1/2021 letnik CXXIII 10
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Glede na zgornji opis se nama je z bratom (oba čebelarja) 
porodila zamisel, da sva naredila večjo talilno komoro s 
segrevanjem vode z električnim grelcem in regulatorjem 
temperature. Za to sva uporabila naslednje sestavne dele:
•	 PVC 60-l posodo s pokrovom (kot za kisanje zelja);
•	 krožni grelec 1800 W (od pralnega stroja), vgrajen 
na dno posode;
•	 nosilno zaščitno mrežo grelca (na katero se položi 
sod – posoda medu do 50 kg);
Vodna kopel za utekočinjanje medu 
Marko in Niko Purnat
purnat.marko@siol.net
V gospodinjstvu se običajno uporablja način 
utekočinjanja medu s pomočjo v posodi pogrete 
vode, v katero vstavimo kozarec medu. Vodo počasi 
segrevamo, tako da ne pregrejemo taljenega medu 
čez 40 °C.
•	 regulator nastavitve grelne temperature  
(lahko tudi cevni termostat centralne peči);
•	 ohišje s pokrovom iz ivernih plošč in 5 cm izolacije.
Postopek taljenja poteka tako, da v PVC-posodo 
nalijemo toliko vode, da sega pribl. do 2/3 višine 
talilnega soda kristaliziranega medu, nastavimo 
temperaturo na 43 °C (toplota se s prehajanjem skozi 
vodo in pločevino do medu zniža za 2–3 °C na ciljnih  
40 °C), tako da ne pride do pregretja, in talimo približno 
24 do 48 ur, odvisno od trdote kristaliziranega medu. 
Med taljenjem nadzorujemo tudi temperaturo medu in 
v vseh osmih letih uporabe naprave še nisem ugotovil 
v fazi utekočinjanja prekoračitev maks. temperature 
medu 40 °C). Z rezultati svojega postopka utekočinjanja 
medu sva oba z bratom zelo zadovoljna.
Sama izdelava naprave za utekočinjanje medu s 
sistemom vodne kopeli in postopek utekočinjenja 
medu sta preprosta, zanesljiva in poceni, kar je 
razvidno s fotografij. 
Foto: Marko Purnat
Posoda z grelcem Regulator grelne nastavitve temperature Talilna omara
lopatico prestaviti iz skladiščne posode. Čas utekočinjanja 
je odvisen od stopnje kristalizacije, vrste medu in 
temperature utekočinjanja, vendar ni daljši od nekaj ur. 
HMF ne naraste za več kot 2 mg/kg. 
Potem ko med stočimo iz panja, je ravno utekočinjanje 
tisto opravilo, kjer čebelar lahko naredi največ škode za 
kakovost medu, zato je prav, da se tega opravila lotimo na 
pravilen način, še bolje pa bi bilo naše potrošnike navajati 
na uporabo kristaliziranega medu.
Potrošniki medu med najpogosteje utekočinjajo 
v vodni kopeli, posamezniki pa tudi v mikrovalovni 
pečici. Utekočinjanje medu z mikrovalovi lahko povzroči 
poškodbe encimov, zato tak način utekočinjanja medu 
odsvetujemo. Vodna kopel pa bi lahko bila zelo dober 
način utekočinjanja medu, ki ga posamezni čebelarji tudi 
uspešno uporabljajo. 
Viri:
Dobre, I., Georgescu, L. A., Alexe, P ., Escuredo, O., Seijo, M. C. 
(2012a): Rheological behaviour of different honey types from 
Romania. Food Research International, 49: 126–13.
Escuredo, O., Dobre, I., Fernández-Gonzáles, M., Seijo, M. C. (2014): 
Contribution of botanical origin and sugar composition of 
honeys on the crystallization phenomenon. Food Chemistry, 149: 
84–90.
Manikis, I., Thrasivoulou, A. (2001): The relation of physico-
chemical characteristics of honey and the the crystallization 
sensitive parameters. Apiacta, 36: 106–112.