državno msivo * Ljubljani
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cerna poaameinl itevUki »ta 1*M.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo In obrt.
»aročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958,
Uto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, 26. septembra 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 110.
Dvignimo glave!
O krizi se je pri nas že veliko govorilo in pisalo. Saj je nikdo ne more utajiti. Čutimo jo na lastnih žepih. Vendar pa se je za našo širšo javnost še vedno premalo podčrtavalo, da smo samo žrtve svetovne krize, ki se ne uveljavlja samo pri nas, temveč po celem svetu. Nas je samo zajel val tega občega svetovnega pojava in v tem valu je naša dolžnost, da plavamo, da se izkušamo izmotati iz težav. Napačno bi bilo, prepustiti se usodi. Kdor se ne brani, je že izgubljen. Da se pa moremo braniti, da preprečimo posledice, ki nastajajo v trenotku, ko plavamo v valu svetovne krize, je pa glavno, da ne izgubimo glave. Otresti moramo od sebe malodušnost, ki je do cela neumestna. Gospodarske prilike v naši državi nam ne dajejo za malodušnost prav nikakega Povoda. Če pogledamo po svetu, vidimo vse večje neprilike, vse večje težave. Zaupati moramo, da bodo merodajni krogi, ki se zavedajo peze položaja, ob pravem času in na pravem kraju., vse primerno ukrenili. Dosedanji ukrepi, katere moramo presojati iz stališča splošnosti, ne iz stališča vaškega zvonika, iz stališča najegoistnejših lastnih interesov, nam dokazujejo, da so smotreni in potrebni za interes splošnosti. Prepričani bodimo, da bodemo brez škode prebrodili težave, v katere nas je vrgel val splošne krize in po tem prepričanju uravnajmo svoje ravnanje, da bodemo zidali, ne podirali in s tem oteževali položaj. Otresimo se malodušnosti, dvignimo glave in vsak naj po svoji moči pripomore, da bomo val svetovne gospodarske krize srečno in brez občutnih žrtev prebrodili.
NERESNIČNE VESTI 0 POVIŠANJU CENE VŽIGALIC.
Glede na vesti, da bodo oene vžigalic zvišane, razglaša uprava monopolov, da so te vesti brez podlage in docela izmišljene.
OTVORITEV NOVIH BRZOJAVNIH IN TELEFONSKIH POSTAJ.
Dne 16. avgusta t. 1. se je otvorila pri pošti Polhovgradec telefonska centrala z omejeno dnevno službo. Istega dne se je otvorila brzojavna in telefonska centrala z omejeno dnevno službo tudi pri pošti Rovte.
NERESNIČNE VESTI O ITALIJANSKI LIRI.
Neki inozemski listi so razširili vest, da bo italijanska vlada razveljavila sedanjo stabilizacijsko podlogo italijanske lire. Kakor doznavamo iz popolnoma zanesljivega vira, so te vesti brez vsake stvarne podlage.
Smotreni trgovci in industrij-ci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša nas list. Dobav potom javnih licitacij se ntore udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
£>aslnihcm Hranilnih
Vloge v vsakem oziru varne.
Med vlagalci hranilnih vlog se širijo različne vesti, da propade dinar, da bo država izkoristila zasebne hranilne vloge itd., zaradi česar so postali vlagalci razburjeni in dvigajo vloge pri denarnih zavodih. Finančni minister dr. Gjurič je le 22. t. m. izjavil, da so vse take vesti neosnovane in neresnične in da država nikakor ne misli v kakršnikoli obliki izkoristiti zasebnih hranilnih vlog v denarnih zavodih. Banska uprava opozarja vlagatelje, naj nikar ne dvigajo hranilnih vlog, ker imajo s tem le sami škodo in naj pomislijo, da denarni zavodi ni-
majo v blagajnah toliko gotovine, da bi mogli zadostiti dvigom in da so zato primorani omejiti izplačila, kajti vloge so izposojene na zemljišča, hiše itd., od koder se ne morejo trenotno izterjati posojila. Vloge so v vsakem oziru varne, zato naj se vlagatelji pomirijo in naj ne povzročajo težkoč denarnim zavodom, da bi ti morali izterjati posojila, zaradi česar bi lahko propadla marsikatera trdna gospodarstva, ker trenutno nimajo na razpolago sredstev za vračila.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. sept. 1931.
Nabavne knjižice pri prodaji blaga na kredit.
Vprašanje kreditiranja postaja v naši trgovini vedno bolj pereče in za trgovino vedno težavnejše. Že v eni zadnjih številk smo se pečali s tem aktualnim vprašanjem. Predmetni članek ni ostal brez odziva. Od raznih strani smo dobili dopise, ki kažejo nujno potrebo, da se to vprašanje, ki posega jako globoko v trgovske interese, zadovoljivo uredi.
Med došlimi dopisi s% po praktičnosti posebno odlikuje mišljenje podeželskega trgovca, ki sicer izterja-vanje računov pušča za enkrat iz vidika, pač pa želi, da se kreditiranje odnosno predpogoji za kreditiranje v formalnem oziru postavijo na enotno bazo.
Dopis se glasi: Na deželi in morebiti tudi v večjih krajih polagajo trgovci vse premalo važnosti na točnost knjigovodstva. Pomote in napake se v knjigovodstvu pogosto dogajajo, posebno računi za na kredit nakupljeno blago se ne pošiljajo redno. Navadno se pošiljajo koncem leta ali pa še takrat ne. Gotove stranke kupujejo redno na kredit, bojijo se pa nabavnih knjižic, kakor bi ne bile te v obojestranskem interesu: trgovca in odjemalca. Ko take stranke dobijo po daljšem* času račun, se ne spominjajo več, kaj so kupile in skoro praviloma očitajo trgovcu, da nima svojih knjig v redu, da hoče plačilo za blago, katerega niso dobili itd. Le prepogosto prihaja v takih primerih do resnih sporov, ki se razsojajo na sodiščih. Povsem razumljivo je, da brez nabavne knjižice dohaja do sporov. Po blago ne more vedno prihajati gospodar ali gospodinja. Največkrat pošiljata otroke ali posle po blago in potem, predno dobita v roke račun, že stokrat pozabita, kaj sta kupila, odnosno naročila kupiti. Dogajajo se tudi primeri, da delavci (drvarji) jemljejo blago na račun svojega gospodarja brez njegove vednosti tudi potem, ko so že izstopili iz službe. Pripetilo se je tudi že, da tuje stranke, ki imajo isti priimek, kakor odjemalec ali ki so odjemalcu po videzu podobne, hodijo po blago takrat, kadar nastopi službo v trgovini nov pomočnik ali vajenec, ki še ne pozna vseh odjemalcev po obrazu.
Vse te in podobne težave nujno velevajo, da podeželski trgovci uredi mo prodajanje na kredit. Predvsem moramo biti edini v tem, da mora vsak odjemalec, ki kupuje na kredit, imeti nabavno knjižico. Brez te knjižice naj bi se blago na kredit sploh ne prodajalo. Brez vpisa v nabavno
knjižico naj bi se blago brez denarja sploh ne oddajalo.
Računi v nabavnih knjižicah naj bi se uredili koncem vsakega meseca. Ako odjemalec ne plača koncem meseca vsega dolžnega zneska, naj v knjižici potrdi pravilnost računa z lastnoročnim podpisom.
Dopisnik predlaga praktično lahko izvedljive ukrepe, ki bi brez dvoma preprečili nesporazume in spore, ki niso niti v interesu trgovca, ne v interesu odjemalca. Nabavne knjižice so sicer uvedene že pri večini trgovcev, ki dajejo blago na kredit, dopis pa nam kaže, da ponekod vendar še niso uvedene, dasi so se v praktičnem življenju izkazale za neobhodno potrebne.
Vprašanje, katero je sprožil dopisnik, je na videz malenkostnega značaja, če ga pa premotriva ne le iz stališča reda ki je v vsaki trgovini že polovico uspeha, pa pridobi na vrednosti in bi bilo le želeti, da bi se o njem izjavili še drugi trgovci, da dobimo na ta način bazo za enotno postopanje pri kreditiranju. Naš list bo rade volje priobčaval taka mnenja, da se čim bolj razbistri vprašanje kreditiranja ne le iz materialne, temveč tudi iz formalne plati.
RUDARSKA PRODUKCIJA AVSTRIJE LETA 1930.
Po uradnih podatkih je bilo porabljenih lani v Avstriji skoraj 8 milijonov ton (7,988.892) mineralnih kurivnih snovi, od koje vsote je krila domača produkcija 3,176.376 ton; vsa domača produkcija je znašala nekaj več, 3,278.896 ton, in sicer po večini rjavi premog (3 milijone 062.981 ton). Lanska poraba premoga v Avstriji je padla napram letu 1929. za 2,302.000 ton ali za ca. 22%. Na vsakega prebivalca je prišlo 1224 kg.
Poleg premoga so nakqpali lani v Avstriji 1,1,805.000 stotov železne in manganove rude v vrednosti 10,544.000 šilingov, 1,266.000 stotov svinčene in cinkove rude v vrednosti 2,152.000 šilingov, 1,295.000 stotov bakrene rude v vrednosti 2,406.000 šilingov, 177.000 stotov surovega grafita v vrednosti 627 tisoč šilingov itd. Avstrijske soline so proizvedle 4,954.000 hektolitrov slanice z vsebino 1,566.000 hi surove soli in 10.630 stotov kamene soli. 2,639.000 lil slanice je bilo oddanih v solarnice, 1 milijon 930.000 hi je bilo porabljenih za industrijske namene in 11.580 lil za kopalne in zdravilne namene.
V Bafovih obratih je brezplačno popravljanje čevljev nedopustno.
Zanimiva obsodba Bat’ove reklame.
S kazensko razsodbo z dne 10. 4. 1931, št. 7921, je mestni načelnik v Mariboru obsodil H. I., poslovodjo v čevljarskem rokodelskem obratu tvrdke »Bata« d. d. v Mariboru, p § 34. zakona o pobijanju nelojalne konkurence z globo °500 dinarjev oziroma ob neizterljivosti na 5 dni zapora zaradi prekrška § 32. 1. c., storjenega s tem, da je dne 27. in 28. marca t. 1. zastonj popravljal strankam pete.
Zoper to razsodbo je imenovani po svojem pravnem zastopniku dr. R. A., advokatu v Mariboru, pravočasno vložil pritožbo z nastopnimi ugovori: Dejanski stan kaznjivega dejanja po § 32. 1. c. ni dan, ker je zastonjsko popravljanje pet siromašnemu prebivalstvu socijalnega pomena in je udomačeno dajanje daril ob raznih prilikah-, kakršno tvrdka »Bata« v vseh svojih obratih prakticira; za izvršeno dejanje ne more biti odgovoren poslovodja obrata, ker v § 34. 1. c. ni določena kazen zoper poslovodjo obrata, § 137. o. r. pa velja samo za prekrške obrtnega reda; končno ugovarja, da je naložena kazen previsoka in ni v nobenem pravnem razmerju z opravljenim poslom, ker je tvrdka z I rezplačnim popravilom 200 parov čevljev mogla iztržiti največ Din 1520, pri čemer bi imela dobička samo 180 Din, v § 134. o. r. pa je določeno, da je pri odmeri kazni vpoštevati pridobljene korist! ali povzročeno škodo in bi torej kazen ne smela presegati višine dobička, ki bi ga tvrdka z odplatnim popravilom dosegla.
Kr. banska uprava prizivu ni ugodila iz naslednjih razlogov: Po § 32. 1. c. je dopuščeno udomačeno dajanje daril ob novem letu ali drugih prilikah raznim stalnim potrošnikom ali dodajanje predmetov udomačene reklame kupljenemu blagu, prepovedano pa je zaradi privabljanja potrošnikov obetati ali dajati nagrado kakršnekoli vrste. Ni dvoma, da je dan dejanski stan prekrška tega določila. Po mnenju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, izraženem v izjavi z dne 12. 8. 1931, št. 10968, v smislu § 39.
1.	c., se obetanje brezplačnega popravljanja čevljev in dejansko izpolnjevanje te obljube ne more smatrati za udomačeno dajanje daril oziroma za predmet udomačene reklame. Poleg tega pa je upoštevati še, da ni kaznjivo zgolj udomačeno dajanje daril stalnim potrošnikom oziroma dodajanje predmetov udomačene reklame drugemu, kupljenemu blagu. Tvrdka se poziva na socijalni pomen tovrstne reklame in v prizivu izvaja, da je izvršila popravila siromašnim plastem prebivalstva; priznava s tem, da ni izvršila popravila lastnim potrošnikom, niti ne kupcem vobče. Socijalni namen podjetja ne more spremeniti dejstva, da je bila izvršena reklama v stanu doseči za podjetje pred-stvo na škodo drugih konkurentov, da je bila torej nasprotna dobrim običajem v poslovnem prometu.
Za izvršeno dejanje je kazensko odgovoren po točki 4. § 34. 1. c., izvršilec dejanja, pa tudi njegov nasnovatelj ali soudeleženec. Pritožnik je priznal, da je popravila izvršil, vedel pa je tudi za izdano reklamo. Zanika samo, da bi vedet, da je bilo izvršeno dejanje prepovedano po zakonu o pobijanju nelojal-
ne konkurence, kar pa po načelu, da u»poznanje zakona ue opravičuje, ne izključuje krivde. Ce tudi ni bil sam nasnovatelj dejanja, pa je nedvomno, da je bil izvršilec in da je bilo kazen izreči zoper njega neglede na to, ali b: bilo smatrati, da je dana njegova kazenska odgovornost po § 137. o. r.
Kr. banska uprava pa je ugodila predlogu pritožnika, da se mu kazen zniža. Upoštevati je, da je verjetno, da z izvršenim dejanjem ni bil dosežen tolikšen uspeh, kolikršna je višina globe in da je to pritožnikova prva kazen po zakonu o pobijanju nelojalne konkurence1. Ni pa odmeriti kazni po višini ev. dobička od popravila, ker je vpoštevati tudi dobiček, ki ga ima podjetje od privabljanja potrošnikov.
Glede na. obrazloženo in na podstavi čl. 73., 75. in 76. zakona o notranji uiptravi v zvezi s čl. 34. zakona o pobijanju nelojalne konkurence je kr. banska uprava razsodila, da se prizivu H.
Davčne uprave pozivajo lastnike zgradb k vložitvi davčne prijave na dohodke od zgradb v svrho odmere zgradarine za davčno leto 1932.
Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgradarini, se mora vložiti davčna prijava v času od 1. oktobra do 31. oktobra letos. Prijava se mora vložiti posebej za vsako poslopje, ki je posebej popisano v katrastru zgradb, četudi ima morda dve hišni številki, ga več objektov (zgradb), se lahko vloži ena prijava samo v primeru, če so vsi zaznamovani z eno hišno številko in so v enem katastrskem listu popisani. Obrazci za davčne prijave se dobe v občinskih uradih po 1 Din. Prijava se mora vložiti tudi za one zgradbe, ki vživajo začasne davčne olajšave.
Davčno prijavo izpolni in vloži: 1. dejanski posestnik; ako pa poseduje zgradbo več oseb, tedaj vsi skupaj;
2.	za zadruge starešina; 3. za pravne Osebe vloži prijavo njih predstavnik ali. zastopnik, za mladoletnike njihovi starši ali oskrbnik; 4. za mase njihovi zastopniki. Pooblaščenec mora prijavi priložiti pooblastilo.
Prijava se mora izpolniti v vseh razpredelih v vrstnem redu, kakor kaže obrazec. Vsak najemnik se mora v prijavi podpisati pod posebno zaporedno številko v rubriki 12. Posebne važnosti je, da se točno izpolnijo rubrike o dohodkih, katere so neposredne važnosti za ugotovitev davčne osnove dohodka od zgradb, nadalje tudi podatki o številu in vrsti prostorov, katere ukorišča posamezni najemnik. Točna izpolnitev je tudi v interesu davčnega zavezanca, ker se samo na ta način reši nadaljnega zasliševanja in poizvedovanja in eventualnih kazenskih posledic.
Davčni zavezanci morajo vpisati v davčno prijavo letno vsoto kosmate najemnine po stanju ob času, ko se vloži davčna prijava. Pod kosmatim dohodkom se razume vsaka odškodnina, katero stori ali daje najemnik lastniku za ukoriščanje zgradbe.
Kot odškodnina za uporabo zgradb se smatrajo: 1. najemnina v gotovini; 2. vrednost vseh uslug, ugodnosti in obveznosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daje ali dolguje lastniku zgradbe; 3. dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje itd.); 4. vsote katere je najemnik potrošil ali naprej plačal za pripravo ali popravo zgradbe (stanovaja), ako zaradi tega plača sorazmerno manjšo najemnino; 5. namesto lastnika plačani davek, zavarovalne premije in drugo.
Vrednost obveznosti iz točke 2. in 3. se ima izpremeniti v denarno vrednost, in to vpisati v davčno prijavo.
Posestniki zgradb po vaseh in zunaj mestnih okolišev, ki niso oproščeni davka po členu 32. zakona o neposrednih davkih in ki niso oddane v najem ter služijo izključno za stanovanja kmetovalcem in malim obrtnikom, niso dolžni podati letne zgra-darinske prijave.
Oni obrtniki, ki delajo z več kakor dvema uslužbencema, in tisti lastniki, ki imajo del svoje zgradbe v najemu, ostale dele pa sami uporabljajo,
I. iz Maribora ne ugodi in napadena kazenska razsodba -potrdi, v njej odmerjena kazen pa zniža na 300 Din globe oziroma 5 dni zapora,
S tem jo bil obsojen vsaj en način nedopustnosti, ki jih vrši Bat’a pri reklami za svojo izdelke, želeti bi bilo, da se prepove tudi vse druge kričave reklame, ki jih uporablja to podjetje v tej ali oni obliki in koje so proti dobrim šegam in običajem v poslovnem prometu.
Telefon 2708	Tel«Ion 3107
Naznanijo'
Podpisani naznanjam cenj. trgovcem, da sem OTVORII
Av*obrzoorevozn štio
Priporočam se za selitve, dovoz in prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi izven Ljubljane.
Cene konture ena
Naročila se sprejemajo v nisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 25. Z velespoštovaujem
VELEPli RUDOLF, trgovino S ku ivom
odnosno drugim prepuščajo v uporabo brezplačno, morajo prijaviti kot kosmato najemnino oni znesek, katerega bi mogli dobiti za stanovanje, če bi ga dali v najem. Na isti način napovedo ti kosmato najemnino tudi ob onih zgradb, odnosno delov zgradb, ki v času vložitve davčne prijave nišo bile v najemu, ampak so ostale neuporabljene.
Pri zgradbah, ki so dane v najem (zakup) skupaj z vrtom ali zemljiščem nad 500 m2 površine, se vpiše posebej najemnina, ki se plača za zgradbo, in posebej najemnina, ki se plača za vrt ali zemljišče. Istotako se posebej vnese v prijavo najemnino za pohištvo (opremo), orodje za posebne pravice, združene s hišo ali s stanovanjem in slično. Ako odškodnina za vrt ali zemljišče nad 500 m2, za pohištvo (opremo), orodje itd. ni s pogodbo posebej ugotovljena, je treba v opombi vpisati, v katerem sorazmerju je ugotovljena najemnina za zgradbo — stanovanje v primeri z najemnino za vrt, zemljišče, opremo itd. in kako velika je površina vrta ali zemljišča.
Pripomni se, da se hodniki, prehodi in vhodi v hišo ali posamezni njeni oddelki smatrajo za pomožne prostore in da se posebno dajanje v najem ali zakup prostorov na hodnikih, vhodih in prehodih mora vselej v prijavi označiti.
Pri zgradbah, ki se dado v najem (zakup) le za čas sezone, se vpiše kot letna kosmata najemnina — skupna najemnina, ki se dobi za čas sezone.
V opombi davčne prijave — stolpec 13. je treba vpisati, ali in kje ima davčni zavezanec še kako hišo.
Posamezni porazpredelki stolp. 4., v katerih se vpisuje število skladnih delov, se morajo na koncu prijave sešteti, istotako tudi stolpec 6., 7., 8. in 9., v katerih je vpisana letna kosmata najemnina.
Izpopolnjeno prijavo podpišejo najemniki (zakupniki) v stolpcu 12., in to zaporedno, kakor so vpisana stanovanja (v najem oddani poslovni prostori).
Najemnik ne sme prijave podpisati prej, dokler se v te ne vpiše znesek najemnine, katero on plačuje za zgradbo, stanovanje ali poslovne lokale.
Prijava se mora oddati osebno ali po pošti oni občini ali prvostopnemu davčnemu oblastvu, na katerega teritoriju se nahaja poslopje.
Kdor ne vloži prijave v roku, odrejenem s tem pozivom, plača p>leg davka še kazen 3°/o odmerjenega osnovnega davka, 10%> osnovnega davka pa oni, kdor ne odda prijave tudi na pismeni poziv v nadaljnjem roku od 1. do 8. decembra letos.
Davčni zavezanec, ki z namenom, da bi se izognil plačilu davka, daje neresnične izjave ali če prijavi nižjo najemnino (zakupno ceno), odnosno, če zataji objekt, oziroma zgradbo ali del zgradbe, ki tvori vir dohodkov, nosi kazenske posledice iz člena 142. zakona o neposrednih davkih zaradi davčne utaje.
Ako najemnik (zakupojemalec)
podpiše in potrdi neresnične izjave, se kaznuje po členu 138. prej omenjenega zakona s 50 do 500 dinarji.
Ako je davčni zavezanec nepismen ali ne zna sam izpolniti prijave, more dati ustno zapisniško prijavo pri pristojni občini ali davčnem oblastvu. Seveda morajo potem tudi take prijave podpisati najemniki (zakupniki).
O vloženi prijavi se izda potrdilo o prejemu.
V svrho pravilne odmere samskega davka mora vpisati vsak hišni posestniki na prvi strani prijave naslednje podatke: 1. rojstno leto, 2. ali je oženjen, samec, vdovec, sodno ločen,
3.	število zakonskih otrok, 4. pri sodno ločenih je navesti tudi, ali plačujejo vzdrževalnino za ženo in otroke, 5. ako je zgradba solastnina, je navesti ime in poklic vseh solastnikov, s kolikim deležem je vsakteri solastnik zgradbe;, nato pa je za vsakega posameznega solastnika navesti podatke pod 1.—4..
Inozemci, popolni invalidi in osebe pod skrbstvom so med drugimi prosti samskega davka. Zato naj to okolnost na prijavi pripomnijo.
Konkurzi in poravnave.
Društvo imlustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 11. do 21. septembra:
A. OTVORJENI K0NKTJ11ZI:* Savska banovina:	Deutsch Regina,
Bakič* Ivančič Stjepan, Prelog; Petrič Albin, Zagreb; Štern Arnold, Pucinei.
Primorska banovina:	Benčič	Fran
Pavlov, Split.
Dr inska banovina: Jurišič Dušan, Ša-bac; Kabiljo J. Josef, Zetpče.
Zetska banovina: Stanič Kr. Kosta i sinovi, Podgorica.
Dunavska banovina:	Blanč	Franjo,
Kula; Marič Radosav, Kragujevac.
B RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA'
Dravska banovina: Parth Josip, Muta. Savska banovina:	Adamovič Julka,
Osijek; Ciganek Pavel, Osijek; Crnički Tomo, Lipovac, kotar Zlatar; Fischer i dr., Karlovac; Havliček Stjepan, Čadjavica; Heim Karl i Margita, Zagreb; Koprivnjak Josip, Bjelovar; Ro-senberg Ludvig, Osijek.
Drinska banovina: K ozare vic Uija, Sid; Vladič Cvetko, Ložnica; Vobalskv Dragutin, Vinlcovci.
Zetska banovina:	Balak Štedimlija,
Bač.
Dunavska banovina:	Božovič	Savo,
Smederevo.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**
Savska banovina: Holler Ljudevit, Gjurgjevac.
Zetska banovina: Milovanovič Milovan. Kosovska Mitroviča.
Moravska banovina: Novakovič Milenko; Kruševac; Zivkovič Miljko, Kruše-vac.
Vardarska banovina:	Abduraman
Abedin, Ohrid; Bondič Milan i Todor, Veles.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Božič
Džuro i Komp., Beograd.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PO-
RAVNAVE:
Dravska banovina: Kump Franc, Nova mesto; Podlogar Frančiška, Ivančna gorica pri Stični, Rebolj Franc, Gmaj-na-Krka št. 18 Savska banovina: Rujnič Petar, Klo-Star; Sčurov Vladimir, Križevac.
Drinska banovina: Kabiljo J. Jožef, Zepče; Milankovič Miša, Vukovar.
Dunavska banovina:	Conkič	Vojin,
Zabalj; Goldberger Ladislav, Veliki Bečkerek; Kekič Slavko, Stari Bečej; Kelemen Pavel, Senta; Obadov Bogdan, Srbobran; Prvo velikobečkerečko mlinarsko društvo Henlajn i Anau, Veliki Bečkerek.
Moravska banovina: Popovič A. Siniš. Negotin.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu,
** Vzrok, zakaj je bilo prstopanje odpravljeno. se izve v društvenem tajništvu.
& 3vetu
Izvoz jugoslovanske pšenice v angleška, holandska in francoska pristanišča je znašal v preteklem tednu 3500 vagonov, v dežele Srednje Evrope 2500 vagonov. Naša pšenica dobiva boljše prodajne možnosti in tudi razmeroma zadovoljive cene.
Na trgu jajec je povpraševanje majhno; cene kolebajo in je nadaljnji njih razvoj odvisen edinole od vremena.
Nova mlekarna v Novem Sadu, opremljena po danskem vzorcu, ima dnevno kapaciteto 500 kg surovega masla.
Osuševanje Skopskega polja se je letos energično .nadaljevalo. Ima poleg gospodarskega tudi higienski pomen, ker je to polje gnezdo malarije.
Francoski krediti v Angliji so cenjeni na ca. 8 milijard mark in so Franco? i največji upniki Anglije.
Reforma davkov v Poljski je načrt vlade; davke hoče pravičneje razdeliti kot so sedaj razdeljeni.
Prodaja, cementa v Nemčiji zelo pada; v mesecih januar—avgust leta 1938. so ga prodali 5,252.000 ton, 1. 1929. 4 milijone 841.000 ton, lani 4,017.000 ton, ietos pa samo še 2,784000 ton.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
SLEI1LO
zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—G ram, portalno, ledasto, alabaster i. t. d.
SPECIRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telelon 23-43
ZAGREB	CELOVŠKA 81	OSIJEK
V Gdyni hoče baje poOjska vlada priznati Češkoslovaški svobodno cono, ce bi ile-ta v bodoče usmerila svojo zunanjo .trgovino preko tega pristanišča. Doslej je šlo preko Gdynie iz Češkoslovaške le nekaj železne rude, v Češkoslovaško pa nekaj lesnih transportov.
Na newyorško borzo pripusfene inozemske delnice so padle v avgustu po vrednosti od 775 na 707 milijonov dolarjev proti 877 milijonom v sredi tekočega leta, 1003 milijonom v začetku tekočega leta in 1751 milijonom v pričetku lanskega aprila.
KAPOKIT,...............
3 K / JeiinlekcijsLo sredstvo Vjg>/	preprosto,	strupa	prosto
in poceni.
Navodila v
Drogeriji Gregorič,
Ljubljana, Prešernova ulica 5
Malo izgleda za ameriško bombaževo restrikcijo. Zvezni farmerski urad je predlagal guvernerjem štirinajstih držav, ki producirajo bombaž, naj uničijo tretjino bombaževega pridelka. Zdi se, da ta predlog ne bo uspel. Za uspeh je potrebno pritrdilo desetih guvernerjev j doslej so bili za predlog samo trije guvernerji, sedem jih je bilo proti, štirje se še niso izjavili; tudi če se izjavijo za predlog, ne bo nič.
Kartel cinka sklenjen. Iz Pariza prihaja poročilo, da so producenti cinka končnoveljavno sklenili ustanoviti Mednarodni karteil cinka. Računajo s tem, da se bodo s 45-odstotno omejitvijo produkcije obstoječe zaloge polagoma porabile in da bo nastopila razbremenitev cinikovega trga. Dalje beremo iz Londona, da bodo reducirali tudi produkcijo cina, in sicer za 10%.
Ruski trust čaja stopa v akcijo. Za prodajo ruskega čaja, ki ga pridelujejo sedaj na 22.000 hektarih, so ustanovili v Moskvi poseben trust, >ča.jestroj« imenovan. Lani so pridelali 321.000 kg čaja, letos računijo s 428.000 kg. Da bo mogel novi trust pričeti na svetovnih trgih z uspešno konkumeo proti Kitajski, Japonski iu Indiji, so ga opremili s temeljno glavnico 20 milij. rubljv.
Opzarjamo na današnji oglas tvrdke Ivan Savnik, Kranj.
Vložitve davčnih prijav na dohodke od zgradb.
Vi zaslutite,	> , ,
*	<• imate
NAG6I1™ izdelke za Juhe.
Razpelu]« « kraljevini Jugoslaviji Pran Ksav. Lešnik, Naribor, Cankarjeva 26	Stalno	V zalogi I
Tajniško poročilo gremija trg-ovcev v Ribnici za poslovno leto 1930.
(Nadaljevanje.)
Na drugi strani povzroča uaši legalni trgovini občutno konkurenco razpaslo krošnjarstvo z manufaktur-nim, tekstilnim in materij alnim blagom, kakor tudi domači in inozemski potniki, ki ponujajo in prodajajo razno blago kljub strogim predpisom tudi zasebnim strankam. V tem pogledu smo predložili ponovno ovadbe in pis-smene predstavke na merodajna mesta in je interveniralo posebno odposlanstvo gremijev Ribnica in Kočevje ter Zveze trgovskih gremijev neposredno pri gospodu banu Dravske ba-movine. V zaščito legalne trgovine so vse naše gospodarske korporacije ponovno zahtevale, da se vnesejo v novi obrtni zakon določila, ki prepovedujejo te vrste trgovanja in upamo ne brez uspeha.
Nagli razvoj trgovine, njenega ustroja in sestava v splošnem narodnem gospodarstvu nalagajo tudi našemu trgovcu dolžnost, da se prilagodi duhu časa in da izpopolnjuje ne samo samega sebe, ampak, da skrbi tudi za dober naraščaj, ki mu pomaga vršiti one dolžnosti, katere mu nalagajo sodobne prilike. Potreba nam je predvsem primernega strokovnega šolstva, učnih pripomočkov in učnih moči. V celem področju gremija, ki obsega več kot dva sodna okraji a, imamo samo eno obrtno nadaljevalno šolo, v kateri se poučuje trgovski naraščaj v dveh tečajih. V prvem tečaju se poučujejo trgovski vajenci skupno z obrtnim naraščajem, dočim je v drugem tečaju vsporednica samo za trgovske vajence. Učni uspeh je bil vseskozi pohvalen. Potrudili smo se, da bi se poleg te šole ustanovile obrtno nadaljevalne šole tudi v Sodražici in Velikih Laščah za tamkajšnje okoliše s precejšnjim trgovskim in obrtnim naraščajem. Dali smo lokalnim činiteljem vsa potrebna navodila in pojasnila, vendar pa zaenkrat zaradi nedostajanja gmotnih sredstev teh šol ni bilo mogoče oživotvoriti. Pač pa bo treba stremeti, da se vsaj v bodoče ustanovijo obrtne nadaljevalne šole tudi v teh krajih in se obstoječa še izpopolni, kajti treba je trgovskemu naraščaju teoretske izobrazbe za uspešno polaganje vajeniške preizkušnje, ki je postala obvezna s sklepom lanskega občnega zbora gremija. Ko bo preizkuševalni red od pristojnega oblastva odobren, se bodo preizkušnje takoj vršile.
Dobra strokovna predpriprava je trgovskemu naraščaju, kakor tudi kasnejšemu samostojnemu trgovcu toliko bolj potrebna, ker živimo v dobi splošne gospodarske preureditve in je treba budno zasledovati vse pojave javnega življenja. Imamo in še pričakujemo veliko število novih zakonov, ki bistveno posegajo v udejstvovanje vsakega trgovca, tako na primer zakon o živilih, o nelojalni konkurenci, konkurzni zakon, cestni zakon, gozdni zakon, razni davčni zakoni, zakon o stabilizaciji dinarja in o denarju itd. Vsak trgovec se mora kolikortoliko seznaniti z vsebino teh zakonov, da ga ne doletijo neprili-Ke v njegovem poslovanju. Vemo, da ■Večina nima prilike povzeti potrebno neposredno iz uradnih listov, zato pa imamo naše strokovne liste, predvsem »Trgovski list«, — glasilo trgovstva Slovenije —, ki nam v poljudni obliki Objavlja vse predpise in pojasnila, ti-čoča se trgovskega stanu. Dolžnost je tedaj vsakega trgovca, da ima ta Ust v svojem podjetju za lastno informacijo in za pouk svojega trgovskega naraščaja. S tem bodemo pa podprli list tako, da bo črpalo trgovstvo iz njega vse, kar mora sedaj zbirati iz raznih drugih virov.
V dovršitvi je eden najvažnejših zakonov za trgovski stan, to je novi, za celo državo enotni obrtni zakon, ki bo uredil vse pravice in dolžnosti trgovskega stanu za vsa dosedanja obrtno-pravna področja enako. Pri osnutku so sodelovale vse naše stanovske korporacije in tudi tukajšni gremij je aktivno sodeloval z raznimi predlogi in intervencijami na merodajnih mestih. Med drugim se je zahtevalo ureditev krošnjarstva in sejmarstva, določitev primerne stanovske predizobrazbe kot pogoj za dosego pravice samostojnega trgovanja, uvedbo obveznosti ustanovitve stanovskih organizacij (gremijev) v okviru posameznih srezov in zveze sreskih organizacij za vsako banovino, oziraje se osobito na že obstoječe prilike v Sloveniji.
(Konec prihodnjič.)
1 HlEBS
družba as o. se.
UU8UAN0, Su. Petra cesta33
Soboslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo
^iiiidbc.DOUDLbCUiiiii
Ponudbe in povpraševanja za zveze s Poljsko. Tvrdke, ki imajo poslovne stike s Poljsko, se opozarjao na tvrdko »Providentia», mednarodni informativni biro, Poznan, Sv. Marcin 18 II, ki ima na razpoilago velik uradniški aparat :n ponuja svoj-j usluge vsem, k; želijo stoipiti v stike, bodisi kot uvozniki ali izvozniki, s poljskimi gospodarskimi krogi.
Za trgovske stike s tržaškim tržiščem se priporoča tvrdka Dott. G. Goruppi, Hapreisentanze-Commissioni, Trst, Via Tiziano Vecellio 0.
Za izvoz žagoviue. Tvrdka H. Linke, Graz, Marsohallgasse 14, želi kupiti nekaj vagonov suhe žagovine. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno pod pogoji franko Spielfeld.
1v ?4 urah barTa- rt«1" ta
y	Ul ail kemično gnil «b-
leke, klobuke itd.
Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
XiafrljU«aha boru
taue^ejmii
Jesenski sejem na Dunaj«. Vršil se bo od 6. do 13. oktobra. Letos si od njega posebno mnogo obetajo. Saj se je tudi pomladanski sejem ldjub splošni gospodarski krizi presenetljivo ugodno zaključil. Letošnja jesenska prireditev bo označena po mnogih posebnih prireditvah; omenimo razstavo francoskih železnic, grško razstavo, razstavo »plin v gospodinjstvu«, »foto in reklama«, salon mode kožuhov, razstavo živil in nasla-dil, tehniških novosti in iznajdb, stavbni sejem, cestuJtgradneni sejem, poljedelsko in gozdarsko razstavo, mlekarsko in vrtnarsko razstavo, živalski sejem. Poleg Avstrije razstavi še 18 drugih držav. lastniki sejmskih izkazov imajo pravico do vstopa v Avstrijo brez vizuma in do 25% popusta na železnicah sledečih držav: Avstrija, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Italija, Poljska, Romunija, Švica, Jugoslavija, Češkoslovaška in Turčija. Ogrske železnice dovolijo porabo 2. razreda proti plačilu za 3. razred. Tudi razne plovbne družbe dovolijo olajšave od 25 do 50% voznine — med njimi tudi jugoslovanske —, velike zra-koplovne družbe pa 10 do 20%.
Razstava vina in sadja v Beogradu zaznamuje tako v moralnem kot materialnem oziru zadovoljiv uspeh. Za vino so se zanimali od inozemcev zlasti Ce>-hi in Poljaki, za sadje pa kupci iz balkanskih držav.
RO'LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
,.KARTOTEKA" d. z o. z. Ltubliana, Šelenburgova 6/1
Telefon štev. 33-38
Tečaj 23. septembra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. fjold.	2265,63	2272 37
Berlin 100 M		_•—		*	
Bruselj 100 belg . . .	78539	787-75
Budimpešta 100 pen^S .	- •—	—•—
urih loo fr	1098-45	1101-75
Dunaj 100 šilingov • . .	79087	79307
.onctoc 1 funl	— •	
Newyork 100 dolarjev .	5(510-26	5627-26
'aru l(K) fr.	221'OB	221-72
pratfa 100 kron	166-63	167-13
Stockholm 100 Šved. kr.	• _	•	
'Vq* 1(10 lir	?85’57	28647
Fotoaparate, očala, daljnoglede, ate in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9.
I LUD. ŠTRUKELJ^
IsPECUALNI ATELJE ZA SPLOŠNO!
IČRKOfLIKARSTVol
J LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 | ^ (NASPROTI VELESEJMA) I
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg kovaškega koksa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 30. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 150 plošč železne pločevine, 15 komadov nepremočljivih dežnih plaščev in kopirnega papirja; do
4.	oktobra t. 1. glede dobave stroja za izdelovanje ledu; do 7. oktobra t. 1. pa glede dobave medeninastega materiali a in dinamo žice. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 1. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg portland-cementa, 900 kg zakovic in 6000 m bakrenih cevi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 300 kilogramov steklarskega kleja, 100 m2 šip za okna, rešetk, štedilniških plošč, robidnic, ključavnic, menjalcev toka in žičnih krtač. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 50 m3 hrastovega lesa. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave odej in stamnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede do-
t
KOLINSKA
TVORNICA CIKORIJE
LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA
JE
KOLINSKA KAVA!
bave pločevine, kositra in žebljev; dne9. oktobra t. 1. glede dobave 800 m® mehkega stavbnega lesa; dne 10. oktobra t. 1. pa glede, dobave 65 vagonov portland-cementa. — Dne 9. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave konopnenih in gumijastih cevi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 6. oktobra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 2000 metrov obvezilnega materiala; dne 8. oktobra t. 1. glede dobave 50.000 komadov obvez; dne 10. oktobra t. 1. pa glede dobave posode itd. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.)
Oddaja popravila dimnika in peči v pekarni, se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 6. oktobra t. 1. pri inže-njerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
NOVA TRGOVINA
znižane cene
premog zdrava drva
PEČK N KO, Celovška 37 (blizu velesejma)
9i
n n j poročil
mariborsko sejmsko poročilo.
Na svinjski sejem dne 18. septembra 1031 je bilo pripeljanih 307 svinj; cene so bile sledeče: Mladi' prašiči 5—6 tednov stari, komad Din 40—80, 7—9 tednov stari >90—100, 3—4 mesece stari 150 do 200, 5—7 mesecev stari 300—400, 8 do 10 mesecev stari 450—500,	1	ileto
stari 550—750, 1 kg žive teže 7—8, 1 kg mrtve teže 9—11.
JBGD-RADIATDR
LASTNIK FR1DEKIK HERTLE. Poduzetja *a moderne cenlrolne kurjave, parne pralnice, parne kuhinje, sušilnice in zdrav* st vene opreme.
LIUBIJANO, KOLODVORSKA UL. ST. 18. - Telefon 3482
oseh orst eno- m oečbarone
lugografika
Llubljana, Sa. Petra nasip 23
Veletrgovina
Lastna praZarna sa kavo in mlin sa diSa* vo s olaktr. obratom
Conlki na rampoiapo I
prlporoCa
Špecerijsko blaeo
Najboljši strojil Vsak ku$»ec najboljša referenca Tudi na obroke dobavi tvrdka
Ustanovljeno leta 1906.
Ustanovljeno leta 1906,
Posteljne žične vloge Vam nudi najceneje Prva ljubljanska izde-lovalnica žičnih vlog
Pavel Stfrgulec
Ljubljana
Gosposvetska cesta 13
Ivan Savnik
Kranj
Domača tvornica vsakovrstnih letnih in zimskih triko - rokavic *
Zahtevajte ponudbe in vzorce!
Ure)* dr. IVAN PLESS. — Z« Trjovako - Uiduitrljtlro d. d. sMERKUR« kol isdajatoija in Omarja- O. M1CHALKK. L]ubl]ana
Iv. Brunčič
stavbni in pohištveni pleskar in lifar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljublj ana, Kolodvorska 25
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
Telelon 34-76
Naznanilo
slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej
JAKOB FLIGL. dediči
Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5
Telefon štev. 33-53
Morfvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek • Svoji k svojim I
Tovarna moj voza in vrvarna J. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Trgovci, čitajte Trgovski list!
KLIŠEJE
vse/i vrst- por fologra.fi] a/i^ ali risbah. ti vr# u/e n aj scrlidn 9/še ki £9 fno
ST-DIU
L1UBL1ANA
DALMATINOVA 13
čBrsoiavi: SKrispercolonialt £jubljana — ‘Gele/on It. 2263
Ani. Krisper (oloniale
Lastnik: Josip Vovlič
Veletrgovina koloni-	„	Zaloga Špirita,
jalne roba.	MMMJMJJttUCI raznega zganja in
^rrJaZ'- dunajska cesta 33 smne°£avocU_
TSolna postrežba	'Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago
Mreditni
f jubljcina, Prešernova ni. 50 fv lastnem posiopia)
Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548; interarban: 2706, 2806. - Peteroon International Banking Code
“L^InV.jm ■!I**’■ “*k?	'“k0'ra‘"111	vrednoatnik	p«plrJ.T, devl. I. valut. bo™u »Mik.
pral.,)..! Id fauMH uh mrt«. e.k.upt 1. Ink«. m„„lc t.r n.kaill. , tu- L Hoieu.tTo, Mtedapp.,,, Ttt.
Lovro Rozman
Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril
IJublfana PSit"S",!>6
Podeželskim trgovcem
priporočamo nadrobno prodajo našega ,,ISOLA/% sijajno preizkušenega sredstva za izolacijo zidovja proti vlagi in osušitev vlažnih prostorov. Zelo dober prodajni predmet!
ljubljanska komercijalna družba
LJUBLJANA, Blelweisova 18
KUVERTA«
LJUB HA NA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
STAVBENIK Poštni ček. račun štev. 12.834 Telefon štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • • Tehnična mnenja • • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
Najnovejie dvokolo z motorčkom,
1 V, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje
f	Ceniki franke
»TRIBUNA" F. B. L, tovarna dvokoles In otroikih vozičkov, Ljubljana, Karlovlka c. 4
SPEDICUSKO PODJETJE
P. RANZINGER
7*.*. «.*-■>	LJUBLJANA
?	VIJ	posla.	L	a	.	t	.	„
direktnim tirom od irlnv kolodvnr» Cwl.sk. MeHita. Muta. trošarta.	£
sradoranja. Sr.«.z pohištn s Mhlto.ni.ri ranf| i, »tomohii
MIROSLAV
GRADBENO
PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA • •
ZUPAN - Ljublj ana