F. FERJANČIČ
Tradicionalna
psalraodija
E
□
a
u
2-
TRADICIONALNA
%
H PSALMODIJA. s
—•« oc t^-
iSpisal
Fran Ferjančič.
tud
u
V Ljubljani 101-4.
Založilo Cecilijino društvo. — Tiskala Zadružna tiskarna
v	Ljubljani.
a
E9
n
li)=
Tradicijonalna psalniodija.
Ko sem pred več leti šel z nekaterimi gospodi tovariši v Sekovo k vrlim benediktincem učit se tradicionalnega korala, sem se v dobi onega koralnega tečaja vsak dan posebno veselil popoldanskih petih vesper, kjer sem imel priliko občudovati vso krasoto tradicionalne psalmodije. Kako gladko in lahko je šlo gospodom patrom psaliranje izpod rok! Tu ni bilo nobenega prehitevanja, pa tudi nobenega nepotrebnega zategovanja, nobenega spotikljaja; enako mirno žuborečemu potoku hitel je psalm za psalmom mimo nas. Da, takrat sem še le jasno spoznal lepoto in prednost tradicionalne psalmodije. Obenem sem pa začutil, kako pomanjkljivo je vobče pri nas še psaliranje. Čas je že, da se vendar enkrat vzdramimo ter se tudi pri pevanju .psalmov oprimemo tradicionalnega načina, kakor je to volja sv. Očeta.
Duhovnik in organist morata pogosto peti psalme, tako zlasti na sv. večer, veliki teden in vernih duš dan; pa tudi sicer med letom kolikokrat pride na vrsto „officium defunctorum“! Razen tega imajo ponekod o velikih praznikih tudi slovesne pete vespere. Razume se torej, da morata duhovnik in organist biti v psalmodiji dobro izurjena.
Zato sem se namenil podati v našem listu kolikor mogoče praktično navodilo, kako pravilno pevati psalme po tradicionalnem načinu.
Želeti je, da bi vsi oni, ki imajo opraviti s psaliranjem, to razpravo ne le v naglici prebrali, temveč jo tudi temeljito proučili ter se nadalje po njej ravnali. Rečem pa takoj, da bi se zelo motil, kdor bi mislil, da je psaliranje lahka reč. Treba je k temu temeljitega študija, skrbne priprave in velike vaje, kajti pogreškov pri psaliranju je toliko, da se jih brez resnega prizadevanja ne odpravi zlahka.
Kakor v prejšnjem medicejskein koralu, razločujemo tudi v sedaj na novo vpeljanem tradicionalnem koralu osem psalmovih tonov in tako imenovani „tonus peregrinus“. Poleg tega imamo sedaj še en „tonus in directum“ in en psalmovi ton za velikonočni teden, ki pa je dan samo na prosto voljo („ad libitum“). Toda o tem pozneje.
Izmed osem psalmovih tonov imajo 1., 3., 4., 7. in 8. po več različnih sklepnih kadenc, ki se imenujejo „diferencije“; v medicejski izdaji so jih navadno imenovali „finale“. Teh diferencij je sedaj nekoliko več nego v
2
medicejski psalmodiji; nekaterih doslej pri nas še nismo slišali, nekaj pa jih je tudi samo „ad libitum“.
Glede zaznamovanja psalmovih	tonov	in raznih	diferenci] je sedaj
tudi	mala razlika. V medicejski izdaji	so se	psalmovi	toni	zaznamovali z
rimskimi, diferencije ali finale pa z arabskimi številkami; sedaj pa se samo psalmovi toni zaznamujejo s številkami, navadno rimskimi, včasih tudi arabskimi, diferencije pa se zaznamujejo s črkami, ki značijo zadnji ton sklepne kadence, n. pr. I. f. (ali tudi 1. f.), t. j. prvi psalmovi ton z dife-rencijo, ki se končuje s tonom f.
Te črke so včasih velike, včasih	male.	Ako se zadnja	nota diferencije
ujema s finalo	dotičnega	cerkvenega tona, stoji velika	črka,	sicer pa mala.
N. pr. Vlil. G.,	t. j. osmi	psalmovi ton z diferencijo,	katere	zadnji ton se
glasi g; g pa je obenem tudi finala osmega {hipomiksolidiškega) cerkvenega tona, zato velika črka. Nasprotno pa VIII. c, torej mala črka, ker se v tem slučaju zadnja nota sklepne kadence ne ujema' s finalo. osmega cerkvenega tona.
Ako se diferencija končuje s tonom h, stoji poleg številke ne črka h, ampak b (n. pr. III. b.),:< to pa z ozirom na stari „b quadratum“, ki pomenja naš h.
Nekateri psalmovi toni imajo po več diferencij, ki se končujejo z istim tonom. Tako n. pr. ima prvi psalmovi ton tri diferencije, ki se vse končujejo s tonom a. Tedaj pa se poleg črke a postavi še mala arabska številka, ki diferencijo natančneje določuje, n. pr. I. a2, I. a3. Ako stoji poleg črke še	zvezdica,	n. pr. VIII. G*, pomenja to	posebno diferencijo,
ki pa je dana	samo na	prosto voljo („ad libitum“)	ter se	v navedenem
slučaju lahko zamenja z navadno diferencijo G.
Oglejmo si sedaj posamezne glavne dele psahnodije, namreč pričetek ali „initium“, dominanto ali „tenor“, ter srednjo in sklepno kadenco.
„I n i t i u m“ ali intonacija se imenuje oni melodični nastavek, s katerim se psalm pričenja. Kakšna je ta intonacija, bomo videli pri posameznih psalmovih tonih. „Initium“ ima v obče samo prva psalmova vrstica; pri nadaljnih vrsticah pa se takoj prične z dominanto. Le pri treh evangeljskih 1<antikih, ki so „Magnificat“ v vesperali, „Benedictus“ v hvalnicah in „Nune dimittis“ v kompletoriju, ima vsaka vrstica „initium“. V tem oziru torej ni posebne razlike med medicejskim in tradicionalnim koralom. Kvečemu bi bila razlika v tem, da se sedaj tudi pri teh evangeljskih kantikih opusti „initium“ tedaj, ako je kaka vrstica zelo kratka. Tako n. pr. se v oficiju za rajne ob koncu obeh kantikov „Magnificat“, in „Benedictus“ pri besedah „Requiem aeternam“ in „Et lux perpetua“ docela opusti „initium“. Ravno tako se opusti „initium“ pri tretji vrstici „Quod parasti“ v kantiku „Nune dimittis“, ki se razen v kompletoriju poje tudi na svečnico pri blagoslavljanju sveč.
Mimogrede omenjam, da kakor se v navedenih slučajih opusti „initium“, se v tradicionalni psalmodiji tudi sicer pri kadencah, ako je kaka vrstica zelo kratka, opusti toliko melodije, kolikor zlogov manjka v besedilu, da
3
bi se mogla kadenca pravilno izvršiti. Na vse take važnejše slučaje hočem opozoriti pri posameznih psalmovih tonih.
Velika razlika pa je v tem, da imajo v sedaj nanovo vpeljanem tradicionalnem koralu svoj „initium“ tudi psalmi v ferialnem oficiju in v oficiju za rajne. Potemtakem one razvrstitve psalmodije v „tonus ferialis“ in „tonus festivus“, kakor smo jo imeli v medicejskem koralu, sedaj ni več. Samo „Magnificat“ in „Benedictus“ imata poleg navadnih napevov še posebne, slovesne napeve za višje praznike.
Drugi glavni del psalmodije je „dominanta“ ali „tenor“, to je oni ton, na katerem se „tono recto“ poje od intonacije dalje do srednje kadence in na to zopet od zvezdice do sklepne kadence. Dominanta je v obeh polovicah psalmove vrstice na istem tonu; izjemo dela le Mtonus peregrinus“, pri katerem ima dominanta v obeh polovicah različno lego.
Zelo važno je, da se pri psaliranju vzame dominanta v primerni, ne previsoki, a tudi ne prenizki legi. Najprikladnejša lega za dominanto je vobče ton a; le pri sedmem psalmovem tonu se vzame lahko nekoliko nižje, ker sega melodija za terco višje. Seveda se je treba pri tem ozirati na pevce, ali pojo višje ali nižje glasove, in zato se v tem oziru ne more postaviti kako pravilo za vse slučaje; je pa dominanta zelo velikega pomena, in antifonator mora pri vsakem psalmu najprej določiti dominanto ter potem še le misliti na antifono.
Posebno važen del psalmodije pa sta srednja in sklepna kadenca. Vsaka psalmova vrstica se po zvezdici („asteriscus“) deli v dva dela; neposrednje pred zvezdico je srednja kadenca (mediatio), ob koncu vrstice pa sklepna (terminatio, differentia). Ti dve kadenci delata pevcem največ preglavice, zato je treba tu skrbne pozornosti.
V	medicejskem koralu je vladala glede teh kadenc velika nejasnost; ni bilo pravih pravil, po katerih bi se mogla zlasti sklepna kadenca z gotovostjo določiti. Dobro se še spominjam, kako smo se nekdaj kot bogoslovci hudovali ravno zaradi te nestalnosti; kadarkoli namreč je izšla nova izdaja kake koralne knjige, že so bile nekatere kadence drugače zaznamovane. Zato je naposled Rim sploh prepovedal, določati kadence z debelimi črkami.
Hvala Bogu, te nestalnosti je sedaj konec, ker v tradicionalni psal-rnodiji so natančna pravila, po katerih se more vsaka kadenca z gotovostjo določiti. Zato pa tudi ona prepoved glede zaznamovanja kadenc ne velja več in tiskarne izdajajo zopet koralne knjige z natančno zaznamovanimi kadencami. In že zaradi tega moramo biti hvaležni sv. Očetu, da so zopet vpeljali tradicionalni koral.
Glavno načelo v tradicionalni psalmodiji je, da se kadence določujejo po akcentih ali poudarkih; nekatere kadence obsegajo en poudarek, druge pa dva. Včasih se prične kadenca ravno na poudarjenem zlogu, včasih pa pripravlja na poudarjeni zlog v kadenci ena ali več pripravljalnih not, kakor bomo to videli pri posameznih psalmovih tonih.
4
Glede poudarka omenjam, da v psalmodiji imajo pri določanju kadenc tudi postranski poudarki ravno tako veljavo, kakor glavni, n. pr. in splendoribus sanctorum. Na zlogu „bus“ stoji sicer postranski akcent, a v psalmodiji se šteje ravno tako, kakor glavni akcent. Ako obsega torej kaka kadenca dva akcenta, kakor n. pr. pri sedmem psalmovem tonu, se mora kadenca pričeti ravno na zlogu „bus“, ker akcent na tem zlogu velja za predzadnjega, in ne morda na zlogu „do“.
Podobnih zgledov je v psalmodiji vse polno, n. pr. Dominiis ex Sion, sterilem in domo, propitiatio est, genui te i. t. d.
Ako obsega srednja kadenca le en poudarek in je zadnja beseda pred zvezdico enozložna, n. pr. est, me, te, (tudi beseda „usquequo“ spada semkaj, ker je sestavljena iz dveli besed: „usque“ in „quo“), ali pa taka hebrejska beseda,- ki se ne sklanja, n. pr. Israel, Sion, Jerusalem, David, Jacob, Ephrata, tedaj odpade zadnja nota srednje kadence, da ostane melodija v višavi. To se godi pri 2., 4., 5., 6. in 8. psalmovem tonu. Ta tako imenovana „mediatio correpta“ je torej tudi še sedaj v veljavi, kakor v medicejski psalmodiji. Po odloku kongregacije za sv. obrede z dne 8. julija 1912 je sicer dovoljeno, peti psalme tudi po stari samostanski navadi, da se namreč tudi pri enozložnih in tujih besedah ne dela nikake izjeme. Vendar kakor je videti iz doslej nanovo izdanih koralnih knjig in tudi iz vatikanskega navodila „Cantorinus“, je „mediatio correpta“ skoro splošno sprejeta.
Nekaj novega je sedaj za nas tako imenovana „f lex a“. Ako je namreč prva polovica kake psalmove vrstice zeio dolga, da je potrebna še ena pavza sredi nje, je v vatikanskem antifonalu qno mesto, kjer naj se v prvi polovici vrstice napravi oddihljaj, zaznamovano s križcem f, in tukaj se lahko napravi flexa na ta način, da se na zadnjem zlogu pred križcem pade za veliko sekundo ali malo terco navzdol; ako je pa zadnji akcent pred križcem na tretjem predzadnjem zlogu, tedaj se pade že na predzadnjem zlogu. Kdaj se pade pri flexi v veliki sekundi in kdaj v mali terci? V veliki sekundi tedaj, ako je tudi pod dominanto velika sekunda, t. j. pri 1., 4., 6. in 7. psalmovem tonu in tudi pri „tonus peregrinus“; v mali terci pa tedaj, ako je pod dominanto mala sekunda, t. j. pri 2., 3., 5. in 8. psalmovem tonu. Po flexi in kratkem oddihljaju se zopet nadaljuje
Farätum cor ejus speräre in Do-mi-no -[- confirmatum i. t. d.
Tu je pod dominanto a velika sekunda g, torej se tudi flexa napravi v veliki sekundi.
Nasprotno pri 8. tonu:
na dominanti.
N. pr. pri 1. tonu:
«F S1 J—L=m:
Parätum cor ejus speräre in Do-mi-no f confirmatum i. t. d.
Tu pa je pod dominanto c mala sekunda h, torej se flexa izvrši v mali terci.
Flexa se nahaja vedno le v prvi polovici psalmove vrstice, nikdar ne v drugi. Ako je pa zadnja beseda pred križcem enozložna ali taka hebrejska beseda, ki se ne sklanja, tedaj se flexa opusti ter se pri križcu napravi samo kratek oddihljaj. Sicer pa flexa ni strogo ukazana in se zato lahko pri vsakem takem križcu samo kratko pavzira brez flexe. Vsekako pa daje flexa psalmodiji več gibčnosti in življenja.
Oglejmo si sedaj posamezne psalmove tone!
Ker naše tiskarne nimajo tipov za natiskovanje tradicionalnega korala, moramo se zadovoljiti s transpozicijo. Transponirati pa hočem vse psalmove tone v isti legi, kakor so v koralnih knjigah. V praksi seveda bo treba marsikateri psalmovi ton nižje intonirati, da dobimo dominanto „a“, včasih pa tudi višje, kakor n. pr. pri drugem psalniovem tonu. Za zgled hočem pri posameznih psalmovih tonih rabiti prvo vrstico prvega psalma, kakor jo ima tudi vatikansko pavodilo „Cantorinus“; pripravna je zlasti zaradi tega, ker pride v njej tudi flexa na vrsto. Zaradi vaje bom pridejal še peto vrstico 111. psalma ter po potrebi še kako drugo besedilo.
Prvi psalmovi ton.
I. D
r r r r ^		
rvr)-» » w —*	*	 —*—*—*—w—9	*	*■ Be-ä - tus vir, qui non ä - bi - it in con-si - li - o Ju-cün-dus ho-mo qui mi - se - rž	im - pi -- tur et com-	o-rum, f -mo-dat, f
i
et in vi - a pec-ca - tö-rum non ste-tit:*	et	in	ca-the-
di-spo net ser-md-nes su-os in ju - di-ci-o:*	qui	-	a	in	ae-
dra pe - sti-len - ti - ae noti se - dit. ter-num 11011	com-mo-ve - bi-tur.
Poleg te diferencije ima prvi ton še devet drugih diferencij, in sicer: D ad libitum. 2	1	g	2	1
jj(J)	]	|_f>m- j-j- r j
pestilenti - ae 11011 se - dit.	pestilenti	-	ae non se - dit.
non com-mo - vč - bi - tur.	non	com-mo	-	ve	-	bi	-	tur.
6
a	2	1
1 JL , . h h M	
l-gVM- —J—J——J J—^ [/Lt“,	 • h h /f		
yw- J J ^3 ! /L • h ' I J‘/.f	r ri~l
l^|5S|	J J : J<>(J	' - • . 1
pestilenti - ae non se - dit. non com-mo - ve - bi - tur.
Diferencija g2 se lahko vselej „ad libitum“ zamenja z diferencijo g, kakor tudi diferencija a3 z diferencijo a2.
V	medicejskem koralu smo razločevali slovesni in priprosti način prvega psalmovega tona; sedaj pa imamo en sam način, ki je sicer pri-prostejši, a za psaliranje mnogo prikladnejši, kajti brez dvoma se po sedanjem načinu poje mnogo lažje in gladkeje. Diferencij pa ima prvi psalmovi ton sedaj ravno še enkrat toliko, kot preje.
Initium se pri prvem tonu vselej postavi tako, da pride na prvi zlog » ena nota, na drugi zlog pa skupina dveh not, tako imenovani ^podatus“. Srednja kadenca obsega dva akcenta brez kake pripravljalne note, sklepna kadenca	pa	en	akcent	in	dve pripravljalni	noti,	ki sta	v	zgoraj	navedenih
zgledih zaznamovani	s	številkami. Kdor	si	hoče	torej	pravilno zaznamovati
kadence prvega tona, naj v vsaki vrstici pred zvezdico poišče predzadnji poudarjeni zlog ter ga podčrta, ker na tem zlogu se prične srednja kadenca; ob koncu vsake vrstice pa naj poišče zadnji poudarjeni zlog, potem pa naj vzame še dva zloga prej zaradi dveh pripravljalnih not ter naj prvega izmed teh dveh zlogov, ki je zgoraj zaznamovan š številko 2, podčrta; tamkaj namreč se prične sklepna kadenca. Po tem pravilu si lahko vsakdo sam zaznamuje kadence s popolno gotovostjo. Prezreti se kajpada pri tem ne sme tudi postrankih akcentov, ki imajo — kakor sem že omenil — v psalmodiji isto veljavo, kakor glavni. N. pr. pri srednji kadenci:
Altissi - mi vo - cä - be-ris. cäpi - tä dra	-	cö -	nis.
in Dömi-nö gau	-	de -	bo.
Ali pri sklepni kadenci: /
/L - , -N-		h ^		
		• J		#		-41
ante luciferum gd-nu-i	te.
loquebar	pa-cem dč	te.
vi-vi - fi - cä me.
7
Ako je kaka psalmova vrstica zelo kratka, se — kakor sem že omenil — tudi melodija okrajša, n. pr. pri srednji kadenci:
Ho - nus es tu. Besedilo „qui facit haec“ se proizvaja tako:
Ali okrajšana melodija pri sklepni kadenci:
qui fa - cit haec.
i
et	ti - mu - i.
et säl - va me.
Sedaj pa nekaj praktičnih opazk, ki po večini ne veljajo le za prvi psalmovi ton, temveč za vse tone.
Greši se mnogokrat že takoj pri intonaciji („initium“) na ta način, da se prva nota preveč vleče. Pozor na to, da so vse tri note intonacije enako kratke osminke.
Torej ne pričeti tako:
§ : II
temveč tako:	|	(^	*	^	«T	||
Be - & - tus vir,	Be - d - tus vir,
Še več pa se greši	na dominanti s	tem, da se čez nekatere zloge
preveč hiti, druge pa preveč podaljša. Pozor na to, da stoje nad posameznimi zlogi enake osminke, ki se morajo približno tudi enako dolgo držati. Le tamkaj, kjer so četrtinke, naj se nekoliko zategne, pa nikar preveč, komaj še enkrat	tako dolgo,	kakor se	na dominanti recitativno
pojo	posamezne osminke.	V tem oziru	se	pevec	lahko samega sebe nad-
zoruje na ta način, da pri pevanju posameznih osmink na dominanti s prstom tolče po klopi ali mizi, ter pri četrtinki zategne približno za dva taka kratka udarca.
Paziti je treba tudi na to, da se posamezni zlogi jasno in določno izgovarjajo. Napačno bi bilo n. pr. ako bi kdo v zgoraj navedenem zgledu pel: in con-sf-lio; temveč peti mora: in con-si-li-o; ravno tako: in ju-di-ci-o, Fi-li-o i. t. d.
Naj je vrstica dolga ali kratka, peti moramo enakomerno v istem „tempone da bi sedaj prehitevali, sedaj zopet brez potrebe zategovali.
Zoper tradicionalno psalmodijo se greši veliko tudi pri srednji in sklepni kadenci na ta način, da mnogi zategujejo že v začetku kadence, namesto da bi zategnili le zadnji motiv, ki je označen s četrtinkanii.
Torej nikar ne peti tako:
temveč tako
pecca-to-rum non ste-tit,
pecca-to-rum non ste-tit,
8
Glede zategovanja velja sploh pravilo, da ako je spev silabičen, t. j. ako pridejo na posamezne zloge posamezne note, se začne zategovati na zadnjem poudarku. Ako je pa na zadnjem zlogu kaka nevma alj skupina not, ne smemo ritardirati že na zadnjem poudarku, temveč se zategne samo ona skupina na zadnjem zlogu.
V	zgledih, kii jih bom tu navajal, bodo vsa ona mesta, ki jih je treba zategniti, zaznamovana s četrtinkami. Kjer vidiš torej osminke, poj enakomerno in brez vsakega zategovanja. Sploh je treba psalirati precej živahno in se varovati vsake dolgočasne počasnosti.
Kakšne so pa pavze v psalmodiji?
Pri flexi se napravi le kratek oddihljaj; pri zvezdici sredi psalmove vrstice pa mora pavza trajati tako dolgo, kolikor časa je trajal motiv od zadnjega poudarjenega zloga dalje. N. pr.:
pavza
a.
pec-ca-tö-rum non ste-tit (ste-tit1,* et in cä-thedra
Benediktinci se ravnajo po pravilu, da se pri zvezdici gavzira toliko časa, kolikor bi' ga bilo treba, da bi se v istem „tempo“, kakor se na dominanti recitativno pojo posamezni zlogi, zapelo lahko besedici „Ave Maria“. To pa da! približno enako pavzo, kakor jo vdobimo tudi po gorenjem načinu.
Ob koncu posameznih vrstic pa je pavza lahko krajša; ni treba namreč tako dolgega oddihljaja, kakor na sredi vrstice, ker poje naslednjo vrstico nasprotni kor in med njega pevanjem ima prvi kor dovolj časa za oddihljaj. Ako traja torej pavza sredi vrstice dve četrtinki, zadostuje ob koncu vrstice, kakor tudi med antifono in psalmom, pavza ene četrtinke. Po naših krajih se v tem oziru ne ravna pravilno; zlasti pavza sredi vrstice je vobče mnogo prekratka.
„Magnificat“ po prvem psalmovem tonu ima isto intonacijo, kakor sicer psalm. V prvi vrstici odpade srednja kadenca zaradi prekratkega besedila; nadaljne vrstice imajo vse „initium“ ter običajne pravilne kadence. N. pr. I. f:
Ma-gni - fi - cat	a	-	ni-ma me-a Do - mi-nutn.
Nadaljne vrstice se pojo po navadnem načinu, kakor tudi „Benedictus“, ki ima ravno tako v vsaki vrstici „initium“.
J J3	-4-H
Et ex - sul - tä - vit	spi-ri-tus me-us*
Be-ne - di-ctus Do-mi-nus De-us 1 - sra-el,* i. t. d.
Tudi Magnificat in Benedictus imata razne diferencije, kakor psalmi.
9
Ta dva kantika sama pa imata še slovesnejši napev z bogatejšo srednjo kadenco za večje praznike. Intonacija prve vrstice v kantiku Magnificat je običajna. Nadaljne vrstice v tem kantiku, kakor tudi vse vrstice v Benedictus-u, imajo pa to-le srednjo kadenco:
#=£^3^ J) fl J' J' ^
Et ex - sul - tä - yit spi - ri - tus me - us*
Ke - ne - di - ctus Do-mi - nus De - us I - sra - el,* i. t. d.
Druga polovica vsake vrstice se poje tako, kakor sicer v psalmih. M	Drugi	p	sal	m	o	vi	ton.
Be - ä - tus vir, qui non ä - bi - it in con-si - li - o im - pi - o - rum, f Ju-cün-dus ho-nio qui mi-se-rč-tur et cöm-mo-dat, f
$ ;;>> „•	rrnrj;
et in vi - a pec-ca- tö-rum non ste-tit:*	et	in	ca-the-dra
di-spö-net ser-mö-nes su-os in ju-di - ci-o:*	qui - a in ae-ter-
l| .■J?=^Q=?=jrj-j j- JÜ
pe — sti - Ičn - ti - ae non se - dit. nuni non	com-mo-ve	-	bi-tur.
Drugi ton	ima eno samo	diferencijo,	zato bi zadostovalo zaznamovati	ga samo z	rimsko številko; vendar v	tradicionalnem koralu se kljub
temu zaznamuje	tudi še zadnji	ton sklepne kadence s črko „D“.
Initium se	pri tem tonu	postavi na	prve tri zloge v psalmu brez
kake vezave. Srednja kadenca obsega en akcent brez vsake pripravljalne note, sklepna kadenca pa en akcent in eno pripravljalno noto, ki je zgoraj označena s številko 1. Ko si torej zaznamuješ v psalmu kadence drugega tona, poišči in podčrtaj pred zvezdico zadnji poudarjeni zlog, ob koncu vsake vrstice pa en zlog pred zadnjim akcentom.
Ako je zadnja beseda pred zvezdico enozložna ali kaka hebrejska beseda, ki sc ne sklanja, tedaj se navadno uporablja „mediatio correpta“ n. pr.:
De - us I - sra - el,* ex Si - on,* vo - lu - i - sti me,* lo - cii-tus sum.*
Pri sklepni kadenci ne prezreti postranskih akcentov, n. pr.: 1	'	Nekateri	zgledi	za-
p-fl	----—p. Nekateri zgledi za- j-j)	'	,
.$>	.	*	0	j'	.	j	lil	radi kratkega be-	>	s	=jš	j	||
de-cli-nä-te a me. sedila okiajšane	ti-mu-i.
ti-mčn-ti-biis se. sklepne kadence:	et	sal	-	va	me.
gč - nu - 1 te.	laus	I	-	sra	-	el.
fi - ni - čs me.
10
Pri tem tonu je slišati pogosto to napako, da začno pevci vleči takoj v začetku sklepne kadence, nekako tako-le:
Pravilno se poje tako:
pe-sti-len-ti-ae non se-dit.
Magnificat ima ta-le poseben initium
pe sti-len-ti-ae non se-dit
ifllp§|iiil
Ma - gni' - fi - cat*
Nadaljne vrstice tega kantika, kakor tudi vse vrstice v kantiku „Be-
nedictus“ ima’jo navadni initium:	9	n
:§>_zh=^E5Z-
&
Et ex - sul - ta - vit Be - ne - di - ctus itd.
Ako se pa Magnificat in Benedictus pojeta na slovesen način, imajo vse vrstice zgorenji slovesni initium ter to-le bogatejšo srednjo kadenco:
-Z- 11
Et ex - sul - tä - vit spi - ri - tus me - us :*
Be-ne - di - ctus Do-mi-nus De - us I - sra - el:* i. t. d.
Nadalje se poje kakor navadno.
Tretji psalmovi ton.
III.	b
i
m
Be - ä - tus vir, qui non a - bi - it in con-si - li - o im-pi - 6 - rum, + Ju-ctin-dus ho-mo qui mi - se - re - tur et cöm-mo-dat, f
et in vi - a pec-ca - tö-runi non ste-tit:* di-spö-net ser-mö-nes su- os in ju - di - ci - o:*
et in cA-the-qui - a in ae-
1
c c c c c
dra pe - sti - len - ti - ae non se - dit. ter-num non	com-mo-vč-	bi-tur.
Nadaljne diferencije tretjega tona so:
i
a2
pestilčntiae non se - dit. non com-mo - vč - bi - tur.
f?2
pestilenti-ae non se - dit. non coni - mo - vč - bi - tur.
3	2	1
|jgL S S m II i^ *
pestilenti-ae non se - dit. non com - mo - ve - bi-tur.
pestilen - ti - ae non se - dit. in aetčrnum non com-mo-vč - bi-tur.
11
Diferencija „gz“, ki pride le poredkoma na vrsto v ferialnih vesperah, se lahko vselej „ad libitum“ zamenja z diferencijo „g“.
Initium ima na prvem zlogu eno noto, na drugem pa skupino dveh not, podatus; loči se torej od drugega in osmega tona le po tem, da se ton „a“ veže s tonom „c“.
Srednja kadenca obsega dva poudarjena zloga brez kake pripravljalne note; sklepna kadenca pa obsega en akcent in pri diferencijah „a“ in „b“ eno pripravljalno noto, pri diferencijah „a2“ in „g“ dve pripravljalni skupini („clivis“ in „podatus“), pri diferenciji „g2“ pa tri pripravljalne note, kakor je zgoraj zaznamovano s številkami. Po tem pravilu ne bo težko, zaznamovati si kadence.
Pri srednji kadenci tega psalmovega tona je treba dobro paziti, ali stoji zadnji poudarek pred zvezdico na predzadnjem ali pa na tretpred-zadnjem zlogu. Ako stoji na predzadnjem zlogu, pride zadnji poudarjeni zlog na ton „h“; n. pr.:
a-bun-dan-ti - a pa-cis:* re-qui-em ae - ter-nam,* et nune et sem-per:*
Ako pa stoji zadnji akcent pred zvezdico na t.etpredzadnjem zlogu, ostane
dotični poudarjeni zlog še na tonu „c“, kakor n. pr.:
Gloria Pa - tri et Fi - li - o,* et lux per - pe - tu - a,* judicium tu-um re - gi da,* insulae mu-ne-ra of - fe-rent:*
Pri srednji	kadenci pozor na postranske akcente, kakor	n.	pr.:
mf S’i
äni - mäs e - ö - rum,* pliivi - ä in vel - lus,* prčci-dčnt Ae-thi - o - pes,* paupe-ri et 1' - no - pi :*
Zaradi kratkega besedila včasih tudi pri tem tonu kaka kadenca ni popolna, dasi se to redkoma primeri, n. pr. pri srednji kadenci:
fern e ^ r n. lf. ^	ll
Qui fa - cit haec:*	et	sal-va	me.
Magnificat in Benedictus imata initium in kadence, kakor navadno; slovesnejši napev o višjih praznikih pa se glasi tako:
Et	ex	-	sul- ta - vit	spi - ri - tns me - us:*
Be-ne	-	di-ctus Dö-mi-nus De-us I - sra- el:*	i.	t. d.
Druga polovica se poje kakor običajno.
12
Č e t rt i p s a 1 m o v i t o n.
IV.	g	^
Be - a - tus vir, qui non ä - bi - it in con - si - li - o im - pi - ö - rum, -j-Ju - citn- dus ho -mo qui mi-se-rč-tur et cöm-mo-dat,j-
J' J J 'JU J' J J
et in vi - a pec-ca-tö - rum non ste-tit:*	et in	ca - the - d ra
di-spö-net ser-mö-nes su-os in ju - di-ci-o:*	qui-a	in ae-ter-
-j rr^-rrtr^
pe - sti - len - ti - ae non se - dit. num non	com-mo	-	vd-bi-tur.
de	ma-nu tu -	a	re - put - sl sunt.
in - du -	xi	- sti sü - per me.
con-tur - ba - ve-runt me. et no - cte co - ram te.
Nadaljna diferencija:
pestilen -	ti -	ae non se	- dit.
in aeternum	non	com-mo-ve - bi	- tur.
(	Najbolj	znana diferencija četrtega tona je pa transponirana v to lego:
r Efrr ff
Be-a	-	tus vir,	qui	non d - bi - it	in	con-si	-	li	-	o	im -	pi -	6 -	rum,	f
Ju - cim - dus ho-	mo	qui	mi	- se	- re - tur	et	cöm-mo-dat,f
l|rr c re rr r e fTffi r I n 1 nrri=£
et	in	vi -	a	pec-ca-tö -	rum	non ste-tit:*	et	in	cä-the-dra
di-spö-net	ser-mö-nes su-os	in	ju - di-ci-o:*	qui-a	in	ae - tčr-
D6 - mi-
Fir-I	•	r r	*—I		•	' * j	s J	EE
m	7=\		2=3					 1 1	
pe-sti-len - ti - ae non se - dit. num	non com - 1110 - vč-bi-tur.
ne ex-äu-di vo - cem me - am. tii - te tu - a jii - di - cä me. ö-mni-a quae in e-is sunt.
Ako stoji poleg črke A zvezdica, tedaj se sme peti ali navadna di-ferencija A, ali pa ta-le diferencija „ad libitum“:
A*	3	2	1,
		* f	T		-	3
	»■ U =*=1	' i		1 m	— H	
pestilen - ti - ae non se - dit. in aetčrnum non com - mo - vč — bi — tur,
13
V	isto lego je večkrat transponirana tudi zgoraj navedena prva diferencija:
r-T-p^f
pestilentiae non	se - dlt.
in aeternum non commove - bl - tur.
Initium se pri četrtem tonu postavi vselej tako, da pride na prvi zlog ena nota, na drugi zlog pa skupina dveh not, podatus.
Srednja kadenca obsega en akcent	in dve pripravljalni	noti; pred
zvezdico je treba torej poiskati zadnji poudarjeni zlog in še	dva	zloga
prej,	izmed katerih se prvega podčrta.
Ako je pa zadnja beseda pred zvezdico enozložna ali hebrejska beseda, ki se ne sklanja, pride zopet „mediatio correpta“ na vrsto. N. pr.:
|£ .N J	S J >	.h <i ||
in pe-tra ex-al - tä - vit me:* vo-lun - tä - te tu - a Si - on: *
Do-mi-ne Da-vicl:* qui fa - cit haec: *
Sklepna kadenca je pri diferenciji „g“ (oziroma „c“) zelo enostavna, kajti od zvezdice dalje se poje vedno na istem tonu, tudi zadnji akcent ostane še na dominanti, na to pa se pade za veliko sekundo navzdol na zadnjem ali predzadnjem zlogu, kakor je zadnji akcent v psalmovi vrstici na predzadnjem ali tretpredzadnjem zlogu. Pri določanju te diferencije torej se ni lahko zmotiti; k večjemu je treba nekoliko paziti pri postranskih poudarkih, da	jih	obdržimo še	na dominanti,	n. pr.:
fä - ci - eni tu - am ä	me.
prae-ve-ni - žt	te.
ge-nu-1	te.
pa-cem de	te.
Skušnja pa uči, da — kakor je ta	diferencija priprosta	—	vendar
nevešči pevci ne zadenejo prav lahko one velike sekunde; kaj radi zaidejo v malo terco.
Težje je določiti in gladko peti nadaljne diferencije četrtega tona. Pri diferenciji E je treba poiskati zadnji akcent in tri zloge prej, izmed katerih imata prva dva po eno noto, tretji pa skupino dveh not („clivis“). Diferencija A (kakor tudi A*) pa obsega en akcent in tri pripravljalne note brez skupine. Ravno zaradi tega, ker je pri diferencijah četrtega tona toliko pripravljalnih not, je treba precejšnje vaje za gladko pevanje tega tona.
Tudi pri tem psalmovem tonu ne pozabiti na uže večkrat omenjeno pravilo, da se zategne samo motiv od zadnjega poudarka dalje; torej ne peti:
temveč: |fcL-P J
pec - ca - tč - rum non ste - tit: *	pec - ca - tö - rum non ste - tit: *
14
i
Ravno tako ne peti:
C C C fj-f- f f J— 11 temveč: |	-_|*_g._p-	|V-3=
pe-sti-len-ti - ae non se-dit.	pe-sti-lčn-ti	-	ae	non	se	-	dit.
Glede diferencije E je treba posebne pozornosti pri onih vrsticali, ki imajo zadnji poudarek na tretpredzadnjem zlogu, ker tedaj se mora besedilo tako-le podstaviti:
1$
cantäbo et psal-mum di-cam Do - mi - no. miserere me - 1 et ex - äu - di me. Dominus au - tem as - siim - psit me. do - na e - is Dö - mi - ne.
Nekateri zgledi okrajšanih sklepnih kadenc pri diferenciji E:
• V:. II^š I
lu - ce - at e - is.	et	ti	-	mu	-	i.
Pri diferenciji A:
i L f r r r ^	ali- 1/8	.Ull
	*11 dlK Ef	\r-'H
et ex - au - di - vit me.	et	ti - mu - i.
Magnificat in Benedictus imata initium in kadence kakor sicer psalmi; slovesnejši napev za ta dva kantika je pa ta-le:
ll	.»	.» .»	S ;	II
Et ex - sul- td - vit spi - ri-tus	me - us:*
Be - ne - di - ctus Do -	mi - nus De - us	1 - sra-el: *	itd.
v	P e t i p s a 1 m o v i t o n.
Be-a- tus vir, qui non a - bi -	it in con-si - li	- o im - pi	- 6 - rum,	+
Ju-ciin-dus	ho-mo qui mi - se - rč-tur et	com-mo-dat,	f
et in vi - a pec-ca - to-rum non ste - tit:*	et in cd-the-dra
di - spö-net ser-mo-nes su-os in ju-di-ci-o:*	qui-a in ae-ter-
Glo-ri - a Fa-tri et Fi-li-o:*	et Spi-
14; ; ;	;	hs;	•*II
pe - sti-lčn - ti -	ae	11011	se	- dit.
num non	coni	- mo-vč	-	bi-tur.
ri-tu-i Sane - to. et in tro - i-bit rex glö - ri-ae.
Dö-mi-nus pötens in pröe - li - o.
15
Peti psalmovi ton ima samo eno diferencijo „a“. Initium obstoji iz treh posameznih not; na vsako pride po en zlog.
Srednja kadenca obsega en akcent, sklepna kadenca pa dva akcenta brez vsake pripravljalne note. Pri petem tonu torej ni težko določiti kadenc; treba je le pred zvezdico poiskati zadnji, ob koncu vsake vrstice pa predzadnji poudarjeni zlog. Nekoliko pozornosti je treba le zastran postranskih akcentov, n. pr.:
qui häbi - tänt in e - o. benedixit filiis tu - is in te. et adipe frumenti sä - ti - ät te.
fäce - re cum e - is. dili - gčn - ti - biis te. vi - vi - fi - cä me. in Si - nä in sanc - to. filios Ja - cdb et Jo - seph.
Zadnja dva zgleda s hebrejskima besedama („Sina“, „Jacob“) sta nekaka izjema; ker se mora namreč hebrejska beseda v takih slučajih poudarjati na zadnjem zlogu, jo je treba tako podstaviti, kakor se vidi v ravnokar navedenih zgledih. Isto bomo našli tudi še pri sedmem tonu, sploh tamkaj, kjer obsega sklepna kadenca dva akcenta.
Tudi pri petem tonu se pri enozložnih in hebrejskih besedah pred zvezdico uporablja „mediatio correpta“, n. pr.:
$ C G C C=E^yi
ver-bum su-um Ja-cöb:* ex Si - ön: *
Je-ru-sa-lem:*
De - us I - sra - el: * lo - cii-tus sum:* qui pö-tens est:*
Magnificat se v petem tonu poje na podoben način, kakor sicer psalmi:
Ma-gni-fi-cat	d	-	ni	- ma me-a Dö-mi-num.
Ravno tako tudi Benedictus:
Be - ne - di - ctus Do-mi-nus De-us I-sra-el:* itd.
Na slovesen način pa se Magnificat od druge vrstice nadalje, kakor tudi Benedictus poje tako:
Et ex-sul-tä - vit spi - ri - tus me - us:*
Be-ne-di-ctus Dö-mi-nus De-us I - sra-el:* itd.
16
Pri hebrejski besedi „Israel“ se v tem slučaju ne uporablja „mediatio correpta“.
Od zvezdice dalje se poje kakor sicer pri psalmih petega tona.
Šesti p s a 1 m o v i ton.
VI. F	F
Be - ä - tus vir, qui noti d - bi - it in con - si - li - o im - pi - 6 - rum, f Ju-ciin-dus ho-mo qui mi-se-re-tur et cöm-mo-dat, f
		S=d			^ ' h -	£	h 11	1 i Fl	-iv *	
	9 0				9 0	4 J J	0		- - |	\ 0 m 9	9 9
et in vi - a pec-ca-to - rum non ste-tit:*	et in cä-the-dra
di - spö-net ser-mö-nes su - os in ju - di-ci-o:*	qui - a in ae - ter-
2 j	et in flu-
pe - sti - ldn - ti - ae non se - dit. num non	com	-	mo	-	ve-bi-tur.
mi-ni-bus de-xte-ram	e -	jus.
qui	in cir - cü - i - tu	e-jus sunt.
lo-que-bar pa-cem	dč	te.
di - li - gčn - ti	büs	te.
Šesti ton ima samo eno diferencijo in dandanes tudi samo eno srednjo kadenco; nekdaj pa je imel poleg gorenje srednje kadence še drugo, ki je popolnoma enaka kadenci prvega tona. Potemtakem se je — kakor pri prvem — tudi pri šestem tonu srednja kadenca glasila tako-le:
rx i \h	s .oVr j- -	Lll
Krt") |o| ... _. .v* •	(•) j j	
et in via pecca - tö-rumnon ste - tit:* disponet sermones suos, in ju - di - ci-o:*
Toda od 16. stoletja dalje se rabi splošno le zgoraj navedena prva kadenca.
Initium se pri šestem tonu postavi tako, da pride na prvi zlog ena nota,, na drugi zlog pa skupina dveh not, podatus.
Srednja kadenca, kakor je dandanes splošno v rabi, obsega en akcent in eno pripravljalno noto. Pri zaznamovanju tega psalmovega tona je treba torej pred zvezdico poiskati zadnji akcent in še en zlog prej.
Ako je zadnja beseda pred zvedico enozložna ali hebrejska, ki se ne sklanja, tedaj je tudi pri tem tonu v rabi „mediatio correpta“, n. pr.:
»Lj ,
Dö-mi-nus ex Si-on:*
Je - ru - sa-lem:*
Pa-ter me-us es tu:*
vi	- vi - fi - ca me:* qui po-tens est:*
17
I /L .			s J ,	s j	N-l-J- I	m
' V	[7		0	„ g	¥		
Pri sklepni kadenci je treba poiskati zadnji akcent ter dva zloga prej, in sicer ima prvi teli dveli zlogov eno noto, drugi pa skupino dveh not, podatus, kakor je zgoraj zaznamovano s številkami.
Tudi pri tem tonu je treba paziti, da se ne začne zategovati takoj v začetku kadence, n. pr. pri srednji kadenci:
| namesto: [|> JV Ž »V ^ j | ser-mö-nes su-os in ju-di - ci - o:*	ser-mo-nessu-os	in	ju-di-ci-o:*
Ali pri sklepni kadenci:
namesto:
ztn
pe-sti-len-ti-ae non sodit,	~	pe-sti-len-ti-ae	11011	se-dit.
Nekateri zgledi nepopolne sklepne kadence:
14	.»	.	II	l£	.s	i
se-dem tu-am.	et ti' - mu - i.
fi - at, fi - at.	laus I - sra-el.
Napačno bi bilo, ako bi kdo zadnja dva zgleda proizvajal tako:
If ?• *	1
se - dem tu - am.	et	ti	-	mu - i.
Magnificat nam ne nudi nič novega:
zS.T-r-v*<\ j' j' j-t f]. .Ll n
Ef
Ma - gni -fi - cat*	d - ni - ma me - a Do - mi-num.
Ravno tako tudi Benedictus ne dela nobene izjeme:
tJ
Be - ne-di-ctus Dö-mi-nus De-us I - sra-el:* i. t. d.
Ako se pa Magnificat in Benedictus pojeta na slovesen način, imata ravno tako srednjo kadenco, kakor pri prvem tonu:
Et ex-sul-ta - vit spi-ri-tus me - us:*
Be - ne-di-ctus Dö-mi-nus De-us I - sra - el:* i. t. d.
VII a	Se	d	m	i	p	s a I m o v i t o n.
^£3'—t—C—£—
Be - a - tus vir, qui 11011	- bi - it in con-si - Ii - o im -pi - o - rum, +
Ju-cün-dus ho-mo qui mi - se - re - tur et com-nio-dat, f
3
18
et in vi - a pec-ca -	tö-rum non ste - tit:*
di-spö-net ser-mo-nes su - os in ju - di - ci-o:* ma-gna ö - pe - ra Dö-mi-ni:* fe - cit mi - hi ma-gna qui po-tensest:*
et in cä-tlie-dra qui-a in ae- ter-
	:	?—i	f—1	•—	r—c	•) i	f	~ß—(i		pri
Ep J		V—1	V—1		M	Y-A			□J
non se - dit.
- mo - ve - bi - tur. li con - fir - ma me. Ii-bus su-per me. ii - sque in sač - cu - lum.
Nadaljne diferencije sedmega tona so: b
num non	cdm
prin-ci - pä mi - ra - bi et
—IOt—
k C
m
moškim
pestilčnti - äe non se - dit. non	cöm - mo-vč - bi - tur.
et	u - sque in sač cu - lum.
Initium obstoji iz dveli dvozložnih skupin, in sicer stoji na prvem zlogu „clivis“, na drugem pa „podatus“.
Srednja in sklepna kadenca obsegati po dva akcenta brez vsake ddriravljalne note. Treba je torej pred zvezdico, kakor tudi pred sklepom vsake vrstice poiskati predzadnji poudarjeni zlog. Pri tem določevanju ne prezreti postranskih akcentov, n. pr. pri srednji kadenci:
■IOI"	 in splendöri	-bus	san	'fr f - ctö	M: - rum:	i . *
steri	lčm	in	do	- mo:	:*
Dömi	niis	ex	Si	- on:	*
Isra	61	in	Do -	mino:	:*
propiti	ü -	• ti	- 0	est:	. *
in tympa -	I1Ö	et	cho	- ro:	■ *
Ali pri sklepni kadenci:
H«		3E	= ff	m	-(g) ,H
os loqu^nti -	fim	V i	- ni	P 1 qua.
exaltäbi	tur	in	glö	- ri - a.
ut complaciti •	- ör	sit	ad	huc.
ante luciferum	g6 ■	■ nu	- i	te.
ti -	mčn	-ti -	■ büs	se.
filios Ja -	cöb	et	Jo	seph.
in bi -	nä	in	san	cto.
19
Tudi pri sedmem psalmovem tonu se je treba varovati napačnega zategovanja ob začetku kadence, kar se tako pogosto sliši, n. pr.
namesto
			
i viy 1		
sermones suos in ju-di-ci-o:*
Pri sklepni kadenci pa pozor na to, da se ne zategne nič druzega, kot edino le skupino na zadnjem zlogu vsake vrstice, kar je v gorenjem zgledu označeno s četrtinkami.
Zaradi kratkega besedila nahajamo včasih tudi pri tem psalmovem tonu okrajšane melodije, n. pr. pri srednji kadenci:
Bo-nus es tu:* Ali pri sklepni kadenci:
[frIr \ ..p
Qui fa - cit liaec:*
lu - ce - at e - is.	et ti mu
Magnificat in Benedictus, ako se pojeta na neslovesen način, kakor n. pr. v oficiju za rajne, imata initium in kadence ravno take, kakor sicer psalmi.
V	slovesnejšem napevu pa ima Magnificat ta-le poseben initium:
I 9	p p • m	• I ki se na isti način ponavlja v vsaki naslednji
cr f F F 0= ^ EE3 vrstici, kakor tudi v celem kantiku „Benedictus“,
Ma - gni - fi -cat,* ter nekoliko bogatejšo srednjo kadenco:
- m—m—m-
=5==Ec
Et ex - sul - ta - vit
spi	- ri - tus me - us:
Be -	ne -	di-ctus Do - mi - nus	De	- us I - sra - el:*	i. t.d.
Nadaljuje se kakor sicer pri psalmih.
Osmi p s a 1 m o v i ton.
Be - a-tus vir,	qui	non a - bi - it in	con-si - li - o im - pi	- 6 -	rum, f
Ju-cün -dus ho - mo	qui	mi-se-rč-tur et cöm-mo-dat, f
VIII. G
1-4-		0 ' i	0 0	0				m	i f±T; P-f—	, 1	m	a -	a ;	m	s—
	3	S					b=i	E=!	1	1		l t ■		H=P—
et in vi - a pec-ca-tö-rum non ste - tit:* di-spo-net ser-mo-nes su- os in ju - di-ci-o:*
pe - sti - len - ti - ae non se - dit. nuni non	com-mo	- ve-bi-tur.
sed tu Do-mi-ne ii-sque-quo.
et in ca-the-dra qui - a in ae - ter-
20
Nadaljni dve diferenciji osmega tona sta:
2	1
if
G*	2	1
pestilenti - ae non se - dit. in aeternum non com-mo - ve-bi - tur.
Poslednja diferencija G* je dana samo „ad libitum“, terse poljubno zamenja lahko z gorenjo diferencijo G.
Initium osmega tona je enak onemu drugega tona; obstoji iz treh posameznih not, pod katere se postavijo prvi trije zlogi v psalmu.
Srednja kadenca se glasi tako, kakor pri drugem tonu ter obsega en akcent brez vsake pripravljalne note. Ako je zadnja beseda pred zvezdico enozložna ali hebrejska beseda, ki se ne sklanja, sc tudi pri tem tonu uporablja „mediatio correpta“, n. pr.
J
Dri-mi-nusex Si-on:* re - di - met I - sra- el:* mul - ti - pli — ca - tae sunt: * e - du - cä- vit me:*
Sklepna kadenca pa obsega en akcent in dve pripravljalni noti, ki sta zgoraj zaznamovani s številkami. Ob koncu vsake vrstice je treba torej poiskati zadnji poudarjeni zlog in še dva zloga prej zaradi pripravljalnih not.
Tudi tu imajo postranski akcenti enako veljavo, kakor glavni, n. pr.
c;;;;;; s	11
o	- ra - ti - o me-a prae-ve-ni - et me. se-mi-tas tu - as e-do-ce me. po-pu - l(3-rum cir-cüm-da - bit te.
e-os qui tri - bu-länt me. ne dis-ces - se - ris ä me. di - li - g6n - ti - büs te.
Nekaj zgledov okrajšane sklepne kadence:
ifjpŽggEj 14 ; 15 • II
quem ti -	me - bo.	laus I - sra - el.	et	sal -	va	me.
et sa-na	- sti me.
Tudi pri	osmem	tonu	je	pogosto slišati napačno zategovanje ob
pričetku sklepne kadence, n. pr.
If °	'	.« •* i II Prapoje°: SG [f ° '.PiH
pestilčnti - aenonse-dit.	pestilenti	-	aenonse-dit,
Magnificat ima — podobno kakor pri drugem psalmovem tonu — ta-lje initium:
Ma - gnl - fi - cat *
“21
	: ...v iT	W i	• 9
Ki		H	"=P=
Nadaljne vrsticc tega kantika in tudi vse vrstice v kantiku „Benedictus“ imajo običajni initium:
Be - ne - di - ctus itd
V	slovesnejšem napevu pa imata Magnificat in Benedictus v vseh vrsticah gorenji slovesni initium ter podobno srednjo kadenco, kakor smo jo našli že pri drugem psalmovem tonu, namreč:
		s			i	■—	B M Z		m '	•	•	0	• (	0 ) ,	c]
1 - ;	5 .	•			2=1	y !	e u								
Kt ex -	sni-tä-vit	spi	- ri -	tus me - us:*
Bc - ne -	di-ctus Do - mi -	nus	De -	us 1 - sra-el:*
Druga polovica vsake vrstice se poje običajno.
Razen	navedenih	osem psalmovih tonov	je	še nekaj drugih,	ki	se
pa rabijo bolj	poredkoma. Predvsem	je	treba	tu	omeniti tako	imenovani
'1' o n u s peregrinus.
Prva vrstica z dvojnim inicijem se glasi tako:
In ex - i - tu I - sra el de Ae-gy-pto,*	do	-	nuis	Ia-cob de
pö - pu - lo bar - ba - ro.
Nadaljne vrstice se pojo tako:
|£ J* ■? / J*	f .s ;	k j } ; J I
Fa-cta	est Iu-dae-a san-cti - fi	-	cä - ti - o	e - jus:*
Mon-tes	ex-sul-ta - vč-runt ut	a	-	ri-e-tes:*
GI6 - ri - a	Pa-tri	et	Fi-li-o:*
Si - cut	e - rat in	prin-cl-pi - o	et nune	et	sem - per
1
I	- sra - el po - te	-	-	stas	e	-	jus.
et col - les si - cut a	-■	gni ö - vi - um.
et Spi - ri - tu -	-	i	San	-	cto.
et in sae-cu-la sae-cu-lo-rum. A - men.
„Flexa“ se tudi pri tem tonu proizvaja po navadnem pravilu v veliki sekundi n. pr.
Ma-nus habent, et non pal - pä - bunt, f pedes habent itd.
22
„Mediatio correpta“ pri hebrejskih in enozložnih besedah pred zvezdico se glasi tako:
I
Be - ne - di	- xit dö-mu - i I - sra - el:*
Ad - ji - ci	- at Do - mi - nu su-per vos:*	itd.
Ta	psalmovi ton se	imenuje „peregrinus“, tuj ton, ter	ima	dve po-
sebnosti, ki jih nima noben drug ton: 1. „initium“ se nahaja v obeh polovicah prve psalmove vrstice; pri nadaljnih vrsticah seveda odpade na obojnem mestu; in 2. dominanta ima v obeh polovicah psalmovih vrstic drugačno lego.
„Initium“ obstoji v obeh polovicah iz skupine dveh not („podatus“) in iz ene posamezne note. Srednja kadenca obsega en akcent in dve pripravljalni noti, sklepna kadenca pa en akcent in eno pripravljalno noto, kakor je zgoraj zaznamovano s številkami.
V	tem tonu se poje samo psalem „ln exitu Israel“ ob nedeljskih vesperali in včasih poredkoma tudi kantik „Benedicite“ v hvalnicah in psalem „Laudate pueri Dominum“ v vesperah.
Tonus in directu m.
I k		* . zp~	c * ß ß' ~ß ' ß —ir r " r *—I	I Fi 1	FäEEcEäE
	3=3	✓ P	t C C -C P [i C	;4 * J	
De-us in ad - ju - tö - ri - um me-um in - tčn - de:*	Dö-mi-ne
con - fi - de - re in prin - ci - pi-bus :* om-nes qui quae-runt te:* re - di - met I - sra - el:*
l&t	j	11
ad	ad - ju-van-dum me	fe	- sti	-	na.
su - sti - nu - i	te	Do -	mi	- ne.
Ta priprosti psalmovi	ton,	ki	nima	inicija,	se	rabi	za	one	psalme,
ki so v	oficiju predpisani	v	tako	imenovanih	„preces“	ter	nimajo antifone.
Taki psalmi so: 145. psalem v vesperah za rajne, 129. psalem v hvalnicah in 69. psalem v litanijah vseh svetnikov. Po tem načinu naj bi se torej pel psalem po litanijah o prošnjih dnevih.
„Flexa“ sc vrši pravilno v mali terci, n. pr.
l£ g g ; g	:
ad	- jü-tor	e	- jus,	f spes	e	-	jus	.	. .
ä	- ni-ma	me-a Dö -	mi-num	f tau-da-bo	itd.
Pri enozložnih in hebrejskih besedah se „flexa“ opusti, kakor sicer v psalmih, ter se na dotičnem mestu samo kratko pavzira. Konča pa se pri takih besedah	psalmova vrstica tako-le:
quae in e	- is	sunt.
sae-cu-lö-rum. A-men.
^ Jz.	
rm 9 9 9 m w m t	t	zE	 J ... .m	
‘23
Ako je pa pred zadnjo enozložno besedo kaka večzložna beseda s poudarkom na tretpredzadnjem zlogu, se privzame še vmesna sekunda
”h“> n- Pr-	•	■ Q —	'	n—1—n
lg=Š--C=eMl
De - us äd - ju - va me.
Končno postavimo tu še nek
Tonus a d libitum,
ki se sme peti pri psalmih v kompletoriju velike sobote in v oficiju velikonočne nedelje in nje osmine do vesper pred belo nedeljo pri onih psalmih v urnih molitvah, ki se pojo brez antifone, kakor tudi v kantiku „Nune dimittis“:
Ü
Cum in-vo - cä-rem, ex - au - di - vit nie De-us ju-sti-ti-ae me-ae:*
in nut-ni-bus por-tä-bunt te:* man-dä-vit de te:*
1 ✓	~~a a *	m—	0	0	a	m		J*1 —1 [ j
t|p;E£=	t '“P t t	
in tri - bu-la - ti	-	ö -	ne	di	- Ia - tä - sti	mi	-	hi.
ac	-	ce -	le	-	ra	ut 6 - ru	-	as	me.
et	quaö - ri - tis men	-	da -	ci	- um.
mul - tl - pii	-	cä -	ti	sunt.
Kakor rečeno, je ta psalmovi ton samo „ad libitum“, na prosto voljo, in peli ga bodo pač le v kakem samostanu, ker se drugje dotični psalmi navadno ne pojo.
S tem smo si ogledali vse razne psalmove tone in diferencije, ki so v novi vatikanski izdaji v rabi.
Ne bi bilo pa dovolj, ako bi kdo dobro poznal samo napeve psal-movih tonov; ne, še veliko večjo pozornost mora obračati na to, da tudi besedilo jasno in pravilno izgovarja, kajti če velja sploh izrek, da je cerkveno petje molitev, velja to še prav posebno o psaliranju. Zato naj se nihče ne loti peti kak psalem preje, dokler ne zna popolnoma gladko in brez spodtikljaja brati dotičnega besedila. Po mojem mnenju je najbolje, ako se najprvo psalmovo besedilo recitativno jasno in razločno bere na enem tonu in v istem ritmu, kakor pri psaliranju; pri pavzah in pri zvezdici naj se že pri tem recitativnem branju naredi tako dolg odmor, kakor sicer pri psaliranju. To branje naj se ponavlja tako dolgo, da se vrši popolnoma enakomerno in brez najmanjšega spodtikljaja, ker vsak tak spod-tikljaj bi bil — kakor sem že preje omenil — velik pogrešek zoper pravilno pevanje psalmov.
Da pa bo mogel pevec res pravilno izgovarjati latinsko besedilo, mu morajo biti znana pravila latinske izgovarjave. Za one, ki se niso učili latinščine, ne bo odveč, ako jih tu opozorim na nekatere napake, kakor sem jih sam večkrat slišal.
24
Mnogi ne vedö, da se v latinščini ac bere kot e (a), n. pr. aedificentur; le tedaj, ako stojita nad e dve piki (ar), se morata oba samoglasnika ločeno izgovarjati, n. pr. aer. Ravno tako se mora oe brati kot nekoliko temnejši e (o).
Soglasnik c se bere kot naš c le pred e in i (seveda tudi pred y, ce, oe in eu), sicer pa vedno kot naš k.
Zlog ti se bere kot naš ci v sredi kake besede, če stoji takoj za ti kak samoglasnik, n. pr. gratias, gentium itd.; nasprotno pa se izgovarja kot naš ti, ako je ta zlog poudarjen, n. pr. totius (beri: totius), ali če stoji pred tem zlogom kak s, n. pr. östium.
Soglasnik s se izgovarja kakor v slovenščini; le ako stoji s sredi dveh samoglasnikov, se izgovarja kot naš z, n. pr. rosa (beri roza). Qtt se izgovarja kot naš kv, n. pr. loquuntur (beri: Iokvuntur).
Zelo pogostoma je slišati tudi napačne poudarke, toda brez vse potrebe, kajti poudarki so v koralnih knjigah natančno zaznamovani. Dvo-zložne besede res nimajo zaznamovanih poudarkov, a to tudi ni potrebno, kajti splošno pravilo je, da v latinskem jeziku imajo dvozložne besede poudarek vedno na prvem zlogu, in zato bi bilo vsako zaznamovanje odveč; pri večzložnih besedah pa je poudarek vseskozi zaznamovan.
Kako je treba zloge jasno izgovarjati, kako dolge morajo biti pavze pri zvezdici in ob koncu vsake vrstice, o tem sem že preje govoril pri prvem psalmovem tonu in bilo bi odveč, isto še enkrat ponavljati. Sploh mislim, da sem v teku te razprave dovolj pojasnil vse glavne reči o tradicionalni psalmodiji. Upam, da kdor bo to razpravo temeljito predelal, bo lahko znal psalirati v duhu tradicionalnega korala. In ako se temu teoretičnemu znanju pridruži še praktično proizvajanje pri službi božji, bo dosežen namen, ki sem ga imel s tem spisom.