6LR5IL0 K0HÌERE15KE6R DRUŠTUR ZR mHR!B0R5K0 OBLR5T Dopise, naročila in reklamacije je pošiljati: Konje-rejskemu čruštuu za (Tlarib. oblast, luanjkouci „Konjerejec“ iz-haja 6krat letno Člani društua sprejemajo list brezplačno. Naročnina letno 15 Din. Cenik tnserotou na zahteuo šteu. lf (Tlaribor, öne 15- januarja 1925." Letnik Konjerejcem! Do temeljitem' ruzmišijievanju in tehtnem preudai-Im 3-e preosnoval »Konjer^ifki odsek II. za>Štajer-sko« v »Konj ere jstko društvo za mariborsko oblast'".. čuteč potrebo po ožjih stikih -med1 člani in odborom, po giobljkstrokovni izobrazbi in konično po mestu, kijjei' ..lahkio* obelodani svoje služb ene 111 istikovne zadeve, se je odbor odločil; izdajati svoje glasilo „KONIEREIEC“ Pii današnjih razmerah je bilo- treba precej požrtvovalnosti ,in odločnosti in tudi precej' idealizma, da je/storil odbor ta.korak. Upa pa, da bo našel med svojimi čitatelji ljudi, ki se bodoi.zavedali potrebe in važnosti takega glasila, ter ga podpirali ne Tè gmtotnta .teanveč -tud.} .duševno., Tajko važna panoga našega kmetij siva, ^ naš a»ko n j e-reja je še v marsikaterem oziru v zaostanku, tako, da ji je potrebno še prečej, okrepitve in sanotrenega dela, S primer nozb ranimi in strokovno' - znanstvenimi članki hoče. * »Kohjerejeć« navajati svojte čitatelje k smoireni konjereji,, ko.njer.ejee obveščati o gibanju in uspehih konjegojstva, zajedno pa jdmi nuditi možnost širše strokovne : izobrazbe. Prinašal bo nadalje konjereje se tikajoče ukrepe in odloke državnih činiteljev, kakor poročila posameznih strokovnih Organizacij.; . Spričo skromnih . sredstev, s katerimi razpol aga jsEadp ;društvOv "bo mogoče tuđi glasiloi s početka niiQglö' le deltama zadostiti vsem željam Članov. Da pa'»Konje-rejca« čiimlbollj i-apopoilndmlo, vabi odbor vse članstvo k vštrajnemu ’tin požrtvovailnernai ' sodelovanjui roiaöemu društuu. Tesno čkrilje-matice StKmetijsike družibe« v poslovnem oziru, nekaS&k. podre.jena vloga in ne prava možnost razmlaha, kakor bi imin bBapohrebhai, Se napotMi koli jerejški Odsek IL, da 'se je, prepsnpval v samostojno »Koujere jsko društvo«. . ; O važnosti in patiebi^obstofa. te strokovne- organi- s zaci je mislimi je odveč govoriti, vsemonim, .ki;._ imajo le količkaj v pogledaj v našo konjerejo in, ki vede kako požrtvovalno in nesebično sta. oba odseka, bodisi!, krap jr ski kot štajerski isto podpirala in negovala v njenih najtežjih časih. Zlasti pa je sedaj1,n.je. obstoj potreben, odkar je prenèhal delovati takozvani »fconjerejski sosvet« —. olici jo len organ. državne uprave, kL v zakonu ni;ipi:edviden.. Uverjen šemv da-totatemu:zgledu sledil tiuidii I. konje rejski odsek, kakor -kitno* ga v to pooblasti «točni zbor in, da postané »Konjerejec« skupnO' glasilo, lki"bo zastopalo -težnje in interese ikonjteréjcev-cele Slovenije, Ut ‘se bop kot prve glasilo te vrste, zanimal za kon jere jske zadeve širne naše kraljevine. Veduta težje življenjske razmere in ostrejši boj za obstanek silijo tudi našega konjereje^ da skuša zboljšati svoje pridelke po številu in-kakovosti; Trenotmta se nahaja konjereja nia le pid nas, temveč tudi pri naših sosMiih v nèkakój krizi. Razni momenti so1 njenemu razvoju nasprotni. Radi tega prevladuje povsodi nazivanje, da se naj goji konjereja manj. ekstensivno, tembolj pa"intensivno, to se pravi;, dia se jode tam) forsira, 'kjer so 'naravni pogoji za nje procvit dumi. Tanni pai. moramo odigajlata res prvovrsten konjski materijal in to tudi -s trettotmmi žrtvami, ker se bodo razmere vi tem! <®iru - gotovo v doglednem" casti zboljšale. V tem Strmšku naj deluje novo društvo; tu se pričenja naloga in delokrog kon j ere jskihi organizacij in lijih Članov. Ledina je šta trda, (Tette še veliko. — Društvunaj „bo. včzj ki vzdržuje ,stik medi kotni er e j ci in državno upravo; Ono naj -uveljavlja- V svojemii otoanjočjui načela tanine konjereje, ter pazi, da se ista tudi .»dosledno izvajajo. Državna uprava videč cilj in smotreno' delovanje ‘takta stanovske organizačij«; -tota tprej teli slej. -morala ' tipoštevati; njietni #tes pri soiodltočevanju v važnih stro-'kiovndh vpr ašanjih. Podpirati tota -. miorala isto- - mora Ino in gmtatnb' Toda otresti se mioramo polagoma navade črpati vse od drugje, ter se privaditi kolikor mogoče samostoijhoslti.. .. ... «g ^ *jg| Še važnejše kot prva sé mi zdi druga nialoiga, ki čaka društvd, in to je diuševna' protouda in poglobitev.,stro-kovnega znanja pri posameznih) članih. Sleherni član, kv -društvu pristopi, ne mastim? onih, ki se jih- nabere ob. prilikA premlevanj, predorm še jim), izplača premija, — mora-biti prožet od važnosti an-dobrodeln em .vplivu , društvenega, delovanja, .ter sam) tudi izvrševati, „kar isto'-propagira. Ke da.bi ravno i&laM delali največje :ko-jnijeeejske- napake in. društveni odborniki . gonili svoje ■kotošte kz^o'lpàimu&ébcem itd; Ta,cilj pa.jd^taže društvo s strokovniimtl predavanji in sistematičnim) praktičnimi delom, ki zampre .pokazati tudi uspeh. Ureditev skupnih Štron"2. .. . ;; . . „konjerelec“___________ One iS. januarja igžs pašnikov, prirejanje premovanj, raEKtav, konjakih tekem) itd., kjer se konjerejec lahko prepriča Pa lastne oči, da 'so nauki, iki jih širi društvo' pravi; upeljava rodovnih ali matičnih knjig in njiih točno vodenje jbodo znatno pripomogli k celokupnemu uspeha. Vse to so stvari, v katerih so nam nasi sosedje že 'daleko pred-naimi. * Dolžnost društva nadalje je, seznaniti svoje člane z raznimi naredbama izdanih od državnih oblasti v svrho povzdige konjereje, ter jim nieepiti tudi zaupanje v pije, da ne 'bodo videli v vsem le nepotrebno zlo, ti se jim vsiljuje, ter jib izkorišča. V tem smislu delovati se nudi priÉka predvsem) posameznim podružnicam1 ali krajevnim sekcijam), Iki jih predvidevajo društvena pravila; osrednjemu društvu pa zasledovati ter registrirati uspehe tega delovanja* kakor tudi nedostatka in zastoj, če bi se kje porajal. Tedaj pa mora centrala poseči vmes, ter nadomestiti, česar ne zmore sama podružnica. 'Pristojne oblasti, bodo upoštevajoč uspehe in potrebo tega smlotr enega skupnega dela, gotovo v polni meri priznale društvu pravice sodelovanja in soodločevanja pri raznih fconjerejteikih vprašanjih,' ter s pogodbami ali naredbami natančno določile to sorazmerje v procvit in dobrobit naše konjereje. Mi elani pa sprva ne smemo iskati v društvu bpg-vé kakih materijalnih koristi, marveč se moramo spočetka zadovoljiti z idealnimi. Prvo kar arami nudi društvu je samostojno glasilo, upajmo, da bo isto uspevalo in napredovalo zajedno, s panogo, Ikoje interese zastopa. Upravnik drž. žrebžarne. illllllllllillllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllillllilllllliillllllliliilllllilllilillililllllilllllllliilllli J f loško Rajh. J V lepem oktobru, v naših vinorodnih krajih gotovo najiepšem mesecu je pretresla mairsikogia. v naši širni domovini tužna vest, da je Ul, omenjenega meseca smrtno ponesrečil naš odbornik Joško Rajhi veleposestnik na Moti. Je h il toi mož, kateri je |bil s konjerejo baš sedanje Mari bonske oblasti tako (teismo1 zvezan, da bi zasluži — da mu posvetimo1 v 1. številki našega glasila nekaj vrstic. Rojen je bil leta 1873 ter kot najstarejši sin določen da prevzame po stariših domačo .'kmetijo. Temu pri-,mema bila je njegova vzgoja. Obiskoval'je meščansko šolo v Radgoni, absolviral kmetijsko šoilo v Gottenbofu, bil dalje časa v praksi na nekem vlastelinstvu na Hrvatskom. Po .dokončani vojaški službi vrgel se je pa z vso vnemo-na domače gospodarstvo, polek- tega pa v 'javno življenje; Skoraj 30 let ni bilo- nobenega gospodarskega pojava v Ljutomerskem okraju. ‘kjer ne bi našli kot pridnega sotrudmiika našega Joško-ta. Glavna kmetijska panoga v Ljutomerskem: okraju je brezdvomno konjereja in v prolspeh te je storil Joško vse kar je le bilo mogoče. Dettovai je v dirkalisfcem drulštvtu, Zadrugi za rejo dirkačev za Ljutomerski oikraj, Konjierejski družbi za Štajersko. V tej družbi bil ijte do preobrata skozi II let edini član Slovenec glavnega odbora. Uvidel je že zgoraj da treba drugače izvrstnemu Ljutomerskemu konju bolj: trde71 vzgoje. Z ozirom na to jfe sprožil misel po ustanovitvi zadruge za .vzrejo žrebet. Z njegovimi -osebnimi zvezami posrečilo' se mu 'je pridobiti" za tol misel takratne merodajtne faktore, iz javnih sredstev dobila je zadruga toliko sredstev, da je vzela prvo v najem' 30 oralov najlepših travnikov katere je potem kupila' in si zgradila lep dvor. Bil je neumoren podpredsednik in poslovodja te zadruge — po preobratu d'o njegove talko rané smrti pa predsednik.. Takoj po 'preobratu videl je da je vsled prenehanja, delovanja fconjerejlske družbe za Štajersko za naše kra-jle nastala vrzel, katero treba kaj hitro spopolarti. Bil je med prvimi kateri) je sodeloval pri ustanovitvi Konjerej&kega odseka 2. Kmetijske družbe za Slovenijo ter bil ves čas marljiv odbornik. Glavne so bile njegove zasluge, da smo po' preobratu talko hitro iu dovolj ugodno odrezali pri likvidaciji Žrebčarne v Gradcu kjer iso' se nahajali naši .državni žrebci plemenjaki. Izvrsten poznavalec konja, bii nata) ,j!e- pač težko nadomestljiv sodeliovalee pri vseh naših prireditvah. .V naših vrstah bodemo, milu ohranili trajen spomin, vsem naj pa ostane nepozabni vzgled, kako treba izvajati dolžnost delovanja za skupen blagor. PoOružnice. ŽALEC. Dne 9. novembra 1924 se je vršil v gostilni g. Fr. Piki ustanovni občni zbor podružnice za sreze Celje, Gomjigrad in Slov en j gradeč. Občni zbor je Ibiil dobro> obiskan ter je društvo' zastopal g. Janko Grivec. Načelnikom podružnice je bil izvoljen g. Franc Tu-rašek posestnik, .Clorica, pošta Petrovče, 1. podnačelniku g.Frane Plaskam, posestnik, Oriavais, 2. pa Martin Dreo, posestnik, Drešinjavas. Odbornikom so bili izbrani; I, Čeplak iz. čepel j, Franz Piki iz Gotovelj, Fischer Ivan- iz Žalca* Okoren Frane iz Škof jevasi* Franc črnik iz Gomiiliskega, Franc Zdolšek, sv. Jutri ob Jnž, železnici,... Za 'delegate za glavno skupščino so bili določeni gg. Turnšek, Schauer iz Vranskega* Piki in Pl ask an. Pregledovalci računov so gg. Jože Fonda iz Trnave in Ivan Narakš, Ložnica, -Z zadovoljitvami se je kon&tatiralo, da: je to prva podružnica konj erejskega društva 'katera se je ustanovila, ; ' .............. . . . __, LJUTOMER» Ustanovni občni zjbor podružnice Kon jere jisfcega društva za Mariborsko •oblast za sodni operai Ljutomer se je .vršil ob lepi udeležbi elanov dne 20. novembra .1904 v gostilni g. Strasser tukaj, Dnuštvo je zastopal g. Grivec. Načelnikom! je bil izvoljen g■ Fine Zemljiči, veleposestnik Ljd tamer, 1. namestniku g. Marko Slavič, Ključarovci, 2, namestnikom g. Jakob Štuhec iz Stare vasi. Za odbornike so ižvoljeid: g. Anted Slavic, Grabe, g. Golunder Veržej, g. Slaviš Alojz, Banovdi, škof Al., živinozdravnik, Ljutomer, g. Skuhala Franc, Križevci, g. Vargazon Fric, Pristava. Vsi so ugledni posestniki in delavci v prid naše konjereje, kar nami je v zagotovilo, da bode naša podružnica, katera bode gotovo najmočnejša, najuzorneje delovala. ‘ Za delegate za glavno skupščino so izvoljeni gg.: Zemljič, Slavič Anton, Vnnderl, Filipič, Slavič Alojz, Škof, Bežan Makovec in Skuhala. Pregledovalci računov so: g. Martin Makovec pos. Orlava, g. Andreji iKoškar, posestnik, Gveu. OIIMOŽ. Za sodni okra/jt Ormož je bil ustanovni občni-zbor podružnice Konjerejskega društva za Mariborsko oìblast dnè 03. novembra 1904 v g. Horvat; tukaj. Društvo je zastopal g. Grive«. ; Načelnikom je bil izvoljjien g. Martin SkoHibei’, pos. Pušinci, 1. podrnsačelndikom g, Alojz Janžekovič, pos. Sterjauci, 2. g. Ivan Školiber iz Obrža> Odbornikom so bili izvoljeni; g. Ivan Majcen, posestnik Sejahci; gosp. Ignac Čajnico, posestnuc, Senik, Šerbec Josip, živmo-zdravnik Ormož, Kuharič Ludovik, poseslniik in vele-tržeč Ormož, Borko Ivan, posestnik Oibrž, Plepeiec Anton, posestnik .Središče. A delegate za glavno skupščino društva iso bili -izbrani gg, Masten, Kuharič, Janžekovič, Školiber, Babič M Plepeiec. Za pregledovalce računov isobiliižvoljni g. Matija Masten, posestnik Pušepci, in Martin Kuharič, posest, Lešnioa, Končno stavili so še se razni predlogi; kateri se sporočijo društvu» U(It)llllllllll|lililllil(IIIUIllllUllllfllllHII)lllltllllllllilliilllllllllllUllllilllHlltllllllllilllll(lllll||| Pregled naše konjereje u 1.1924. Od prevrata (je število zaskočenih! kobil v Sloveni ji stalno padalo. L. 1900. je bilo 13.944, L. 192L 11,402. L. 1920.11,129, L. 1923. 9.310 kobil zaskočenih, ,Vzroki temin padanju so številni. Marsikdo, ki si je ob razsulu nabavil konljia — je istega zopet oddal, uvb devžl, da to ni v skladu z njegovimi gospodarskimi razmerami. Za te kopje pravzaprav mi posebna škoda. Po največ niso bili v dobrih ikomjerejskih rokah in tudi ne prikladni za dotični okoliš, in bi njih nadaljni obstanek Ib kvaril, ondotni tip konjial Da ne omenjam; da ni držanje konj racionelno malemu posestniku. Slabi zadnji letini sta znatno povzročili, da konjereje! niso pripuščali svojih koibjl; istotako tudi razmeroma težka oidprodaja žrebet. .Govedoreja se je zlasti malemu posestniku v, naših krajih, skakala bolj, dobičkanosna od konjereje. Konji j e prinašal konj ere j cu več haska kot tovorna žival, kakor kot plemenska kobila, zlasti ikjer je zacvetela trgovina z lesom in slično. Tovorni avtomobil je pri marsikterem podjetju spodjedal tla našemu težkemu konju itd. Letos «e je število! zaskočenih kobil zopet dvignilo, na 9.510, torej za 200 Ikolbil. Od teh odpade 2.522; na ljubljansko oblast; ostalih 6.988 pa na mariborsko*. Po ple-menilinih' postajah odpade od zaskočenih 9.5>10 kobil, 836 na dirž. pleimieuilne postaje, 5.488 državne žrebce v zasebni oskrbi, ostalih 3.186 pa sa zasebne — licencova-ne žrebce. Nekaj kobil ,je bite obrejenib še po* zakotnih žrebcih in to ne ibaš v prilog naši konjereji, — vsled brezbrižnosti, dà ne- rečem brezvestnosti srezkih oblasti napram takimi ljudem, Če že ne moremo danes z .absolutno gotovost.jio trditi, . da se pričenja število zaskočenih kobil zopet polagoma dvigati, lahko trdimo, da ostanem» pri temi številu. Ta-ko, da lahko recente, da ima Slovenijo povprečno 10.000 plemenskih) kob il; kar jé vsekakor lepo število; zlasti- če bo še njih zarod temu številu odgovarjal po svoji ka? •kotvosti. Žal, da ne more žrebčama vsled' 'pomanjkanja sredstev in osobja (okrožnih vodi ji) zadnja leta izšle* ' dovati skotenih žrebet, kot je bilo to popreje. To nalogo bo miorala prevzeti sreska olblast ali pa posamezne ko-njerejske organizacije, če bodo tega dela zmožne. Kar se tiče kakovosti konjskega materijala moremo reči, da se je isti konsoiidirial — izjednačil, tako, da imamo več ali manji H vsakem okolišu primeren tip gospodarskega konja, bodisi toptei-ialimrzlbkrvca. Tudi tisto neizmerno križanje in hipno stremljenje po tež* 'kem mrzlokrvnem konju — je hvala bogu pojenjalo — če ravno bi Ibilo tu še mansikaji želeti. Državna uprava (itn merodajni činitelji) je skušala prodiranje temu tre* notnemu toku časa zajeziti s tem, da (je postavila na mejah pasemsko različnih konjerejskih okolišev močnejše plemenjake toplokrvne pasme. Največ pa je pri* pomogla k tenku uvidevnost in razsodnost konj er e jet v, samih. Tudi tu se je uresničil pregovor, da »čas zaceli vsako rano«. Tako je blejska okolica opustila svoj toplokrvni kohjerejski otok, drugi s sličnimi željami ji bodo sledili ali so ji pa že. Če pa kedo želi sredi mrzlokrvnega plemena gojiti lahkega konja ali pa obratno, je to privatisi »sport«, katerega država ne more podpi* rati. Paziti pa mora, da dotični' kvarno ne vpliva na ondtotno rejo krajevnim razmeram prilagođenoga konj a, V plemenilni dolbi 1924 je plemenite tv Slovesi j i 227 žrebcev; j. s.; 1 V Ljubija n skl obl asti. na državnih plemenilnih postajah 2 mrzlokrvna žrebca 21 toplokrvnih žrebcev v zasebni! oskrbi , • 36 mrzBofcrvnik' žrebcev 20 toplokrvnih žrebcev licenciranih 2 mrzlokrvna žrebca Skupaj v ljubljanski oib lasti 81 žrebcev. V anlar i b o rs k i o b 1 a s t i: na držav, plemeni,lnih postajah 3 mrzlokrvni žrebci Il toplokrvnih žrebcev v zasebni osUflrbi 70 mrzlokrvnih žrebcev 3 toplokrvni žrehici licenciranih 55 mrzlokrvnih žrebcev 4 toplokrvni žrelbci skopaj v mariborski oblasti 146 žrebcev. ■. S toplokrvnimi {lahkimi) plemenjaki je Slovenija za enlkrat zadostno preskrbljena. Vendar je od sedanjih dobrih žrebcev že polovica hlad 14 let eltariih in bo -tudi tu v doglednem času treba pomladka. Bolj1 trda je. z mrzlokrvnimi (težkimi) in to , z noricam kot belgi j auci ; zlasti po nekaterih krajih. Minola leta se je delala ali boi je rečene morala delati usodna papaka, zlasti pri originalnih belgijaneih, da je državna upravai dosluže-ne za pleme še sposobne, toda že stare plemenjake oskrbnikom odkupila, ter jih dala za kratek čas zopet v oskrbo. Odtod to pomanjkanje ih te vtrzeli: To pa je ' bilo neizogibno in potrebno, ker spričo* majhnih sredstev, s katerimi je razpolagala ah visokih cen žrebcev v Itujiini, ki se je povečini razveseljevala boljših valutnih razmer, ni mogia dobavljati .(mladih plemenjakov. Dobava in uvoz «generatorjev' iz tujine, In to noriča-aiov kot belgi jcev, pa je in ostane potrebna, 'poleg onih, domače reje. To vidimo posebno v Prekmurja, kjer plemenkio danes le licencirani žrebci in kjer je začel konjski materijal pešati po kakovosti.-Boljše je v temi oziru v krajevno*, sdipniem Medjimiurju,- kjer konjCrejec z -iz-dlaltiniml in, intenzivnimi krmljenjem Ublažuje im. nadomesti, kar zaostajajo, plemenjaki. ■ . - Žreb čarna je tekom* 1924. leta nabavila 7 mrzlokrvnih žrebcev L,s,-,5 domačih. {medjimhiTskih) belgi jcev in 2 norioana, Iz bivšega žrelbetišča na Brdu - je dobila enega mladega noricama in dva mlada toplokrvca. Ob priliki konjske razstave v Ljubljani se : je-nakupil en polkrvnL anglež,.: skoten v Št. Jernejski -okolici. Poleg tega je podarilo -Ministrstvo .poljoprivrede -i voda SLo---vehi ji 5 amerlikauskih kasačev, ^ nakupljenih v kobilarni »Kamendin« od g.. Djnndjeiškega. Odpadlo je. 21 žrebcev li, s. 4 toplokrvni; in .17 mrzlokrvnih, od tebi a) prešlo,v last oskrbnikoy 10,.b) izločenih 3, c) poginila ali bilo* mesarju oddanih 8. Sedanji .stalež jej toplokrvnih. 59, mrzlokrvnih 103 od teh a) na Selu mrzlokrvnih 6 in 43 toplokrvnih = 49 žrebcev, b) jv zasebni „oskrbi mrzlokrvnih .97. in* toplokrvnih 16 = 113, c) v območju Ijiubljahske oblasti =, 32 mrzlokrvnih in 13 toplokrvnih =. 45 žrebcev, d) v Območju mariborske oblasti = 65 mrzlokrvnih in .3 toplo, krvni = 68 žrebcev. Dne IS. januarja 1925 .....iii■ vS Omeniti moram tu kot upravnik državne žrebčarne še oskrbnike ’državnih žrebcev*# zaštehni -cskiM; -Sedanj# so po pretežni večini vsi dobri, ne da bi se jim' hotel laskati, le sem in tja se kateri še mlalo spozabi. Kar je bile slabega, iir gnilega na zdravem JPlesu,oihii ki šo:' hoteli žrebce in državo* le izkoriščati so1 odlet eli. Tudi zasebna oskrba, ioplovkrvnjh žrebcev, katere so se me- • • rodajni krogi najbol j ibafli je v dbbrih ; rokialv, Tudi ti oskribovaloi, po večini po našem Dolenjskem, so poka- ; zali, da ima jo ljubezen do konja in: smisel za konjerejo, Vsem! tem) ljudem, kt so.,.v. časih,'ko oskrba žrebcev ni bila 'lahka in dob ičkanosna. vst rajali na svojem mestu ... v ih iz nekakega ponosa,, bi dejal, posegli marsikdaj , v lastni žep, naj bo naša zahvala in priznan je. .Kovipra-vllnik o oddaji državnih žrebcev v zasebno oskrbo (TTr. Bist št'. 16. z dne 29. febr. 1924), ki sicer nc predvideva. ti- .,. ste borne, letne subvencije, ki pa skrajšuje 'vzdrževala noi đob'O, skoro* na polovico,, jim); j‘e dobrodošel. . i Državna uprava pa bo niorala-v'-bodpče zvišati pod- . ■ pore lastnikom zasebnih (licepeovanih) . žrebcev; , iu,,to radii tega, da ohrani starte odgojevače in ìvjco plennenja- ; kov ter da pritegne’ še nove k temhi* poslu. Kajti to, če je izve,dl1javio in enkrat vpeljano*- je najcCnejši in hon;' eno ne naj slabši načini koii jćreje: 'tipajmo'; da" ziigléda zakon o IlcencOvanju, kmalu bèli dan. Glede krme (prehranjevanja) konj je -bilo' mliioin •leto dobro. Mauj zadovoljivo kot suha krma so bili žitni-pridelki predvsem žetev ovsa. Konjiška kupčija, zlasti ' pa odprodaja žrebet je, kakor že uvodonm oimmjcnoy-v * Sloveni,ji malo zaostajala za ono plejönjib^efih it e-5'- . Tekbta minolcga, leta se je podredi la državii a žreb- - ' | čarna na Selu neposredno! mihistrstvtt'poljWcivredte- i voda — odelenju ga o delen ja, g. dr. Mitrovič se je osebno hdeležIT nekaj naših premovanj da Štajerskem in. ; ikon jerejške^ražet £*•> ve, ki se . je vršila avgusta meseca t. E;.v Ljubljhm>*,^; ? "• Obakrat se je prav laskavo izrazil o naših prireditvah. Š0 in naši konjereji, ter dal-,tem,u tudi diu&ka- z zontnimi. den arnioni. prispevki-. Zadnje -, čase. je.Ml. inreiiovan v ministrstvu poseben nadzornik za konjerejo za celo na- ; šq državo., Uverjen sem), ,'da bp'. konjerejia Miied, vseh., panog našega kpiietijstva najpreje urejena in se.PQSPer. la dd iste višine, kakol* si jo'želimo* vsi konjereje!. Ob sklepu članka, ki se zaveda, dia ni podal v teh par vrsticah izčrpno sliko naše komjereje.kk je začrtal le obris započetega dela, mi je dolžnost omeniti še delovanje naših strokovnih organizacij, naših kohjerej- _ ekih odsekov; ki »ta pódpi^àfe i •* la z nasveti in dejansko državno upravo, v prid in povzddgo* naše konjereje. -- : Sh-M Tek. štev. UBO : - - Kraj Pasma Prigon Obdarovanih i Razdeljenih Prigon Vreme 1 Splošne pripombe (materijal) I. II. IH. Pf V. m za co ; I. ■ II, III. IV. V. 1 ■g cx \g J «o j E JO S* *5 .E ’S C3 ( c *V-i Oh denarnih daril i premovanja skupina skupina i 1 24. Ili 7. Žalec mrzlo- krvni 8. 6 . H ■À ZKJ -.. OJ lo j 45 7 6 9 1 •10 Us 7 6 2360 slab lepo posebno lep£ 2-, 3- in 41etne 2 ! 25. 7. Šmarje , • » 5 10 7 114 36 4 10 6 11 . 41 4 7 2970 srednji dež srednji materijal I 1 11-H 8. Ormož » 13 ' 16 14 6 19 78 15 12 i 13 ' 4 10 54? ; 5 . 7. 5090 povo- ljen lepo dober materijal 4 12. 8. Ptuj mrzlo- in toplokrvni 25 6 14 11 15 71 13 6 10 ’ j 5 11 45 2 6 5000 srednji n nekaj lepih toplokrvnih 5 13. 8. Spodnja Polskava mrzlo- krvni 6 8 9 15 7 45 6 8 7 8 5 34 4 6 3520 slab v srednji : 6 18. 8. Sv. Lenart 7f 17 6 12 1 17 53 14 6 12 1 8 41 4 6 4490 ■ » » dober 7 19. 9. Gornja Radgona » 18 7 15 1 15 56 12 7 14 ! i 9 43 5 5 4450 dober dež dober, zlasti lepi konji iz Apaške kotline 8 20. 8. Ljutomer toplo- krvni 10 6 3 8 7 34 7 5 3 4 • 7 8 2 4 5 9330 srednji lepo amerikanski kasači, prav dobri obični toplokrvni : 13 19 18 4 10 68 10 16 14 2 14 8 5 9 10 21. 8. Murska Sobota mrzlo- krvni 5 15 .'7 5 5 37 5 6 6 2 .5 24 1 1 3160 slab dež Srednji 22. 8. Dolnja Lendava » 24 6 10 9 5 54 19 .5 10 7 5 46 6 7 5010 dober lepo dober 154 105 120 65 133 577 112 87 104 35 95 433 50 59 52180 1... 7' J : J. tj. • ! .j I. kategorija — kobile z žrebeti II. » = 3- in 41etne Predsednik Konjerejskega društva za mariborsko oblast III. „ ■= 21etne Lovro Petovar. IV, , == lletne V. » ■'=== mladi žrebčki äne 15. januarja ilŽS „Konjerejee“_______________________________ Stran i Konjska premouanja o mariborski oblasti I. 1924. Koncem) julija in meseca) avgusta) so se vršila, v dbmfoèjtu) m'ariibprske oblasti 'kiouiglstkiai premlo-vanja, ilei jih je priredil konjerejski odsek II. Poleg državne podpore so premovantjia gmotno omogočile blagajne okrajnih zastopov, deloma tudi občinske in domaći - denarni zavodi, za kar jimi bodi izrečena najtopledša .zahvala. Letošnje deževno vreme je tudi tul delalo ovire ter je ponekod prémOvanja skoraij onemogočilo, tako na pir. v Šmarju ?pri Jelšah, v Murski Soboti in Gornji' Raidigotad.'jKljub temu pa se zlasti v zadnjem kraju ko-njerejci niso' prestrašili slabega' vremena ter pripeljali praiv lep Materijal na ogled1, poéeibno'iz Apaške kotline. V občp se'je letos opažalo; da se tildi prva) 'kategorija, to so kobile z žrebeti, zboljšuje, da si so’ se vršila nekatera premOvanja v času, ko- je imel naš konjeTcjec z živino veliko dela na pol ju, kot oranje za ajdo repo itd. V Ljutomeru so se letos ocenjevali konji kasaške reje ločeno od običnih toplokrvcev, kar omogoča bolj objektivno presojo'. Pripeljan je bil prav lep materijal, prilgon pa bi bil želeti za> ljutomerski okraj boljši, V splošnem «So napravila vsa premovanja ugoden vtis. Žrebetne kobile so se zboljšale, — neprimerno) lepša je_ bila kondicija konj, od prejšnjih let; .tudi kovanje je bilo z malimi izjemlanui v* redu. Poleg običajnih članov konjerejskega odseka :u državne žrebčarme soi se udeležili premovanj vsaj deloma oblastna referenta za kmetijstvo' in veterinarstvo gosp. ing. Josip Zidanšek in dr. Jianko Rajar, v Šmarja, Ormožu in Ptajni streaka poglavarja. Zadnja tri premovanja, v Ljutomeru, Murski Soboti in Dolnji 'Lendavi pa je posetil zastopnik ministrstva poljojprivrede i voda, načelnik g. dr. Mitrovič, ki se je o našemi konjerejskenU materijalni in1 toi toplo-kot mrzlokrvnem; prav laskavo izrazil in v priznanje temu državno podporo, namenjeno- za ta prembvanjia znatno zvišal. V,boljši pregled premovanj naj služi tabèla. (Gt-j »lran 5) Uraöne uesti. Ustanouhiki. Kot n Stanovniki z enkratnipil priepevk^aii^ so pristopili k našemu društvu: *1, Savinska posojilnica v Žalen, 2. Kmetijska družba za Slovenijo,-Lj-ublijatm, 3. Okrajni zastop Ormož, 4. Posojilnica Maribor, : " 5. Okrajni zastop (ŠeTjlef, “' 6. Okrajna posojilnica Ormož, ............ ________ - 7. Županstvo- mestne občine Ormdž, 8. Okrajni zastop Maribor, 9. Okra jni zastop Ljntolmer. Vsemi temi naša iskrena zahvala ter obuto: posnemo^ valcev. Oglasi glede prodaje plemenskih konjev. Toteadevni kratki -oglasi mašihčlabov se Sprejemajo v »Kbnjerejca« proti pristo-jlbini-!■ din., katere je treba takoj1 z oglasoml v gotovini ali'v znamkah poslati. Letnik in izdajatelj : Konjerejsko društvo za Mariborsko oblast| Ivanjkovci. — Tisk Mariborske' tiskarne d. d. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, Maribor. JI||llll||||||llll||llllll|||||lll||llll||||||il!l||llll!iIIIIII||ltll||lillli,llllll|||lllll||lllj|||||||lll,|ll||||||||Pl|lll|||lilllltl!,l|-VELETRGOVINA z ŽELEZNINO P PINTER 6 LENNRD, MRRIB8I | ALEKSANDROVA CESTA 32-34 |( Brzojavi: PINLEN MARIBOR — Telefon št- 282 ■_J=*| Skladišča se nahajajo v V Ig ■ Mlinski ulici št. 2 in 12—14 I Säe S =s NA DEBELO NA DROBNO^ ■-i- ],|illllltlllij|j|lllllllliili||l||lllllllill|||'||llllllilill|||lllllli|HIII||||j|llllll!lll|||||jliillll!llli|j||lillilllll|f|j||llllllllll||ij|^i tllllllllll-',''Hlllllllli' tllllllllll'- 'illllllllll'- ''Hlllllll»! tullllllll' tllllllliili- 'illllllllll-''•lllllllIIN-- - J 1. številkoi pošljemo vsem, kateri sto' vplačali članarino za leto 1924. Odbor je v svoji seji dne 2. oktobra 1924 določil članarino na 20 din. letno. Ka toi sveto dobi" vsaki član brezplačno »Konjferejca«, od te svote dobi pa še tudi 2 din. 50 para za vsacega člana podružnic a. Listo prilagamo položnico, ž katero na ji takoj vsi člani nakažejo članarino, da> prejmejo potem' tud’ drugo številko lista redno. Dai bode naše delovanje uspešnejše. pridobivajte pa pridno tud-i nove članCL V slručajb pa, da je kateri članarino za leto 1925-že vplačal pri kateri podružnici našega- društva, kjer so istefž© ustanovljene, od1 po de nakazilo po položnici. ''*? % M e d ji m u rski -IH težki vprežni konji, === ^ razplodne kobile» konji za kočije | dobe se stalno in po najnižji ceni potom |jj Julio Hoff manna v Čakovcu JI Telefon 31 lü ■ din., S // Prva jugosl. tovarna za konjske žreblje JURCA Sl TAM -nudi vse vrste konjskih žrebljev v najboljši kvaliteti po najnižjih cenah PTUJ - SLOVENIJA // ÌUlllHlliniiniinilUI||llllllttlllUWIIUI!!!!»«m