki je trenutno boljši za nabrežinsko ekipo. Izračunavanje končnega števila točk, ki bi jih morali ekipi osvojiti v zgubljenih setih, je odvisno od več postavk, vendar lahko rečemo, da se nagiba na stran nabrežinske šesterke, kolikor bi seveda ne prišlo do nepredvidenih rezultatov (n.pr. do osvojitev setov s 15:0). Te račune smo razvijali na papirju, končno besedo pa bodo kajpak imele igralke na igrišču. S. J. ATLET/KA Znani slovenski skakalec v višino, Celjan Branko Vivod je izjavil, da bi se rad preselil v Sarajevo, k>er bd nadaljeval s svojo športno kariero. Ta 27-letnd atlet namreč v Celju na najde primernega stanovanja. Atletski klub Sarajevo pa mu je ponudil udobno stanovanje, če bi prestopil v njegove vrste. Crvena zvezda - Panathinaikos 14. aprila v Beogradu ŽENEVA, 26. - UEFA je danes določila sodnike za polfinale raznih evropskih nogometnih pokalov. Tekmo veljavno za polfinale pokala državnih prvakov mied Crveno zvezdo in Panathinadkosom bo v Beogradu 14. aprila sodil Avstrijec Lin-mauer, 28. aprila pa v Atenah Španec Ortiz de Mendibil. Polfinalni tekmi za pokal sejemskih mest med Juventusom in Koel-nom bodo odigrali 14. aprila v K61-nu, 28. pa v Turinu. Sodnika še nista določena. PRETEKLI TOREK V DOBERDOBU Tretja skupščina ZSŠD V torek je zasedala v Doberdobu, na sedežu ŠD Mladost, 2. redna skupščina Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Skupščina, katere se je udeležilo 13 društev, .je pod predsedstvom domačina Franka Rebule najprej poslušala poročila tajnika in načelnikov pododborov za odbojko, namizni tenis in nogomet ter poseg blagajnika, nato pa je obravnavala vrsto vprašanj, ki se tičejo našega športa. Med poročili je tajništvo poročalo tudi o obiskih pri političnih strankah (ki imajo v svojih vrstah tudi slovenske volivce), posredovalo pa .je tudi vabilo SKGZ, s katerim je ta organizacija izrazila željo, da bi se ZSŠD včlanilo v SKGZ. Društva bodo o tem vprašanju raz pravl.jala v okviru svojih odborov in bodo o tem poročala na prihodnji skupščini. Med ostalim je bilo sklenjeno, naj bi tudi letošnje 12. slovenske športne igre organizirali decentralizirano, naj bi do prihodnje skupščine sestavili tekmovalni koledar vseh naših društev, poleg tega pa je padel predlog, po katerem naj bi se športna društva tesneje povezala s prosvetnimi in skupno z njimi prirejala obiske pri sorodnih društvih v matični domovini. Članice so se tudi dogovorile, da bodo skupno nastopile na prihodnjih občnih zborih odbojkarske federacije v Trstu in Rimu, na katerih se bodo zlasti odločno zavze le, da bi tudi našim ekipam v športnih srečanjih dovoljevali slovenski pozdrav, enako kot je dovoljen južnotirolski manjšini pozdrav v nemškem .jeziku. Društva se bodo zopet zbrala na prihodnji skupščini čez dva meseca. 8. povratno kolo BOLOGNA - FIORENTINA Pieroni CAGLIARI — L. VICENZA Monti CATANIA — INTERNAZIONALE Angonese MILAN — VARESE Panzino NAPOLI - LAZIO Picasso ROMA — JUVENTUS Lo Bello TORINO - SAMPDORIA Giunti VERONA — FOGGIA Barbaresco A SKUPINA GlslciE 8. povratno kolo ALESSANDRIA — PARMA Marino PADOVA — SEREGNO Vannucchi PIACENZA - MONFALCONE Laurenti PRO PATRU - DERTHONA Turiano REGGINA — LECCO Chiapponi SOLBUTESE - SOTTOMARINA Baciucchi TRENTO — ROVERETO Barboni TRIESTINA - LEGNANO Testuzza VENEZU — UDINESE Prati VERBANM — TREVISO Schena -S-g .g. Ifl 8. povratno kolo BARI — PIŠA Reggiani BRESCU — COMO Trono CASERTANA — NOVARA Ciacci CATANZARO — ATALANTA Acernese LIVORNO — TARANTO Cali MANTOVA — CESENA Trinchieri MASSESE — REGGINA Canova MODENA — PALERMO Bianchi MONZA — AREZZO Stagnoli TERNANA — PERUGU Lattanzi Ekipa Tržaškega šahovskega kluba se je pred dnevi srečala z reški-md šahisti in je odnesla eno zmago, štiri remije^ in pet porazov. Glede na moč Rečanov je doseženi rezultat zadovoljiv. Danes pa bo nastopil v našem mestu Zagreb, bivši jugoslovanski ekipni prvak, v katerega vrstah igra pet mednarodnih mojstrov. SNEŽNE RAZMERE Kranjska gora 50 cm Krvavec 170 cm Velika planira 165 cm Zelenica 180 cm Vogel 325 cm Pohorje 10 cm Komna 225 cm Pokljuka 130 cm Trbiž 30 cm Sappada 50-120 cm Nevejsko sedlo 30 cm Cortina d’Ampezzo 120 cm Nevegal 60-130 cm Marmolada 180-360 cm Cervinia 100 cm Courmayeur 70 cm Kitzbiihel 30 cm Badgastein 100 cm Chamonix 40-180 cm Davos 60-200 cm St. Moritz 70-150 cm Primorska glavni vir tekmovalcev za kolesarski šport v Sloveniji Najvecja letošnja športna prireditev v Sloveniji bo etapa «Gira» v Ljubljani V večji vili v bližini obale v Savudriji, kjer ima svoj dom ljubljanska tovarna koles Rog, je v teh dneh stanovala tovarniška tekmovalna ekipa, ki sodi med najboljše kolesarske kolektive v Jugoslaviji. Fantje so se pod vodstvom svojega trenerja Zvoneta Zanoškar-ja pripravljali na novo tekmovalno sezono. Skupno z rogovci je bila na skupnih pripravah v tem predelu Istre tudi jugoslovanska olimpijska kolesarska reprezentanca (Bilič, Ku-valja, Valenčič, Zakotnik in Plešnar). Trener Zanoškar se je prijazno odzval naši prošnji za krajši pogovor in nam je o slovenskem kolesarskem športu, ki je razvit še posebno med Primorci, nanizal vrsto zanimivih podatkov. Na naša vprašanja je odgovarjal tako: • Lani je prišlo v slovenskem kolesarskem športu do določene krize, in kazalo je, da se bo del tekmovalcev celo včlanil v kolesarsko zvezo Srbije... Lani je precej tekmovalcev Roga prestopilo k Odredu. Prišlo je do zaostritve odnosov in ker na Kolesarski zvezi Slovenije niso znali učinkovito posredovati je grozilo, da se bo Rog, ki je najboljši jugoslovanski kolesarski klub in že deset let dominira na jugoslovanskih cestah, včlanil v Kolesarsko zvezo Srbije. Toda prevladala je treznost in stvari so se uredile tako, da smo ostali v KZS. Poleg tega se je vodstvo KZS močno pomladilo in zdaj vse kaže, da bo ta organ deloval dobro. • Kaj pa Maribor, ki je bil tudi večje kolesarsko središče? Ta klub dela zadnji dve leti z mladimi tekmovalci in letos lahko pričakujemo od njih vidnejše rezultate. • Vi trenirate poleg rogovcev tudi državno in olimpijsko reprezentanco in zato gotovo dobro poznate trenutno vrednost najboljših jugoslovanskih kolesarjev... Danes imamo vrsto mladih tekmovalcev, vendar bodo ti in tisti, ki bodo prišli za njimi, težko zamenjali povojno generacijo naših kolesarjev kot so bili: Petrovič, Levačič, Valčič, Žirovnik, Šebenik itd., pa tudi zadnjo, več kot odlično »garnituro*: Škerlj, Rudi Valenčič, Bilič, Čubrič, Boltežar in druge. Trenutno zdaj nimamo tekmovalca, ki bi bil sposoben n.pr. osvojiti dirko po Jugoslaviji. Seveda imamo zelo obetajoče tekmovalce, vendar je odvisno, kako bomo z njimi ravnali. Občutimo namreč veliko pomanjkanje trenerskega kadra... • ...in kje tiči vzrok? ...ker je to delo premalo plačano. Trenerji morajo imeti še drug, stalni poklic in se torej ne morejo posvetiti le kolesarstvu. Mladi tekmovalci pa potrebujejo res strokovno vadbo, ki jo nudi lahko predvsem poklicni trener. Menim pa tudi, da je tukaj vmes pomanjkanje dobre volje. Drugače si ne morem razlagati dejstva, da se skoraj noben od nekdanjih odličnih tekmovalcev ni opredelil za trenersko delo. Škoda je tem večja, ker razpolagamo z res dobrim »materialom*. 9 Ko že govorite o naraščaju: je med mladimi tudi kaj Primorcev, Danes bo padel zastor nad ženskim odbojkarskim prvenstvom B lige in navijači bodo morali počakati prihodnje prvenstvene tekme do zime. (Na sliki: občinstvo med srečanjem Bor — OMA preteklo deljo na stadionu <1. maj*) na ne- ko je znano, da je bil kolesarski šport od nekdaj na Primorskem zelo priljubljen? Za nas je še vedno Primorska glavni vir tekmovalcev, in to tako za Slovenijo, kot za državno reprezentanco. Ajdovščina, Nova Gorica, Pivka in ti kraji do Postojne, so nas vedno zalagali z izvrstnim naraščajem. Trenutno je skoraj cela Rogova ekipa prav s Pivke: Jože, Rudi in Pavle Valenčič (to je že tretji brat, ki je sedel na kolo), Česnik, Bobek in še nekaj mladih, obetajočih tekmovalcev. In to samo s Pivke. Potem je tu še Plešnar iz Ajdovščine... 9 ...zakaj potem na Primorskem ni vidnejšega kolesarskega kluba? Če bi imeli človeka, ki bi se posvetil delu s kolesarji, trenerja, potem bi Primorci sami gotovo dosegli izredne uspehe. 9 Od kod to veliko zanimanje za kolesarstvo prav na Primorskem? Delno je to tradicija. Vpliva pač bližina Italije, kjer ima kolesarski šport vidno mesto, vplivajo tudi ugodne klimatske razmere, poleg tega pa je to na Primorskem pravi nacionalni šport. Pa tudi iz velikih mest danes kolesarja ni več mogoče dobiti. Rog ima dvajset tekmovalcev, med katerimi ni niti enega iz Ljubljane. Bodočnost v kolesarskem športu ima danes le taka mladina, ki fizično dela, delavska mladina, kmetje. 9 Preskočiva nekoliko na drugo področje kolesarstva. V preteklem tednu so v Ljubljani predstavili letošnjo dirko po Italiji, «Giro», katerega progo so delno speljali tudi skozi Slovenijo, z etapnim ciljem v Ljubljani. Kako bo Ljubljana sprejela to tekmovanje? To bo po mojem mnenju največja povojna športna prireditev v Ljubljani, ki bo zasenčila vsa svetovna prvenstva, ki so bila doslej v tem mestu. 9 Kdo bo nosil finančno breme »slovenske* etape «Gira»? V glavnem »Giro* sam, svoj delež pa bo seveda primaknila tudi Slovenija. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da je v koloni »Gira* 12 tisoč oseb in bo ostalo mnogo denarja v slovenskih hotelih in drugih podobnih storitvah. 9 So najboljši jugoslovanski kolesarji danes amaterji’ Da, vendar je pomen izraza »amater* .danes že tako popačen, da ne vemo, kakšno ime naj bi izbrali namesto njega v bodoče. Vrhunski tekmovalec namreč ne more trenirati in nastopati šele po osemurnem poklicnem, često zelo napornem delu v službi. Vsakoletne priprave naših tekmovalcev jih ločijo od delovnih mest za tri mesece in zato moramo tem tekmovalcem nuditi neko odškodnino. Zato so naši tekmovalci nekako polprofesionalci. 9 Ste za to, da bi najboljše jugoslovanske kolesarje profesionalizirali? Absolutno sem za to. Vsak naj ne bi imel možnosti postati poklicni športnik, vrhunskim tekmovalcem, ki dosežejo določene rezultate, pa bi morali dati to možnost. Poglejte na primer našega Valenčiča in Gosto Pettersona. Nekoč sta imela bolj ali manj enake možnosti za napredek. Toda Valenčič bo svojo kariero zaključil kot bolj ali manj neznan amater, Petterson pa je danes dejansko drugi najboljši kolesar na svetu. 9 Zakaj vaša tovarna Rog ne ustvari torej poklicne kolesarske ekipe? Tega pri nas ne bo mogoče. Morda bi lahko ustvarili kombinirano moštvo, nekaj naših in nekaj tujih tekmovalcev. Samo z našimi vozači pa to trenutno ni mogoče. 9 In ste o tem že tudi kaj govorili? Smo. Vendar bomo o tem stvar-neje razmišljali po olimpijskih igrah v Miinchnu. 9 In v tem primeru bi seveda šli tudi na »Giro*? Vsekakor! 9 Kakšni so vaši stiki s kolesarji Julijske krajine? Zelo dobri in se udeležujemo vseh njihovih dirk, ko nimamo pri nas tekmovanj. Za nas je sodelovanje na teh dirkah tudi denarno zanimivo, saj so za nas ti nastopi mnogo cenejši, kot na primer v Beogradu, ki je mnogo bolj oddaljen. 9 Kaj pa drugačno sodelovanje? Zelo lepo sodelovanje imamo n.pr. na dirki Alpe — Adrija. Sodelujemo pa tudi drugače s kolesarskimi organizatorji, sodniki itd. Postali smo že veliki prijatelji. 9 Slovenci so v svoji kolesarski zgodovini prirejali prve dirke na progi Trst — Ljubljana. Bi ne veljalo to tradicijo obnoviti? Do tega bo prišlo verjetno že prihodnje leto. Trenutno tako dirko ovira le problem hudega prometa na doslej ozkih cestah. Ko pa bodo dogradili vsaj del avtomobilske ceste med Vrhniko in Postojno, bodo padle še zadnje tehnične ovire, ki so zlasti v turistični sezoni velike. 9 Imate v Sloveniji kategorijo kolesarjev — veteranov? Imamo, in letos bomo priredili tudi prvo uradno dirko veteranov, za katero sem se tudi jaz osebno zavzel. 9 Pri nas v Trstu imamo društvo, Ix>njer, ki vsako leto prireja pomembno tekmovanje kolesarjev — veteranov. Mar ne hi bilo mogoče, da bi skupno, ljubljanski in lonjer-ski organizatorji, priredili tako dirko veteranov prav na progi Trst — Ljubljana? To bi bilo absolutno zaželjeno in bi tako prireditev vsekakor spe-I Ijali z velikim poudarkom. Tukaj ni prav nobenih zadržkov. 9 Preseliva se zopet k mlajšim. Bi lahko za naše čitatelje navedli nekaj imen jugoslovanskih kolesarjev, o katerih bomo letos pogosto-ma čitali in slišali? Konkurenca bo izredno velika. Med klubi se bodo potegovali za ekipni naslov Siporex, Partizan Beograd, Odred iz Ljubljane, Metalac iz Kraljeva, ljubljanski Rog itd. Med posamezniki bosta to Janez Zakotnik in Pavel Valenčič, ki sta izredno obetajoča kolesarja za enodnevne dirke. Nato bo od slovenskih tekmovalcev še Vidmar iz Ajdovščine, ki vozi za Odred, in pa lanski mladinski državni prvak, Mladen Leček, tudi iz Odreda. V jugoslovanskem merilu pa Bilič tre-nutno nima tekmeca in je daleč pred vsemi. Potem imamo še Ku-valjo, Pleska, pa še Slovence Rudija in Jožeta Valenčiča, Plešnarja itd. Vsekakor letos zelo mnogo pričakujemo od slovenskih tekmovalcev. 9 Koliko je med temi mladih? Mnogo. V Rogu imamo — razen Rudija Valenčiča — celo vrsto mladih tekmovalcev. 9 Kdaj pričakujete veliki »boom* slovenskega in jugoslovanskega kolesarstva? Prvi vlak za Muncnen smo sicer že zamudili, zdaj skušamo na vse načine to nadoknaditi, vendar do težko. Po olimpijskih igrah v Miinchnu pa bomo gotovo zopet imeli odlično ekipo. Tako imamo v svojih vrstah tekmovalce, kot je 17-letni Bobek s Pivke, pa Dečman, mladinec, ki je tako rekoč včeraj prvič sedel na kolo in smo mu šele tukaj povedali, kako je treba voziti, pa je v nedeljo na dirki v Pulju prišel na cilj v prvi skupini in zasedel peto, šesto mesto- 9 Tekmujejo rogovci na kolesih domače proizvodnje? V glavnem da, le nekatere sestavne dele uvažamo. Kolesa so po svoji kakovosti enakovredna najboljšim tujim. Žal pa so zelo draga. Dirkalno kolo za vrhunskega kolesarja stane namreč do pol milijona starih dinarjev. * * • Pogovor s trenerjem Zanoškar-jem nam je minil kar prehitro. P. B. borbena pesem. Zaplavala je prek robov samotnih grap s Sozdov. Dosegla je partizane na položajih in jim segla v Iz gozda Je prihitel Fazan in surovo zarjovel: «Kdo in Izdaja položaje? Dal ga bom vojnemu sodišču. Tišina!« k*žiču so otrpnile roke in harmonika je utihnila. Orlov jVstal in se razkoračil. «Mi Igramo. Naša četa!« Divje je gledal Fazana. Potem pa se je obrnil k harmonikarju In J1 ukazal: «Igraj naprej, Blažič!« Fazanu pa je dejal: «Ti Povej sodišču, da je to naša municdja in večerja!« v Namestnik se ni maral prepirati z Orlovom. Dejal Je : «Dobro, zagovarjali se boste drugje.« Nato je jezen in tuhtal, kako bi se maščeval Orlovu, ki mu kvari ”«0 priborjeno avtoriteto. ^ Z nočjo je sovražnik Izgubil stik z brigado. Kolone borcev * tonile druga za drugo v zavetje gozdov. Po samotnih, iw^h poteh so se vzpenjali na Jelovico, ki Je odpirala svoje ^točje, kakor dobra mati vrata svojim sinovom. ^ Nemci so kmalu spoznali, da ni več sovražnika, ki bi ga jujutra lahko obkolili In zmleli naslednjega dne. Sele pod j^r so v dolino pripeljali dva težka topova Ta dva sta .lovci a v noč. Streljanje pa se Je slišalo, kot da lajata ^ psa v luno. lt(Nrigada se je umikala vse globlje na Jelovico. Lačne borcev so šle kar naprej skozi noč v strmine. Včasih ^hrzal konj, zazvenelo orožje, spremljali so jih vzdihi >j, zato so so frfotale njih s šumom nočnih ptic In besno udarjale v skale l^Jenasti ln bolečine. Ranjence so nosili s seboj, zato so j^ili počasi. Nemci so streljali s topovi. Granate so frfotale Mehove drevja. Kolone niso zadeli. Votle eksplozije In bliska ij*9 40 in pred njimi. Pot Je postajala vsa težja ln bolj strma žolte svetlobe so se vrstile zdaj desno, zdaj levo, za Jiastlana z ledenim kamenjem. Tu so padali, kleld, toda ln lezli naprej Kot zablodeli potnik v puščavi pri- čakuje oaze, da bi si zmočil žejne ustne z vodo, tako so oni čakali, da bodo prišli pod streho in na toplo. Toda pobočje je bilo temno in še neskončno visoko. Neopazno so minevale ure. Ana je z brigadnim sanitetnim osebjem spremljala ra njenoe. Oči so ji mrliško sijale in roke so ji brezvoljno visele ob telesu. Sedaj, ko ni bilo nikogar ob njej, razen kurirja Tinčka, ki se je brez zavesti zibal na nosilih, se je počutila majhno in nepomembno. Prah laži, ki so ji ga nasuli v oči Nemci, je izmivala voda resnice. Svet je dobival nejasno podobo, ki sta Jo risala trpljenje In bolečina, prav nič podobno predstavam mladostne neizkušenosti in poletu neugnanih dekliških želja. Težko sivo nebo je padlo na vršičke smrek. Pod vrhom je zavel veter. Oster mraz je rezal v oči in stiskal pljuča. V ustih se je nabirala grenkoba, ki so jo preganjali s snegom. Noči ni bilo konca. Borce so vznemirjali vzdihi, tožbe in kletev. Globlje v gozdu jim je tema polnila oči, prijemal se Jih je spanec. Šele na vrhu so se oddahnili. Daleč spodaj v dolini pa so še vedno rjoveli topovi. Nemci so streljali na slepo. Granate so zdaj padale daleč od njih, kar je bilo znamenje, da so se Nemci zmotili o smeri umika! Kolona Je šla naprej pijana od gladu in upanja. Temna raven jih Je sprejela vase. Kurir Tinček, ki ga je Ana obvezala ln je bila vso pot ob njem, je grozno trpel. Vso dolgo pot ga Je žejalo in peklo v prsih, kakor bi mu živa žerjavica ležala v telesu. Kadar so počivali, je sedla k njemu in mu dajala piti po kapljicah grenko kavo. Vso noč je bledel. Včasih je doumela skriti smisel njegovih besed. Govoril je o domu, o fantih v četi ln o nekem psu, ki ga je hotel popasti. Ko se mu Je trenutek povrnila zavest, mu je dala spet piti, pa Jo je vprašal, kdo Je ln kam gredo. Povedala mu je in ga vprašala, če ga hudo boli. «2ge, žge tako, da me bo prežgalo.« Potem se Je spet Izgubil. Ko je čez kakšno uro prišel zopet k sebi, Je vprašal po Primožu, ker mu je ta obljubil, da ga bc vzel za pomočnika k Šarcu. Potem Je bledel o pismu za bataljonski štab. Tolažila ga je, da bo kmalu v bolnici, kjer mu bodo vzeli železo iz prsi. Ni ji verjel in govoril Je, da bo umrl. Držala ga je za roke In solze so Ji tekle po licih. Zazdelo se ji je, da jo bo resničnost zgnetla v nič z njeno nalogo vred. Ob vsem, kar je videla, se ji Je njeno življenje zdelo urez smisla. Nato je prišlo povelje, da Je konec počitka. Vzdignili so Tinoka, in zazibal se je na nosilnici, oviti s šotorskim krilom. Hodila je za njim, ves sprevod, ki se je spustil v kotlino, je bil podoben gruči skrivnih pogrebcev. Kakor v sanjah je tavala v koloni. Mislila je na Primoža, ki je ostal na koti. Bila je osamljena in strah jo je bilo teme in gozda, v katerega so prodirali. Na Jelovici je bilo precej snega. Kolona sl je utrla gaz do pasu in rila kot krt skozi sneg. šli so kar naprej proti zahodu, kjer je nebo rahlo bledelo. Vodili so jih izkušeni domačini po stezah, ki niso bile zarisane v nobenih kartah. Proti jutru so na smrt izmučeni pri gazili na Rovtarico. V opuščenem gozdarskem naselju z nekaj kočami sredi gozda so se ustavili. Ranjence so namestili v sobo brez pohištva, nastlano s plesnivo slamo, ki Je bila poravnana ob stenah. Soba je bila polna mrzle teme in vonja po plesnobi. Povedali so jim, da bodo tu počivali, zjutraj pa bodo ranjenci z zaščitno četo šli naprej v najbolj odljudne predele Jelovice, kjer je bila skrita bolnica. Nekdo je Imel košček sveče, ki so jo prižgali, da bi videli razmeščati ranjence in da so si sami lahko poiskali prostor poleg njih. Ko je zamrl svit sveče na zaprašenem oknu, je temo napolnilo vzdihovanje. Vse, ki so močno krvaveli in so Imeli zavoje za ustavljanje krvavitve, so pazili bolničarji in bolničarke. Ker so jim popustili zavoje, so zamirajoči udje prekrvaveli, zato so ranjenci stokali. Ana se Je naslanjala na leseni opaž ob Tinčku. Držala ga je za roko In prisluškovala medlemu utripu srca. V kotu nedaleč od njiju, je ležal Krtina. Bil je hudo ranjen, a pri zavesti. Iz njegovih ust ni bilo slišati vzdiha. Celo hrabril je ranjene borce, da bodo prišli v bolnico in da ni govora o tem, da bi jih Nemci zasledovali. Tako je govoril čeprav je sam računal na to možnost. Ana je drgetala od mraza. Strmela je v medlo svetlobo okna. Skozi razbito steklo je prijokal veter. Bili so novoletni dnevi in spominjala se je na dom, ko so ob božičnem drevescu čakali novoletnih darov, obdani od prijetne toplote m prazničnega vzdušja. Le kaj počneta mama in Melita? gotovo mislita nanjo, vendar si ne predstavljata, kako je z njo. Noge so ji ledenele v premočenih čevljih. Na telo se Prepotena obleka. Cernu ji je vsega tega treba? Ko bi bila lahko doma, na toplem in na varnem! Tu pa je drgetala od mraza in skrbi, kaj bo prineslo jutro. Ljudje so nekaj časa voljno prenašali temo, potem pa se je oglasil eden od ranjencev: «0, vojska beraška, da niti sveče mmamo, da bi mi previli rano.« Nihče mu ni odgo-VOri •. K° Pa je začel godrnjati in preklinjati vse po vrsti mu je tisti, ki je vodil kolono ranjencev, ukazal, naj molči Prostor je napolnilo pritajeno hropenje. Potem se je Tinček začel prebujati in klicati mamo. Stiskal je Ano za roko in jo prosil, naj mu da piti. Ponudila mu je ostanek kave v k^SstiNapraVU Je nekaj P°žirkov' P°tem pa je prišel «Kdo si?« jo Je vprašal zdaj že tretjič. «Jaz sem, Ana.« «Oh, ti sl še vedno pri meni,« se je razveselil, še z roko se je krčevito oklenil njene roke in jo stiskal. «Mislil sem, da je mama, sanjal sem, da sem doma.« « Tinček, te hudo boli?« ga je skušala tolažiti. «Nič več ne boli, Prijetno toplo ml je in lepo. Zdi se mi kakor da nekam odhajam,« je dejal in krčeviti stisk ni* govih rok je popuščal. Nekaj časa je molčal, potem pa je mimo rekel: «Ana, umrl bom.« «Tinček, ne boš!« mu je ugovarjala s solzami v očeh ta ga tolažila. Spomnila se je, da ljudje, preden umro, čestokrat to čutijo in da bolečine tik pred smrtjo pominejo. (Nadaljevan}« sledi) llredniitvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej', polletna 6.100 iir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 28. marca 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/J «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 222“' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno1 upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Ma!i °9ls*J 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo PJ upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italion Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-to1 PO PROGLASU NEODVISNOSTI BENGALSKE POKRAJINE '«3nm§ V petek sta se na plenarnem zasedanju sestali obe delegaciji, razgovor je trajal dobri dve uri. Na sliki na obeh krajih vidna Tito in Saragat V Vzhodnem Pakistanu huda državljanska vojna med vladnimi četami in osvobodilno vojsko Po neuradnih vesteh naj bi padlo že nad 1500 civilistov - Predsednica indijske vlade Indira Gandi je v parlamentu dejala, da Indija povsem podpira pravičen boj ljudstva Vzhod. Pakistana za njegovo neodvisnost NOVI DELHI, 27. - V Vzhodnem Pakistanu, ki ga je predvčerajšnjim voditelj največje politične stranke te dežele »Zveze Awami», proglasil za neodvisnega z novim imenom »Ljud-ska republika bengalskega naroda*, je v teku huda državljanska vojna. Po neuradnih vesteh naj bi v samem mestu Jesorej vojaki redne vojske Zahodnega Pakistana ubili nad 1.500 civilistov, ki so se hoteli polastiti mestnega letališča. Vojaki naj bi proti civilistom, oboroženim s sulicami, s palicami, z noži in s sabljami uporabljali brzostrelke. Kot znano, so pakistanske oblasti uvedle po vsej državi strogo cenzuro nad tiskom tako, da so informacije o pakistanski krizi, ki prihajajo preko meje v indijska središča vzdolž meje, precej nebogljene in revne. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiIiiiIIiii,i,i,,ii,,i,llii„i„„llmil„„llll,niUimii,„,,m,i,ill,l„i,i,l,i„,,ii,„,,llillil„„i„ll,umni NADALJEVANJA S PRVE STRANI Intervju z Racetom treh pokrajinah dežele Furlanije-Julijske krajine. Zahteva je tudi, da bi parlament čim prej obravnaval predložene zakone v zvezi Z manjšino in da bi pri tem bila manjšina aktiven sodelavec pri oblikovanju zgoraj navedenih zahtev. Predsednik Tito je govoril osem minut in je vsa njegova izvajanja prevejala rdeča nit osnovne misli, da imajo vedno pred očmi tudi vprašanja manjšine. Pokazal je izredno dobro poznavanje vseh vprašanj in se je med drugim še posebej izrecno zanimal za beneške Slovence. Tudi ta del ni imel formalnega značaja, temveč je šlo za podrobnosti in za načelna stališča, ki so vodilo jugoslovanske vlade in ki so prišla jasno do izraza že med Titovo zdravico Saragatu in končno v skupnem zaključnem poročilu o obisku. V razgovor je posegel tudi predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher. Ob zaključku je povabil Tito vse člane delegacije in tudi druge prisotne zamejske Slovence, da so se skupaj slikali za spomin na ta pomemben in prijeten dogodek. Vpr.: Pri predsedniku Titu ste bili v štirih: poslanec Albin Škerk, predsednik SKGZ Boris Race, deželni svetovalec dr. Drago Štoka in podpredsednik goriške pokrajine Marko Waltritsch. Kako in na kak način je prišlo do take sestave. Odg.: V zadnjem razdobju je bilo več razgovorov med širšim krogom slovenskih predstavnikov glede pisma Colombu. To vprašanje seveda v ničemer ni povezano s Titovim obiskom in gre za popolnoma različne stvari. Vendar pa so tesnejši stiki med predstavniki strank in organizacij omogočili sestavo, manjše, toda reprezentativne skupine. Vpr.: Titov obisk je zelo pomemben za še plodnejši razvoj odnosov med obema sosednima državama. Kakšni so vaši vtisi še posebej z vidika naše narodnostne skupnosti? Odg.: Mislim, da moramo biti s potekom razgovorov ob obisku zadovoljni posebno še, ko je predsednik Tito v zdravici Saragatu na tako jasen in načelen način obravnaval to vprašanje. Posebno pa dokazuje pozitivnost razgovorov tisti del skupnega poročila, kjer se obe vladi obvezujeta, da bosta vodili «odprto politiko do manjšin* in da jima bosta priznali »največio zaščito*. Tu gre za pomemben korak naprej, ker je omenjena manjšina v celoti, brez teritorialne omejenosti in se tu uporablja načelo o zaščiti, o katerem šesti člen ustave in ne več samo gola enakopravnost.. Tito v Fiatu Osebno je hotpl pozdraviti pilota letala »DC-9* Tarreniia, ob 10.15 je predsedniško letalo prispelo na letališče Caselle prt Tu-rinu. Gosta so na letališču pozdravili v imenu vlade minister za delo in socialno skrbstvo Donat-Cat-tin, torinski župan Porcellana, predsednik pokrajine Borgogno, .jugoslovanski generalni konzul v Milanu Vukmanovič in druge o-sebnosti. Iz Milana je prispela skupina jugoslovanskih državljanov. ki so toplo pozdravili Tita, otroka pa sta ponudila Titu in soprogi dva velika šopka rož. Tito ie molče poslušal izvajanje italijanske in jugoslovanske himne, nato ie pregledal častno stražo letalcev in se odpeljal v podjetje Fiat-Mirafiori. V podjetju ie bil postavljen velik častni oder. na katerem ie jugoslovanskega gosta pozdravil predsednik odv. Agnelli. Prisotni so bili številni delavci ter skupine jugoslovanskih tehnikov, ki se strokovno usposabliajo v podjetju, predstavniki notranjih komisij in učenci strokovne šole. Predsednik Agnelli ie dejal, da predstavlja obisk Tita v Italiji nov prispevek ozračju pomirjenia in tesnega sodelovanja, ki se ustvarja med obema državama v zad njih letih. Jugoslavija je pod Ti- tovim vodstvom imela dragoceno vlogo krepitve ravnovesja ne samo v odnosih med evropskimi državami, med Vzhodom in Zahodom, temveč tudi z državami tretjega sveta. V tem ozračju velikega odprtja je lahko italijanska industrija razvila v Jugoslaviji inteligentno in odkritosrčno sodelovanje, da so se v obojestransko korist razvile najrazličnejše pobude. Posebni pomen ima avtomobilska industrija, ki je ključ za napredek modernega gospodarstva. Agnelli je nadaljeval, da se je pričelo koristno sodelovanje med Jugoslavijo in Fiatom že v oddaljenem 1954. leta in da se ni omejilo samo na avtomobile. Razvilo se .je na področju ladijske industrije, na železnice in na javne storitve z gradnjo velike termične centrale za nov upravni center Beograda. Tito se je Agnelliju zahvalil za pozdrav in je dejal, da je zelo zadovoljen, da je lahko skupaj s svojo ženo in 8 svojimi sodelavci prišel v Turin in obiskal to pomembno podjetje, ki je v^jostavilo plodno sodelovanje z jugoslovansko avtomobilsko industrijo v Kragujevcu. Mi smo prišli v Italijo z željo, da okrepimo mostove prijateljstva, ki povezujejo naši dve državi in smo zelo zadovoljni s prisrčnim sprejemom. Naši delavci in naši tehniki prihajajo v vaše podjetje, kjer se seznanjajo z novostmi, ki so koristne za našo državo. Ta oblika sodelovanja med našimi podjetji, kot na splošno gospodarsko sodelovanje med obema deželama, pomenijo tudi pomemben prispevek k boljšemu političnemu razumevanju, k boljšemu političnemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Tito je svoj pozdrav zaključil s prisrčno čestitko vsem delavcem, tehnikom in inženirjem FIAT za čimbolj u-čmkovito proizvodnjo in za vedno večje uspehe. Po razgovorih se je Tito zadržal pred planimetrijo podjetja, nato pa je obšel glavne obrate to med drugim montažno progo, kjer izdelujejo avtomobil «124». Obisk je trajal dobro uro. Po obisku je bilo na prefekturi kosilo in se je Tito nekaj pred 15. uro z letalom odpeljal v Piso, kjer se bo danes sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Riadom. Nedeljo bo preživel v predsedniški rezidenci San Rossore. Uradno sporočilo ni okrepitvi OZN to njeni prilagoditvi razvoju mednarodne družbe ter razširitvi njunega vpliva. Glede položaja v Evropi sta o-be strani z velikim zadoščenjem sprejeli podpis sporazuma med ZRN in SZ ter med ZRN in Poljsko, kar je odločno pripomoglo k izboljšanju političnega ozračja v Evropi. Strinjali sc se, da sta oba sporazuma bistveno pripomogla k razvoju miroljubne koeksistence na naši celini. Italija in Jugoslavija sta pripravljeni aktivno prispevati k organizaciji konference o problemih varnosti in sodelovanja v Evropi, katere bi se morale udeležili vse evropske države ter ZDA in Kanada. Kar zadeva položaj na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju, obe strani podpirata akcijo posebnega odposlanca tajnika OZN Gunnarja Jarringa in izražata željo, da bo pospešila zbližanje stališč obeh strani, da bi čimprej dosegli pravično in dolgotrajno rešitev, v duhu resolucije varnostnega sveta OZN iz 22. novembra 1967. Jasno je, da je za mir in varnost v Sredozemlju bistveno, da se doseže trajna politična ureditev na Bližnjem vzhodu. V zvezi z nadaljevanjem vojne na Indokitajskem polotoku sta o-be strani poudarili, da je treba nemudoma najti politično rešitev, ki bi spoštovala pravico slehernega indokitajskega naroda, da svobodno odloča glede svoje bodočnosti. Predstavniki obeh držav so se razgovarjali tudi o razorožitvi in o poteku ženevske konference, katere člana sta obe državi. Juga slavija in Italija soglašata, da je treba pospešiti prizadevanja za dosego nadzorovane razorožitve. Korak naprej pomeni tudi vsaka delna razorožitev, ki dovoljuje da se finančna sredstva namenjena oborožitvi namenijo gospodarskemu in družbenemu napredku držav v razvoju. O medsebojnih odnosih pa sta se predsednika strinjala, da je nujno potrebna njihova poglobitev na vseh področjih. V duhu mednarodnih dogovorov sta obe strani poudarili, da bosta še nadalje gradili medsebojne odnose na osnovi spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in na principu nevmešava-nja v notranje zadeve. V komunikeju je tudi rečeno, da so odnosi med Jugoslavijo in Italijo, kljub različnim družbenim in političnim strukturam, lahko zgled odnosov med državami. Obe strani sta omenili svoje zadovoljstvo za doseženi trgovski sporazum med Jugoslavijo in EGS, ki ga je Italija svojedobno podprla. Poudarili so tudi sklupen interes za nadaljevanje politike dobrega sosedstva in za pospešitev prometa na obmejnem področju ter sodelovanja med prebivalstvi istega ozemlja. V zaključku ugotavlja komunike. da so odnosi med Italijo in Jugoslavijo takšni, da omogočajo plodno sodelovanje med obema narodoma za utrditev miru na Jadranu ter učinkovito sodelovanje v okviru OZN glede svetovne politike. Velika osebnost sabo velikega človeka, močno o-sebnost, čigar prisotnost pomeni čast za Rim in njegove prebivalce. Za Rimljane pa je bila prava protagonistka teh dveh dni Jo-vanka. Njen izredno simpatičen, iskren in širok nasmeh, njena velika preprostost in njeno neprisiljeno kramljanje z vsemi!, ki so imeli priložnost, da so se ji približali, so napravili izreden vtis na Rimljane, ki so jo ob prvem srečanju vzljubila. O tem priča tudi pisanje vseh rimskih listov, ki objavljajo na straneh mestne kronike dolga poročila o Jovankinih obiskih v Rimu, od krojača Fabianija do Rdečega križa, to centra za darovanje krvi. Kronisti opisujejo njene pričeske, njene elegantne, istočasno pa preproste obleke, edini pa so si v ugotovitvi, da je Jovan-ka v primerjavi z ostalimi «first ladyes» iz vsega sveta izredna o-sebnost. Odlikuje se predvsem po živahnosti, po dobri volji, po optimizmu, ki izžareva od nje. Tudi njena postava, tako daleč od tipa ženske lepote, ki je trenutno v modi, je sestavni del njene prikupnosti. «Za razliko od vseh drugih mednarodnih dam,* piše kronist nekega rimskega dnevnika, «je Jovanka resnična «lady», polna preprostosti in spontanosti pa tudi omike, vesela in živa, predvsem pa s tisto neprisiljenostjo, ki je lastna močnim osebnostim. Po vesteh indijske tiskovne agencije «Press trust of India* je prišlo v včerajšnjih jutranjih urah do večjih pouličnih spopadov v skoraj vseh mestih Vzhodnega Pakistana. Pristaši šejka Mujbura Rahmana naj bi uničili številne železniške proge ter poškodovali veliko število cest. Uradni radio Pakistan pa je s svoje strani posredoval vest, po kateri naj bi vladne čete nadzorovale položaj v Vzhodnem Pakisatnu. Ista radijska postaja je sporočila, da so v Daki preklicali policijsko uro ter pozvala prebivalstvo, naj ne krši zakonov in odredb o izjemnem stanju. Postaja je tudi sporočila vest o aretaciji šejka Mujibura Rahmana, voditelja zveze Awami. Le-tega naj bi bili aretirali v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah v njegovi rezidenci v Daki. Kot poroča indijska tiskovna a-gencija, pa je vest o aretaciji šejka Rahmana brez vsake podlage, kar je potrdila tudi predsednica indijske vlade Indira Gandhi v parlamentu in ob tej priložnosti dejala, da gre za «navaden propagandističen manever*. Indtra Gandi je nadalje dejala, da indijska vlada popolnoma podpira boj ljudstva Vzhodnega Paiki-stana za svojo neodvisnost, za kar so ji ploskali tako poslanci z leve kot z desne. Predsednica imdijslke vlade je nadalje še dejala, da je Indira vedno pripravljena pomagati nedolžnim žrtvam spopada ter potrdila prepoved letanja pakistanskih letal nad indijskim ozemljem. Kljub stalnim vestem uradnega pakistanskega radia o aretaciji šejka Rahmana, je le-ta sporočil preko mikrofonov ilegalne radijske postaje «Neodvisni glas bnegalške-ga naroda« bengalskemu ljudstvu, da je na svobodi. ((Nadaljujte z načrtom, ki ste si ga začrtali, to je neodvisnost to ne nasedite propagandi, čez en dan ali dva boste zmagali« je zaključil Mujibur Rahman. Ilegalna radijska postaja je tudi sporočila, da šejk osebno vodi in poveljuje iz mesta Citagong osvobodilni vojski bengalske države proti četam Zahodnega Pakistana. Po vesteh indijske tiskovne agencije «PTI» naj bi v Daki med spopadi z osvobodilno vojsko šejka Polmana in vladno vojsko padel guverner Vzhodnega Pakistana Tika Kan, ki je poveljeval slednji in ki bi moral uveljaviti izjemno stanje v državi. Kot rečeno, so vesti, ki prihajajo Iz Vzhodnega Pakistana zelo medile in ne povsem točne. Tako clje zvedelo, da Je pakistansko vojaško letalstvo bombardiralo mesto Komila ob Indijski meji, po vesteh ilegalne pakistanske radijske postaje pa naj bi pripadniki osvobodilne vojske zasedli to mesto, v katerem je prišlo do srditih pouličnih bojev. Ilegalna radijska postaja zveze Awami tudi sporoča, da se hudi boji bijejo po vsem Vzhodnem Pakistanu. Po teh radijskih vesteh naj bi ((borci za svobodo« zasedli veliko vladnih poslopij, obkrožili vojaške postojanke ter razstrelili mostove. Zdi se, da je pakistansko letalstvo resno ogroženo zaradi pomanjkanja goriva v Vzhodnem Pakistanu. Tako naj bi se pakistanska vlada obrnila na burmsko ter jo zaprosila za gorivo. Prošnja naj bi bila sprejeta. Proti večeru je uradni radio Pakistana sporočil, da se stanje v Vzhodnem Pakistanu počasi normalizira ter je zavrnil trditve, po katerih na/j bi se v deželi bili hudi boji. Potrdil je tudi vest, da so aretirali šejka Mujibura Rahmana in tako praktično zanikal, da bi le-ta govoril po radiu. Pakistanski radio je nadalje sporočil, da je pakistanska vlada ostro protestirala pri indijski zaradi ((robatega in odloč- se je preko indijske tiskovne agen- ..II........................mu.........................i..........■■■■ URADNI OBISK MINISTRA RIADA V ITALIJI Po srečanju s Colombom in z Morom se je Riad sestal tudi s preds. Titom Egiptovski zunanji minister bo odpotoval tudi v Atene in v Teheran, kjer bo imel pogovore o Bližnjem vzhodu RIM, 27. — Ministrski predsednik Colombo .ie sprejel danes zjutraj v palači Chigi zunanjega ministra ZAR Mahmuda Riada. razgovoru sta oba ministra preučila razvoj situacije na Bližnjem vzhodu. Minister Riad se je tudi zahvalil italijanski vladi za nenehno delovanje v iskanju miroljubne rešitve bližnjevzhodnega problema. Po srečanju s Colombom je Riad odšel v Famesino, t.j. na zunanje ministrstvo, kjer se je srečal z italijanskim zunanjim ministrom Morom. Razgovoru so prisostvovali generalni tajnik zunanjega ministrstva Gaia, italijanski veleposlanik v Kairu Playa to generalni direktor za gospodarske zadeve Soro. Z e- ...........................m............ PO OBTOŽBI CELOVŠKEGA DIJAKA Cilj procesa je ustrahovanje Samozavest koroške mladine Neuradno pojasnilo o odložitvi procesa in «dvovrstna» pravica v Avstriji CELOVEC, 27. — Sodna razprava proti Marjanu Šturmu, dijaku celovške gimnazije je bila odložena. Vzrok? Tega niso pojasnili, neuradno pojasnilo je menda bila obolelost sodnikov. Večja verjetnost pa je,_da se je oblastem zazdelo, da ti »študentki* le niso tako od muh. Jasen cilj tega procesa je ustrahovanje, ne le skupine mladih, temveč celotne etnične skupine na Koroškem. Poleg tega skušajo oblasti pokazati le-tej in vsem silam, ki se vsak dan bolj zavedajo stanja in se lotevajo tega problema, kdo je pravzaprav gospodar ter kaj je dovoljeno to kaj ni dovoljeno v »demokratični* družbi. Nikakor nočejo dovoliti, da bi se slovenska to avstrijska mladima skupaj borili. Nazadnjaške sile, ki so prisotne v skoraj vseh družbenih strukturah v Avstriji, so to že preprečile med mladinci socialistične stranke in skrbno pazijo, da bi se ta proces ne nadaljeval. Zato tudi celoten avstrijski tisk, z izjemo komunističnega in seveda slovenskega, sploh ne omenja procesa. Kljub temu da so ob »napisanih* akcijah zagnali strahovit krik in vik, danes, ko bi moral potekati proces proti »kriminalcem*, tega niti ne omenjajo. Morda jih je presenetil odpor mladincev, ka so se odločili, da ne bodo pasivno čakali s sklonjeno glavo, temveč so samozavestno pripravljeni, da uporabijo ta proces za čimvečjo osveščanje celotnega koroškega prebivalstva. Izkazalo se je tudi, da ima akcija dvojezičnih napisov najširšo podporo celotne slovenske javnosti in, da so se ob tem zelo aktivno angažirali študentje v Ljubljani. In končno je zanimanje za ta proces tudi prešlo meje Slovenije in Koroške, saj so se zanj zanimale tudi tuje agencije. Osrednja točka pa je vendar ena: ustrahovali niso nikogar, dosegli so ravno nasprotno. Morda so se tega zavedeli, morda ne, vendar ustaviti sodno kolesje ni tako enostavno, še posebno pa ne, če nimaš jasne slike, kam vse lahko privede tak pro ces, kakšne politične zapletljaje lahko povzroči. Sergij Lipovec « * * Celovškega dijaka Boruta Marjana Šturma, sina zavedne slovenske družine (ki je bila za časa nacizma izseljena v taborišče Soldin pri Sczecztou to nato še v Eichstadt) in predsednika Slovenske mladine so obtožili zaradi dvojnega prekrška, tj. za paragraf 468 «zlobno poškodbo javne lastnine* in par. 312 žaljenje javnih organov. Koroški časnik »Slovenski vestnik* je v petkovi številki na prvi strani zelo jasno prikazal, kako je z »dvovrstno pravico v Avstriji:* »Na eni strani: — v vseh povojnih letih niso bili niti v enem samem primeru izsledeni in kaznovani storilci, ki so razstrelili partizanski spomenik, skrunili grobišča, trgali slovenske napise in zagrešili nešteto drugih atentatov na Slovence in njihove ustano ve. — Ko je glasilo Heimatdiensta pozivalo na genocid, je javno pravd-ništvo dobilo navodila, naj postopek ukine. — Jordan nekaznovano poriva državo, naj ne izpolnjuje mednarodnih obveznosti. — Južnotirolske atentatorje, ki so bili obtoženi zločinov, so avstrijska sodišča oprostila kot »junake*. — številne nacistične vojne zločince, ki so sodelovali pri pobijanju nedolžnih žrtev, so avstrijska sodišča oprostila. Na drugi strani: — Slovenski dijak, ki je baje enkrat dodal nemškemu krajevnemu napisu še slovensko ime m tako o-pozoril na neizpolnjeno določilo državne pogodbe o dvojezičnih krajevnih napisih, pa se postavi pred sodišče. — Ko je policija izsledila slovenskega dijaka, ki je baje sodeloval pri napisni akciji, pa je državno pravdništvo dobilo navodilo, da mo ra napraviti obtožbo. — Kdor opozarja na neizpolnjena določila državne pogodbe, se obtoži. — V primeru slovenskega dijaka, kjer gre le za malenkosten prestopek, pa se napravi obtožnica. — Koroški Slovenec pa je postavljen pred sodišče, ker je zahteval pravice, ki jih jamči državna pogodba.* Poleg tega opozarja «Vestnik», da so prav leto 1971 proglasila Združeni narodi za »mednarodno leto boja proti rasni in narodnostni diskriminaciji* in da so pred dnevi obhajali svetovni dan proti diskriminaciji. Zaključuje pa z vprašanjem: «Ali niso navedeni primeri očitna diskriminacija?* V ponedeljek uradni obisk Tita pri papežu Pavlu VI. Vatikansko glasilo pozdravlja jugoslovanskega predsednika kot borca za mir VATIKAN, 27. — V ponedeljek bo jugoslovanskega predsednika Tita sprejel papež Pavel VI. v Vatikanu. To bo prvi uradni obisk načelnika jugoslovanske države. Jugoslovanski predsednik se bo s soprogo odpeljal v Vatikan v ponedeljek dopoldne z avtomobilom Svete stolice, s katerim bodo visoki predstavniki Vatikana odpeljali Tita iz rimskega hotela, v katerem bo prenočil. Po pozdravu švicarske garde pred vhodom v vatikansko državo bodo sprejeli prelati Tita na dvorišču San Damaso, nato bodo odpeljali gosta v zasebni studio papeža, kjer se bosta najprej sama razgovorila- Sledil bo razgovor s sodelavci in nato izmenjava pozdravov med papežem to Titom ter izmenjava daril. Jugo slovanski predsednik bo nato obiskal državnega tajnika kardinala Jeana Villota v dvorani bogoslužna oblačil v apostolski palači. Kas neje bo gostu državni tajnik vrnil v Rimu obisk. giptovske strani so se udeležili razgovora egiptovski veleposlanik v Rimu Mustafa Ramal Mortagui, načelnik kabineta ministra Riada ter drugi sodelavci šefa egiptovske diplomacije. Pogovori med Morom in Riadom so se nadaljevali tudi med delovnim kosilom, ki ga je italijanski zunanji minister priredil v čast svojega egiptovskega kolege. Med pogovorom, ki .je trajal približno dve uri, so se razgovarjali o različnih aspektih krize na Bližnjem vzhodu v sedanjem delikatnem trenutku. Po zadnjih vesteh je minister Riad razložil egiptovsko stališče in poudaril da .ie njegova vlada pripravljena podpisati mirovni sporazum pod pogojem, da se Izrael umakne z zasedenih ozemelj. V pogovoru so med drugim omenili tudi problem palestinskih beguncev. Po pogovoru z Morom je egiptovski zunanji minister odletel z letališča Ciampino v Piso. z letalom, ki mu ga .je dalo na razpolago predsedstvo vlade. Po prihodu v Piso .ie minister Riad odšel v San Rossore, kamor .je približno uro prej prispel tudi predsednik Tito z ženo. Egiptovskega gosta je Tito pričakal na stopnicah vile v tem toskanskem kraju. Srečanje med Titom in Riadom je bilo zelo prisrčno. Takoj nato sta oba državnika odšla v neko sobano vile, kjer sta imela prvi pogovor. Srečanje med Titom in Riadom je zasebnega značaja, zato se ga ni udeležil noben predstavnik tiska. Ni znano o čem sta se pogovarjala. Kairski časnik «Al Ahram* sporoča danes, da bo egiptovski zunanji minister Mahmud Riad obiskal prihodnji teden tudi Atene in Teheran, kjer se bo pogovarjal s politiki obeh držav o položaju na Srednjem vzhodu. »Al Ahram* nadaljuje, da se bo Riad ustavil v Iranu približno tri dni. Po spopadih v Irbidu RAMTHA, 27. — V sevemojor-danskem mestu Irbidu je prišlo včeraj do ponovnih spopadov med vojaki jordanske kraljevske vojske ter pripadniki palestinskega osvobodilnega gibanja. Po vesteh iz vojaških krogov, naj bi kraljevska vojska popolnoma obkolila jordansko mestece in tako preprečila palestinskim borcem, da bi vdrli v samo mesto ali kakorkoli pomagali mestnemu prebivalstvu v boju proti vladni vojski. Po drugi strani pa prihajajo vesti, po katerih naj bi le 5000 vojakov redne jordanske vojske varovalo mesto proti štiri tisočim borcem palestinskega osvobodilnega gibanja, ki se ’ oboroženi skrivajo v mestnem okolišu. V večernih urah je jordanska vlada sporočila, da so se v Irbidu nehali boji ter da je v mestu ponovno zavladal mir. Glasnik jordanskega notranjega ministrstva je izjavil, da vladne čete nadzorujejo mesto, potem ko so posegle v boj, da »branijo varnost meščanov in ustavijo odpor oboroženih mož*. Jordanske oblasti so tudi sporočile, da so meč boji trije vojaki padli, eden je bil ranjen, medtem ko med civilnim ,>rcbivalstvam ni bilo nobenih žrtev. NOVI DELHI, 27. — Če se bo nadaljeval prirastek, bodo morale a-zijske dežele do konca tega stoletja zagotoviti približno milijardo novih delovnih mest. Zdaj živi v Aziji okoli 1,1 milijarde aktivnega prebivalstva (15-64 let). Če se ne bo zmanjšal prirastek, bo živelo čez trideset let na azilski celini okoli 3,1 milijarde ljudi. iilliilltiitiililliiillliiilllliiiiiilililniiiiiiitiiiiiimiiitiitiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiMltiliiiliiuuull,ft nega vmešavanja Indije v noti*®!® zadeve Pakistana«. ^ S svoje strani pa radio v D*®1 fel je pod kontrolo vojske, lja statao vest, da imajo oborožene sile v oblasti ves ni PaMstan, čeprav je opaziti mik mestnega prebivalstva P1®8 deželi. ■ | Seoesianistl razpolagajo s tre°“ ilegalnimi radijskimi postajami, ^ katerih naj bi bila najmočneje® čitagongu In se imenuje, 1®* fjjt že napisali, «Neadvisni gla* galskega naroda« Te radijske postaje pa da so po vsej deželi hudi boji __ da se vojska poslužuje letal 1° "7 kov. Osvobodilna vojska naj bi la na tem, da vsak hip zasede^ ko, v oblasti pa naj bi že ^ pretežni del Vzhodnega Paklsta^ Po vesteh nekaterih begunce’, so prestopili paklstansko-ib®'.,e mejo, naj bi se tudi enote pridružile novi potilični medtem ko se zdi da so v vrstah pakistanske mornar* _ pri kateri je veliko število * narjev iz Vzhodnega Pakista*18 ^ Nekateri teh beguncev, ki ustavili na indijskih tleh, P01^ šujejo za orevje in se hočejo r novno vrniti v Pakistan, kjer w radi borili za svobodo domo^ Vojake Vzhodnega Pakistana 00 čujejo za navadne ((Invazijske® ter potrjujejo, da so ti vojaki jeli nalogo, naj ((likvidirajo pripornike«. Čuenlaj sprejel Indokitajce Ministrski predsednik Ljudske^ publike Kitajske Čuenlaj je dyol,) v govoru, ki ga je imel med kos** v čast indokitajskih delegacij menjenih v Moskvo na kongres SZ, omenil veliko zmago na^ces^^ nost, ki veže soborce Vietn®11'3’ 9 v južnem Laosu in poi * Koreje- Laosa, Kambodže in Koreje- v Kitajci so priredili Pr0S*ajXar-znamenju antiimperialistične so*1 ^ nosti indokitajskih narodov, ki s°g. besedah Čuenlaja, enotni P1-6"-?*? njarrri in agresijo ameriškega ‘“p rializma. Proslave so se ,„v. samo azijski diplomatski pre®* niki. PORT ŠPORT ŠPORT V PREDPRVENSTVENI ODBOJKARSKI TEKMI Turjaški Libertul podlegel ekipi Domt Domovci bodo letos nastopili v promocijski Hg* DOM — LIBERTAS 3:1 (7:15, 16:14, 15:9, 15:7) Goriški Dom je v predprvenstve-nem moškem odbojkarskem srečanju v Št. Petru ob Soči premagal turjaški Libertas s 3:1, Čez deset dni se bo namreč začelo promocijsko prvenstvo in v okviru priprav je Dom opravil ta nastop. Goričani so igrali z naslednjo postavo: Cej, Pahor, Komel, Mužič, Devetak, Bat-taino, Repic, Černič. Dom je v prvem setu igral slabo in statično. Turjačani so zato ta niz osvojili s 17:5. V drugem setu je kazalo, da bodo domovci doživeli hud poraz, saj je Libertas že prišel do štirtoajstice. Toda domovci so nizali točko za točko in so niz osvojili. Ekipa Doma se je polagoma uigrala to je gladko osvojila tudi ta del igre. Enako so se dogodki odvijali tudi v četrtem nizu to tako je Dom osvoiiil končno zmago. • * * Pred dnevi je Dom igral tudi proti Audaxu iz Gorice in ekipi sta se razšli pri izidu 2:2, ker čas ni dopuščal, da bi tekmo odigrali do konca. Za Dom so igrali: Cej, Pahor, Pavšič, K. Devetak, I. Devetak, Mužič, Komel. Prva dva seta je osvojil Audax s 15:4 in 15:10, druga dva pa Dom s 15:12 in 16:14. V tej tekmi je bil najboljši Cej, poleg njega pa tudi Komel, celotna eikpa Doma pa je zaigrala zelo borbeno. Dom stopa po teh tekmah v promocijsko ligo še kar optimistično razpoložen. Čeprav ima za seboj preveč treningov pa vendar upa, da bo dosegel dobre rezultate. IK 73:38 KOŠARKA LLOYD - BOR A BOR: Colja (k) 14, Peter Žerjal 1, Obersnel, Sancin, Klobas 13, Vatovec 4, Košuta 6. Borovi dečki so nerodno zgubili svojo najvažnejšo tekmo tega prvenstva. Vzrokov za visok poraz je mnogo. Najprej ta, da nihče do zadnjega trenutka ni vedel, da bo sploh tekma (manjkalo je zato ’"*č standardni rsU. ^ % K sodnik skvaril vse. Sodnik namreč ni pristransko oprav* ^ je naloge, žvižgal pa je tako, Borov center Klobas že v 7- vL) imel štiri osebne napake. Tehp1L a se je tekma končala pri tem. h° fl(jj je še Colja zapustil igrišče poškodbe, borovcem res ni P^iajo lo drugega, kot to, da se P^JJi tehnično boljšim nasprotnikom.JLr katerimi je bil neustavljiv (33 točk). V Borovih vrstah S® # igrali slabo, razen Vatovca, V je zagrizeno boril za vsako ODBOJKA MOŠKA C LIGA Zmaja Krasa v Gorici KRAS — CALDINI 3:2 (15:12, 7:15, 6:15, 15:5, 19:17) ^ Predstavniki zgoniške obči°* v zelo razburljivem srečanju niagall gasilce Caldlni Iz Goric* Odločilen je bil zadnji set, vJLt»* rem so gasilci vodili ie 11:5- 0f|- pa je reči, da so krasovci stili komaj svojo 11. match je Stanje ob koncu zadnjega s* bilo 19:17 za «belo-rdeče». V okviru italijanskega ž.ensjj^l odbojkarskega prvenstva Je JL (Ji-v Trstu Breg premagal F travox s 3:0 (15:4, 15:12, 15:4)- * ma ni bila posebno zanimiva. ■■■ ■ uj* V nadaljevanju svetovnega peškega prvenstva v Ženevi j® j;0-škoslovaška premagala ZDA s *' Na mednarodnem vaterpol^j. turnirju v Beogradu je sinoči 1 ja odpravila Romunijo s tesnij0 .j« dom 5:4. V prvem kolu je premagala Bolgarijo z 11:7, slavija pa Romunijo s 6:3. V prvi jugoslovanski zvezni °rtoi metni ligi je beograjski Par° ti premagal Maribor s 3:1. V prvi jugoslovanski košari^j« ligi je sinoči ljubljanska odpravila po podaljških tekme, jii dar s 101:92. Ob regularnem H toiu stanje neodločeno