rokodelnih
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
red devane od IMr. *Ifme&a Jšleitveisa*
Tečaj
V sredo 13. rožnika (jun i ja) 1849.
List
Pravoljub
Zvijac.
oménhi o novih èasih
Podobica s kmetov.
e vunder zdi mi bolj veselo Krepko poprime člověk délo,
j
?
Od kar se treba nam ni bati Pod palico tlačansko stati.
Pocakaj! tlake nisi odmétel,
In še pšenico bos desétel,
Prišlo bi bilo že na staro, Pa Madžar še odvraća kvaro.
Pravoljub. Jez vem, de Cesar je pravicen,
Bog tudi nikdar ni krivičen;
Je Madžar take pa dobrote Kaj bratje naši so sirote?


Dvomnek. Pa govore od odplaćila
Sej s tem bo vunder huda sila;
Nej kmet še tak skerbno obraća Gospodo vunder težko placa.
Pravoljub. Ni lahko tukaj razsoditi,
Pa mislim, up je obraniti:
Ne bo težave kmetu obilne. Ne bo krivice knezu silne.
?
Pravoljub
Nej praša kdo kar kóli koga, Je šola védnosti podloga5
Pa še po šóli se je učiti,
Ce hoče kdo se bolj zmodriti.
?
Možém je šola skušnja razna Menitev med sebój prijazna;
Vednó skerbno pr e mišlje v a nj e In pa podučnih spisov branje.
5
Dvomnek. Smo tak učeno
drovali
Bi céli svet zravnati znali,
Le ena rec Kdaj zc
mše ostane:
pet žvénk papir nastane?!
Podlipski
VoiUlu pričinim hmetovavcam
Gospodar s pazljivími očmí, Pôsle pridne in poštene stri.	,
Kokosi mlade, krave stare Nikolj napolnijo omare.
Pred vrať mi dost blata, gomile pa ne Je rana za travnike, njive, polje.
Kdor prasce rejene kupava, Nikdar ni prebrisana glava.
Đvomness. Kaj meniš od nove p
Zastran soseskine
naprav
2
Premalo, sodim, smo se
»li' učili
?
Zvijac.
Pravoljub.
' Kak bomo se gospodarili?
Le čakaj; meniš, de župana Te bo volila srenja zbrana;
Nobene ti ne bom poterdil, Ce bi s teboj celo se zgerdil.
v
Ce bi ti hotel nagajati, Kot kdaj pisarji tam košati,
Ko srovost njih te je motila, Te kmalo skušnja bo zmodrila.
Le misli: delati je cesto, In móst postaviti na mésto,
Ať nočeš, bodeš vóz prevernil In kmalo misel spreobernil,
Dvomnez. Res, pred so zaničvali kmeta,
Kot druz'ga Adama imel bi očéta;
Alj kmét zdej verje: vsi smo bratje: Gospod spozna tud': vsi smo bratje!
Res je, de v šóli so gospoda Ravnali iz kmečkiga naroda,
De praša glava puhloznanska:. Kje raste zemlja tam Ljubljanska?
Z vi ja c.
j
Sta pridno oskerbljena travnik in njiva
Nj
cena le vrednisi vsaki dan biva
?
Je čedno in svitlo,
konj
B
terden
v •
zdrav
bistrih
. « f oci.
Za drobnico rosnata paša
Je strup, in nje
zsrubo donasa.
Voda na travnike speljana Narbolj tečna trave hrana.
Kar přidělat' moreš Ne oblek, ne žita, ne
ne kupuj teg hišniga blaga.
?
Lenuhe iz hiše Iz žitnice míše
Iz skednja pa vrabce zapodi vse preč Prodajal dôst mernikov žita boš več!
? ?
Kjer je terda, pusta trava Gnoj in mléko zgubi krava.
Kaj še?
Bi pregnal iz verta; De b' le k e r to v sila Zemlje ne prerila!
Eniga kerta
Miroslav.
So tudi
se preplesti
>
Nositi osabno se in vêsti,
Tam kakor mestne gospodič Dekléta tud zagorelolične.
Dvomnež. Je šola se poslovenila,
Za domačijo več bo učila?
Se člověk hotel mlad bi biti
'	Si novih vednost pridobiti!
*Wurce razlaga svojimu stricu
cesarski patent od 4. sušca zastran desetine,
tlake in druzih dávšin.
Pervo pismo.
Preljubi moj stric!	•• il^'Vv
Kér ste mi pisali, de v patentu, za vse kmete takó imenitnim, marsiktere reci pràv ne
zapopadete, Vam
iz
?
Svobodno po nemškim.
Vredništvo,
102
serca rad dopolnem Vase želje, in Vam čem práv po do- na večer v veči kopíce zdevati, tretji dan pa jih spet mače razložiti postavo , po kteri je posestvo réšeno sto raztrositi in posušiti. Ce se ob
dezevno vřeme
moje
in stolétne podložnosti. Prav bi bilo, ako bi pisma tudi svojim sosedam na znanje taka, kakor Vam godí, de tega imeniíniga patenta v vsih
naj pokosena trava v
takó dolgo leží, de
9
kterim se se spet lepo vřeme naredi. Pokoseno travo čez noč raz
trošeno pustiti, ni prav ;
senó zgubí lepo farbo in do
rečéh pràv ne razumejo. V nedeljo po službi Božji se broto. Voljno ravnaj s senam ; ne tolci z grabljami in spravite vsi skupej pod košato lípo , in beríte zbrani z vilami po njem, sicer se ti
ga veliko vdrobí. Posebno
množici moje pisma; nadjam se, de me bo vsak lahko s suho deteljo moras lepo ravnati, ki ji perjice rado zastopii.	odletí. V kozelcih se detelja in otava nar lažje in nar
Cesar Ferdinand I. so že 7. sušca lanjskiga léta boljši brez vse škode posuši
po nasvetu Svojih ministrov in po predlogi tadajniga	Z otavo je več opraviti, kot s senam. Imej skerb,
deržavniga zbora sklenili, de ima vsa gruntna in po- de boš vso pičo prav suho spravljal ; de se ti nad sestna podložnost jenjati proti tém, de se nektere řečí hic vam ne vgreje, ali celo ne vname.
s primernim plačilam, nektere pa brez vsiga plačíla osvo
Ce se je senó dolgo v dežji valjalo, s soljó ga
bodijo ali sfrajajo. Vse natanjko pa ni bilo v tém pa- potresaj, kadar ga pod poslopje zmetavaš ; na en tentu razločeno, kakor je v patentu, kteriga so 6 mescov cent sená je pol funta solí zadosti; takó bo živini
po tém cesar Franc Jožef I. dali, in po kterim se prijetna klaja bo osvobodenje (sfrajanje} gruntov in posestev zdej zgo- dovana bila. dílo.
v
9
ce
bi ravno od slabiga vremena posko
Ali véste, ljubi stric ! koliko cela šuma znêse , ktera zadene desetino, tlako in druge davšine, ki jmajo zdej jenjati? Dve sto milijonov goldinarjev! Ce na in pokvari, eni strani pomislite, de en del téh davšin na práv pra
Nadhlevi ali pôdi, kamor senó spravljas , morajo terdni biti, de živinski sopuh iz hlevov piče ne skazí
vični
poti iz podložne stare zaveze izvíra, zató kér so Mz JPíáStfii*
za
ohranjenje gojzdov
grajsine nekdaj kmetam svoje lastne grunte in zemljo brez denarjev proti tém v posestvo dajale, de so jim
če se runtni
od cesarice Marijé Terezije danih.
zató tlako dělali, desetino odrajtovali i. t. d. pa
(Dalje.)
od druge
straní tudi vé, de so bili marsikteri
3) Tedej se mora druga postava spolnovati
9
de
ar
se v velikim ali majhnim gojzdu nič več ne menj drevés
davki nekdaj po krivici podložnikam naloženi: vsak ne poséka, kolikor jih v pretečenih létih v sék doraste. sam lahko zapopade, de taka postava, ktera razvézo te Ko bi jih več ali menj na enkrat posékali, bi jim za stare zavéze ukaže, ni kaka kaj bodi reč. Kdo zamore prihodnje léta ali preveč ali pa premalo drevés ostalo.
zdej po pretečenih sto in sto létih
presoditi in razsoditi : kaj de je pravičniga, kaj pa kri-
gotovo in na en las
vičniga?
Po tej postavi naj tedej
4) Gojzdni lastinec, de bo iz svojih gojzdov ne
Sej véste, de nespoznane krivične reci zadobijo prenehama vžitek imel, prerajtbo v 1. §. storjeno v po
___i	___ • 1____l _ r	j	___ A__' v ^	r.	tm	,	• v	»	1 • i	v.	,	•
dostikrat veljavnost pravične, kér so od ene straní ze
za starané, od
« v
druge straní
sébne bukve zvesto zapise, k o li ko r seznjevderv je nam
pa so v last druzih po- reč do perhodnje dorašbe posekati ; iz tega bo previdil, sestnikov prišle, ki so grunt s temi pravicami kupili kolikor sežnjev derv zamore vsako léto brez skerbí ali
ali pa od tistiga, ki
ga je kupil
9
Pri dedišini (Verbšini) mora tisti, ki je posestvo pre
podedovali (poverbali). brez škode dobiti. Treba mu pa je zraven
9
vzel
9
svojim bratam, sestrám in
drugim dedovavcam
5) Dobro premisliti, kakšni so njegovi gojzdje ktere drevesa so v njih, ako so le za derva , ali so pa
fverbam) po precenjeni vrednosti izgovorjeni delež po- dobre za pohištvo, za sode, vozove, podobe, stole, mize
plaćati
9
in on pride po tém, ko je deseti denar in vse druge prepísne štíbre odrajtal, v postavno posestvo. Ce bi tedaj vsi gruntni davki cio brez vsiga odškodova-
jenjali, bi se vzélo grajsínam in drugim opravičenim
gotove pravice.
ali za ladije, ali za kaj druziga več vredniga bolj per pravne; zatorej tedej
6) Naj zmirej potrebno skerb ima , de zunej
dre
nja
skodlje, se
za derva
200 milijonov, do kterih imajo nektere
é •
vés posékanih za sóde, vozove ali
pa , za kole . za žerdí, in za drugo malo rapotijo naj Odsv. Kri špín a se sicer pripoveduje — ne vém ali je rés tisto odbira , cesar ni škoda, kar véter podere ali odali ne — de ie boíratíncam usnie fleder") kradel. iz niesra čésne, kar vsahne, ali kar se potare; posébno skerb naj
pa ubogim čevlje dělal
ali ta priméra ne veljá tukaj pa na tisto ima, koliko drevés zamore vsako léto zapo
ze zató ne, kér je kriva misel, de so grajšaki vsi bo- rédama posékati. Kér so pa drevésa
dvojne, to
je
9
ene
9
kmetje pa so vsi reveži. Koliko grajšakov je, za dervá, ene za lés, se tedej tako vé
kterim bi—če bisv. Kri spin še dan današnji živel
gotovo tudi čevlje dělal, za ktere bi premožnim kme- ktere so véjaste in gerčeve in torej niso za drugo rabo
7) De naj se za dervá le tište drevésa jémljejo,
9
tam u s nje kradel!
ktere so pa ravne, in posebno hraste, hoje, smréke in
To, ljubi stric! naj Vam bo za predgovor, preden borovce naj se za lés, kér per pohištvu veliko zaléžejo
5
zacnem v družim pismu razlaganje gori imenovaniga pa- perhranijo , de jih bodo iméli za tenta. Pozdravite mi mojo ljubo této in vse moje znance.
dile
Vaš zvest Jurée.
podboje, late, okna, i.
t. d.
sleme , trame , deske , Za te reci je namreč
tréba dolziga in ravniga lesa. De pa drevésa po vsim
Kosinja in pridelk iz travnikov.
cr to
ojzdu enako
podrašajo, kar
je zlo potrebno, je tedej
8) Posebna postava, de drevésa
zaporédama, ne
Senó kositi se mora takrat, kadar je veči del pa sèmtertjè po hribih ali ravninah kjer si bodi,sékajo;
krajih se pričné košnja na- ondi naj pa vse germovje zunej mladih drevésic čisto
trave odzvétlo. V bolj gorkih
vadno v drugi polovici mesca rožnika; v merzlih krajih in po enakošnih senožetih pa pozneje. Podvizaj se otavo kositi, kér je teško spravljati pozno košeno.
potrebijo ; sekáčem pa nikoli ni perpustiti, de bi kake
gerde
drevésa, kjer
se jim sekati kraj odkaze , popu
šali, ampak ondi naj, kar je mogoče, vse čisto sklestijo Po navadi se radovnice za jutra raztrosijo ; popol- in sosékajo, ne de bi klade ali pa verhovino popušali, dan se enkrat obernejo, in na večer v kopice spravijo, kér za kurjavo vse pràv pride. Drevésa naj se ne sekajo
de rôsa in dež
na osuseno senó ne pade.
Drugo jutro
9
kadar se rosa posuši, se kopice spet raztrosijo, če se
dezja
krat
bati ni; okoli poldne
visoko od zemlje, ampak prav pràv per
tléh, takó de
nizko, kar je mogoee štori ne bodo čez poldrugi čevelj
premesaj še enkrat ali dva- visoki, in če se da , naj se tik zemlje odžagajo, véje
raztroseno ; ko se sonce nagne , je senó dobro za naj se od debla tudi gladko odsékajo. To je pa le samo
-----—j ""	•• •*- ? jv	^"~* «	««j
spraviti. Ce sušivniga vremena ni, je treba pokošeno od velicih
grajšinskih ali kmečkih gojzdov rečeno
j
ne
103
pa od majhnih ali tako imenovanih host ali logov
majhne vrednosti in kmetam na drobno razdeljt tudi v téh ne smé kmet takrat. kadar male dr
9
ki
ce
99
poméni. Mislite se sami sebe prostiga kmeta
9
pa
c. k.
in povejte : ali bi se tudi Vam taka ne
godila ?
Kaj
sneg
pokrije, bre
védeza svoj

poske sekati
9
potlej
postavim
naj tudi
55
l. 1.
U
vé prost clovek , ce bere „sušca 1. 1.
u
de
poméni „lanjskiga léta
a
Nikar tudi tacih
majhnih reči v nemar ne pušajte , posebno zdej o per
9) Dračje in berstje poberó , naj véje in verhovi- vim času! Ena sama majhna reč, ki je prosti bravec ne
no, ter ves raztreseni drobiz skléstij to práv pride ; naj suhe in nalomljen
9
za podnét vse razume, ga dostikrat moti v celim sostavku. éje lepo čedno /
iztrebijo, de bodo gojzdje čisti, de séme. ktero na iztreb
Tretja potreba je , de prestavljavec brez slov
ljeno zemljo pade , v tla zaléze ,
niških pogreškov prestavlja. Za tó je treba
9
de je
se pr
in takó nov prestavljavec popolnama znajden v slovenski slov
o
ojzd
edí
in
nasi
(Dalj
sledí.)
ni ci. Natísi postav in ukazov se bojo shranili, nasledniki bojo tudi i z téh sodili omíko slovenskiga jezika, kakor mi dan današnji, ako stare bukve v roke
Maká naj bi se postave in druge vzamemo, po njih sodimo omiko svojih sprednikov. Sicer
oznaníla v slovenski jezik prestavljale, de bo pi
V
ze
sploh od vsaciga
omikaniga
čio
P
p 0 pol
sta vije
krive
(Konec.)
va nar potrebniši lastnost přestavíj na razume, kar prestavlja, reč dostikrat ni resnična in kri
je, de
sicer pr
pa se cisti jezik veka tirja.
To sim si namenil, slovenskim prestavljavcam v iménu prostiga ljudstva, za ktero so ja tudi po-
ukáži in stave in ukazi
natisnjeni, na
serce položiti, kér iz lastne
postave pridejo na dan. Kér pa postave in ukazi skušnje vém, kaj želijo
mnogoverst
v sodniške , zdej v
reci zadevajo, ki
zdej v politiške, zdej saj zdej
in terjajo prosti bravci, kterih je
V
se
veliko več, kakor omikanih
9
etijske, zdej v obertniske
zdej
tudi vsi omikani
bili, nam
nikdar ni
pozabiti, de
in če bi za Slo-
v cerkvene, zdej v zdravniške zadéve segajo, vsak sam vence moramo pisati v duhu lahko presodi 5 de ena glava sama ne more zadostiti vsimu temu ; de je tedej potreba, de se prestavljavec
slovenskiga jezika.
Dr. B.
X»/
zve
vedno z več mož mi posvetuje, ki so popolnama deni v takó različnih rečéh, ali, kar je še boljši, de se
j
/
opis iz Celjorca.
V 44. listu „Slovenije" beremo dopis iz Ce
prestavljanje izroči posebnimu odb
omit é)
9
ki
vsaciga rodoljuba veseli
se zató postavi in kije za gotovost ali resničnost porok
ljovca, v kterim se dve za novici znajdete. Perva zadene začasniga poglavarja ko
Druga potreba je
9
de se prestavlja v duh
na
roske kronske dežele, barona Schloissniga
»fC /|>
9
doviga jezik
in 1 a h k
mlj
ki se
Častiti P1** vsaki priiožnosti resničniga prijat la slovenski-
domorodci ! ki Vam je prestavljanje v slovenski jezik
ga
naroda
skazuje, in
se je spet
unidan, ko so
bili vodja
izroceno, prav zivo Vas pi
k
prestavljajte v duhu
oč, pro-
in učeniki bogoslovstva pri njem, takó prijazno zastran
«
J
1
m
slovenskiga jezika, de bo ,
sto ljudstvo razumélo, kar bere. Se vé, de ljudstvu
dobriga
slovensine pogovarjal, takó ljudomilo govoril od slovenskiga naroda na Koroškim, kteriga lahko za
d
ih reci ne morete v povedati, kér prestavlj
lej z
b
mogel glavo prostih ljudi tako reč zapopadli, ktero le omi kan razun tacih težko razumlj
razumljivo sveti duh, de bi za-vetliti. de bi vsako
opi ',c /,x },
inje s takó serčnimi besedami obljubi! sker
¥T	•	1 # 1	• v • ♦ v •
ko je bil pricijoci
ek še spisan, snio
clovek razume
9
ali
v f
reci
přestav
ljajte saj vse drugo z lahko razumljivo besedo. Dostikrat s zamore marsiktera reč, ki je prostimu Nemcu nerazum iva, po slovensko lahko umevno dopovedati; postavim
brali, Slove
Mikl
na Di
de za perviga prestavlj
deržavnih po
Slovenii« tv za vse
k
skiga slovstva
V • V
na Dunaji gop. Dr. izvolj en, in gosp. Dolenc, c. k, pravdosrednik je njemu kot preglednik pridružen. Slišali p»
99
b solu t
Stimmenmehrheit
9
kteri prost
Ne m
nob edei 1 o vi čnii prost Slo d o m a č e stavke
ume kaj hoce ta beseda rêci ? Stavim Ce pa mi po slovensko rečemo ,,če:
9
de
smo tudi, de gosp. Mali ilírskiga poglavárstva, ii prestaviti, ki se bojo na zgorej imenovanim naznanilu »SI
sedanji pres
c. k
Dunaj v pre
deržavne postave natis poslale. V
tudi beremo
9
de
enska beseda teh
P
bo za vse S
vel ja
P
cc
(^čez polovi
većina glasovi, se bo tudi
ki
kar tudi nernore drugac biti vkljub vsim tistim novmcam
9
v nji kmalo znajdel
Prestavljajte p
edin i si kr ai ns k
k S
ko roš k
po s
ili h
deliti
Razdelíte
d o 1 g
in
p 1 e te
nemške
k
ki, g oriški in istri
v k r a t k
krate k stávek je lahko
*•) D
bilo gosp. baronu Schloissnig
Pisatelj
ski jezik
ze
zumljiv in je v duhu sloven sk
»
v .1
Prosim
dolgo resnično mar, se očitno iz tega vidi, de že v létu
Vas
de naj bo to \
nar poglavitn
• v
delo
de
1843 gosp. barona, ko
deželnim
bil še v Ljublj
svetovavec při
kosite dolge stavke, ki v nemškim dostikrat nimajo
kte
ne konca ne kraja. Ne stavite slovenskih besed p
pt

poglavarsi pridno bral
ajdemo med naročniki »Novic«
9
Kaj bo nek gosp. Milo nik k temu rekel, ki
J
9
de
praví
Slov
bolé
9
ne deržíte
dboru deželniga zb
v
Celí
unidan v g storil,
de nai bi se za k o r o šk e S
samostavnih imén (Hauptwórter), de bi jih vedno le spet
mena prestavljali; tó ne gré po
pisanje okorno in težko
m 1 j
1 o v e n s k
Zdej,
ko
naredi e 1 j á v
vradnih recéh vsakimu narodu njegov jezik za iz vir no
besedo ali pra v o pí s, je to že clo lahko, inje tudi dolž-
t, k vsakimu narodu v duhu
nJ
jezika
v koroško-sl hort!) krajnsk in ukazi izhajali, Mil o nika popr roda popolnama je: cor
ki m
po
1 o v e n s k : del ljudstv
čudoviti predlog postave in uradni ukazi iti dajale, >kér (hôrt,
postave no gosp.
kterim
dozd
stopi.« Pro
P
ljudstvo
k
mške postave i p
9
kaj
govoriti. Dokler te enakopravnosti nismo iméli, zna biti
stituirender Reichstag, absolute Stimmenmehrheit, Petitionsrecht, Census, Presse, actives Wahlrecht, passives Wahlrecht in sto in sto enacih besedí. Kdo bo tedej tako
de se je mógel prestavlj
bolj terdo po pervopisu
ravnati prestavlj
zdej pa so te verige odpadle in svobodni îc naj se posluži te svobodě v prid svojiga
učenost od prostiga Slov tem pravi, de ne razume p
terjal! ! In če Slovenec po in ukazov, kdo bo zavoljo
tega nedolžni jezik dolžil, de je on tega kriv
bo
da, de ne bo tozil, de tako ..učeno" prestavljamo
še kdo svetoval, de
v
naj se
Na zadnji proste Nemce na Koroškim
de nas nihče ne razume
55
9
lahl
nja učila.
mljivosti pristaviti, česar me
Se nekaj moram zastran
je že večkrat skuš-
na Štajarskim
še, kér jo vsi
Avstrijanskim i. t. d. v
h jezikih pi
inako
sprache) ne razumejo! Ra
zavijajo, in pisemskiga jezika (Schrift r
Ne
krajšujte nobene besede, ampak v
Rib
» v
L
P
takó bi utegnili Boh
o 1 i a n c i. T
nar manjših rečéh célo zapišite. Vém de so kmetje
čanje i. t. d
de naj se
kim
99
c. k. poglavarstvo
ce
brali
9
in de niso vedili : kaj de
Boa; delj
nam daj dobro! Ce bi po
v	trii
c pnsh.
h
P
* v
svoje pi
etih hodili, n( Vredništvo.
bo
104
beti tuđi za potrebe Slovencov, đe so si pričijoči Nemci vojske za vojaske vozníke v cesarsko službo stopiti, in nemškutarji domu gredé v ušesa šeptali: „kaj je Oni morajo voziti in konje opravljati znati; dobijo koj
sicer pa zraven kruha vsaki dan
gold.,
tó ? temu je ja več za Slovence, kakor za Nemce". pri asentiranji 5 Modri gospod spozna, de imajo vsi narodi edine pra- 8 kraje, plačila, i. t. d. vice, in de veči potrebi
g re
tudi
veči
in hitrejši
skerb in pomoč, in de če se eni mu narodu da, kar mu
se za tega volja ne krati drugimu njegova pra-
gre,
vica. Nemci imajo že narodske učilnice, Slovenci imajo še protinarodske — nemške ; Nemci imajo nemške urade (Behórden), Slovenci imajo se nemške; Nemci imajo že nemško šolsko svetovavstvo , kdaj bojo dobili Slovenci slovensko? i. t. d. Slava tedaj tacim možém, ki si pri-zadevajo , de se bo Cesarjeva beseda v resnici in
takó spolnila, kakor so Cesar ukazali brez okrajšanja narodskih pravíc ! — Druga veselica zadene šolsko reč.
Vodja tako imenovanih normalih šol gosp. Wen cei Kiihnel spozna za dobro, v prihođnjim šolskim letu
r>
učence takó razdeliti, da bojo v enim oddelku (Abthei
lung)
Nemci se nemško
i
v
drugim
pa Slovenci sloven
sko učili. Potrebno je to, in tudi lahko izpeljati, ako se bojo po razmeri enakopravnosti nove šole osnovale. Se vé , da ima gosp. vodja v nemškim šolskim sve-tovavstvu veliko hudih nasprotnikov ; kader je letó svoje mnjenje pervikrat razodel, so neki trije gospodje, kteri
bi imeli vsi po pravici slovensko znati, ali besedice ne z na j o (diôcezanski šolski ogleda in obadva kateheta!!) hudo na njega planili in terdili, da to ne more biti in tudi ne bo. Vodja pa misli pri svojim planu ostati, in ministerstvo poprašati ; bomo vidili, kaj bo ?
Bog
bo dal pravici svojo moc ! Mislim, da še vprašanja
ministerstva pri ti
reči
božjo voljo enkrat šolsko svetovavstvo, v kterim bojo
ne bo treba ; bomo ja dobili za
slo
venske šole po slovenskih rodoljubih nadomestovane."
zastran
šeno
Novičar iz MJubfjane•
Novičar mora nekoliko popraviti v poslednjim listu
Babnikove tiskárně pravde prine-
°*osp
to
novico, namreč: vikši sodnjištvo še ni skleniIo,de se bo pravda na Dunaji ponovila, ampak le, de se bo gosp. Babnikova pritožba pre so díl a, in pri ti presóji se bo še le sklenilo: ali se ima pravda zastran gosp. Bab-
nikove zadéve ponoviti ali ne.
Radeckiga še ni
bilo v Ljubljano ; iz Mestre se je v Verono, Milan in zdej vFlorence podal. Kér pa ima na D una j i shod vikših avstrijanskih generalov biti, ga zamoremo se pričakovati. — Přetečeni petik zjutraj zgodaj so peljali iz jetnišnice Ljubljanskiga grada v jetnišnicoKuffstei n
Osrerskih
hudodeleov. ki so v
Te dni je prišlo
na Tiroljsko tistih 27. G uns u veliko Ilorvatov pomorili.
vnovič ministersko povelje v Ljubljano, de železnica mora
dokončana biti, de se bo po tem
a vgusta
do mesca
vožnja po nji berž začéla. — Kér imajo spét vsi vojaki našiga regimenta iz Ljubljane marširati, je prišlo od ministerstva iz Dunaja na Ljubljansko narodno stražo vprašanje: ali hoče in zamore vse vojaske službe in opravila v Ljubljani prevzeti; če ne, se bo moglo
na
drugo vizo
za tó skerbeti. Narodna straža je odgo vorila: de je bila vselej pripravljena, vojake nadome
nič
JMoricar iz mnogih hrajer.
Novičar poslednjiga tedna nima svojim bravcam kaj posebnih prigodb povedati. Iz Ogerskiga še ni
bilo nič od
posrlavne
to
vojske slišati.
De je feldzeugmei
ster Haynau vojskovodja naše avstrijanske armade na Ogerskim, smo že povedali ; rusovske armade vojskovodja
pa je rusovški feldmaršal Paskewicz
y
ki je
razglas
poslal Ogerskimu ljudstvu, v kterim ga opomina, de naj se verne nazaj k svojimu postavnimu kralju, in de ru-
na Osrersko
kot sovražnik. am
sovska armada ni prišla pak le na poklic avstrijanskiga cesarja, Ogerskiga pra
viga kralja. V Prespurku so napravili avstrijanski oficirji veselico na čast Rusovskim oficirjem, pri kteri so se pobratili. Naš Cesar so feldzeugmeistru Haynavu pridružili barona Geringerja, kteri m u so izročili vse
opravila, ki niso vojaške. vèrgle.
Benetke se
v
se
niso pod
Prava politiška zastavica (Ráthsel) je Francozka armada,ktera pred Rimam stoji, ktere nihče vganiti ne more; še sami Rimci pràv ne vedó: ali so
A	^"
Francozje njih prijatli ali sovražniki ; tako čudno se obnašajo. Smešno je slišati, čeravno je franeozki posla-
nec Lesseps Rim zapustil in se v franeozko ležíše (loger) podal, je vunder unidan Rimsko vladařstvo med
franeozko armado tobaka in
ci gar
razdeliti dalo!
Naša armada se pomikuje v dveh verstah proti Rimu ; ena 11000 mož mocna pod gencralam Wimpfe n gré od Jankina (Ancona), vor ne proti Rimu.
druga
18000 moz močna od Li-Na Nemškim je se zmirej zmešnjava čez zmešnjavo. En kos Fran kobro dskig a zbora (levíca) se je že preselil v mesto Stuttgart na
Virtenberškim in če tukaj nemski
zbor
podalsevati ;
drugi kos (desnica) pa je ostal v Frank obrod u inje razglasili de v Frankobrodu je pravo mesto nem-
škiga zbora
y
m
nikjer drugod.
Ne vé se, kaj bo iz te
zmešnjave. Nadvodja Jane z je
V
se
zmirej v Franko
brodu in neče po nobeni ceni samimu Prajsovski
m u
kralju izročiti vikši nemške oblasti.
Cesar
Ferdinand se pràv dobro počutijo v Inspruku na Ti-roljskim, kamor so se přetečeni teden izPrage preselili.
Procesja sv. rešnjiga telesa na Dunaji je bila, kakor je poslednji Novičar oznanil, zares práv slovesná: Cesar, nar vikši gospoda in vsi škofje so jo spremili; samo topi (kanoni") niso nič pókali, zató kér je Dunaj še zmirej v obseji. — Zbor škofov je dokončan. Zdej bomo vunder kmalo kaj slišali, kaj je bilo v njem sklenje-
no.
Teržaški škof je přišel
V
ze
v nedeljo v Ljubljano
9
in se je koj v pondeljik zjutrej podal v Terst. Ljubljan ski knez in škof bo mende še le konec zaj přišel.
tega
tedna na
j
/
opis st ovens hitnu družtvu.
Zastran prošnje v 22. listu No vic, de bi hotel kak rodoljub vse tečaje Novic pregledati, in vse dobre, pa menj znane besede izpisati, in jih slovenskimu družtvu za besednik poslati, dam častitimu družtvu na znanje, de sim pripravljen, se tega
štovati, ako so jih kje drugod potřebovali, in de je tudi delà lotiti, in te čaje Novic, razun perviga, kteriga nimam, pre zdej pripravljena, vse opravila prevzeti proti temu, gledati, zató, kér sim bil že enkrat to delce začel, potem pa de se narodni straži postave od ministerstva zavolj druzih opravil zopet popustily ga bom pa pri tej přilož
dajo, za ktere ježe zdavnej prosila. Te postave imajo odločiti : kdo de mora v stražno versto stopiti in kako se imajo službe opravljati, de ne bo eden se v službi trudil,
nosti dokoncal.
A. Skerjanc, kaplan v Kapli.
drug
pa brez službe postopal. To terjanje je pravično. — Kér je za c. k. vojaško priprégo (Mi-Ïitàr-Fuhrwesen) voznikov zmanjkalo , je dal gosp. minister vojništva vošílo na znanje, de naj bi se povsod
pro sto vol jci (Freiwilligen) nabírali, ki hočejo za čas Današnjimu listu je pridjan 23. dokladní list.
Lepa hvala Vam visoko častitljivi gospod! za to prijazno oznanilo, s tem pristavkam, de bi Vam radi pervi tečaj poso-
dili, ako bi blogovolili tudi tega pregledati.
Ravno smo dobili tudi od čast. gosp. Franceta Zidana,
bogoslovca iz Gorice, izpisek nekterih besedi iz 3. tečajev Dr ob-tinc, za ktere se zahvalimo in za izpisek še 4. tečaja prosimo.
Odbor slov. družtva.
Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljani.