Občinske volitve na Slatini. Občinske volitve so pred durmi. Dan"pred Matevževim, dne 20. septembra se odloči, kakšni možje da bodo dobili to našo srenjo v roke. Ni je blizu občine, v kateri bi bile vnlitve tolikega pomena, kakor pri nas. Hila nas goni, da stopimo na noge. Ze več let gospodari v naši občini župan tako slabo, ua ne more njegovega županovanja odobravati noben domoljub. Možu je dobro znano. da ga vsled tega večina obeanov ne mara, a kljubu temu vedel se je ohraniti do današnjega dne, se vč, da na škodo svoje občine. Njegovi zvijači — da ne rečem več — došli smo na sled in tem potom upamo priti tudi do zmage. Kakor slutimo, bodo naše volitve silno živahne. Kmetje so se zavedeli, sprevideli krivice, katere se jim godijo že toliko let in ni dvomiti, da se bodo večinoma tudi udeležili volitve. Je pa tudi skrajni čas, zakaj globoke rane je vsekal sedanji odbor z županom vred naši občini v gmotnem obziru, denar iz občinske blagajniee je izginil, občinske doklade se povikšale a dolgov nam niso mnogo poplačali. Tako imamo dandanes v naši občini visoke občinske doklade, veliko dolgov, pa prazno kaso. Zato je treba, da nastopijo boljši gospodarji, tem bolj, ker nam uima po vinogradih in polju obeta kaj žalostno prihodnjost. Treba nam je treznega, krščanskega odbora: tak diči svojo občino. Dozdanji teh lastnostij ni imel; o obeinskih sejah naj se raanje pijančuje, pa bolj razgovarja o potrebnih rečeh; župan naj ne rogovili s svojim odborom proti cerkvenim napravam in dušnim pastirjem, zakaj to dela nerair in ne prinaša niti njemu, niti občini sreče in blagoslova. Treba riam je župana, ki je dobrohoten, pravičen, za vse občane enako skrben mož. Na dozdanjem teh potrebnih čednostij nismo veliko opažali. Njomu je bilo sicer mar za tiste, ki so trobili v njegov liberalno-nemškutarski rog, ki so pridno pri njem litre pestovali, tem je pomagal, kjer jc vedel in znal, za poštenega, slovenskega kmeta pa ni imel srca Cudno se nam tudi zdi, da v njegovi občini nemSkutarji tako nizek davek plačujejo, Slovenci pa, kakor bi bili sami fabrikanti. Kdo-li je krivtemu? Torej, kmetje. od sedanjega župana in njegovega" odbora nimate pričakovati ničesar^dobrega.*!Volimo1druge odbornike, poštene, kmečke može, zakaj kmet najbolj vč, kje ga čevelj, žuli, vedel bo tudi lepše gospodariti s svojimi s krvavimi žulji prisluženimi krajcarji. Kmetje ne zapustite se sami, vi imate mofi zboljšati si svoj res žalostni stan, storite svojo dolžnost! Nihče naj ne ostane doma zanašaje se na druge. Mogoče, da bo ravno tvoj glas odločil. Ne dajte se premotiti od nemškutarjev, ki bodo v ovčjih oblačilih hodili krog vas, vam mastne obljube delali, katerih pa ne bi spolnili, se vam*pnlizovali, zakaj ti niso vaši prijatelji, sovražniki kmečkega stanii so. Da ne ravnajo z vami pošteno, pokazali so dovolj jasno, ko so vas hoteli preslepiti s Sulvereinsko šolo in goljufivno pogrezniti v neznosne dolgove. Nihče naj ne bo Judež-izdajica med vami, zakaj ne bi bilo lepo, ako bi ne bili kmetje tudi edini med seboj, kakor so drugi stanovi, kadar si iščejo svojih koristij. Kdor bo proti vam, ni vaš dober sosed, ni vaš prijatelj, k takemu ne nosite svojih krajcarjev, ker reklo bi se to, greti si gada na lastnih prsih. Svoji k svojim! Kdor se ob dnevu volitve loči od vas, kmetje, od tega ločite se tudi vi! Vi lahko brez njih živite, a oni ne brez vas. Na dan volitve pa Bog z nami in sreča junaška!