IZVRŠITEV LÉTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA V RAZDOBJU I.—XII. 1961 AT inv 1 lil ^■^111 100 15. jan.1962 Št. 1 Leto II ZELEZAR ■ : g-'a »co A Aglomeracija ... ... . . . 99,2 % Elektroplavž .............. 103,fr0/« Jeklarna ............... 99,3 % Valjarna . ............ . . 97,1% Livarna sive litine.........113,3 % Livarna valjev . . . . . . . 81,8% Ob delov, valjev .... 1 . . . 83,4 % Samotna .......... 118,1 % Skupaj podjetje . . . . ... V 100,4% STORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec —Odgovorni urednik: Jože Mrevlje — Uredniški odbor: Avgust Boršič, Jože Leban, Rajko Markovič, Jože Mastnak, Jože Mrevlje, Stanko Ocvirk, - Viktor Opaka, Franc Rozman, Ivan Stefančič in Drago Završnik — Uredil Danilo Domajnko, »Delavska enotnost« — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča v Ljubljani. m Priznanje delavskega sveta Na XXII. zasedanju 29. 12. 1961 je glavni direkto-i tov. Tugomer Voga obvestil DS, da so odobrena sredstva ' V višini 16,3 milijarde za razvoj naše železarne. Poudaril, je, da je to najlepša čestitka za novo leto 1962. S tem,-ko so nam odobrili kredit za perspektivni razvoj," prevzemamo nase velike obveznosti. DS je to' veselo novico sprejel z velikim Zadovoljstvom in daje priznanje predvsem delovni grupi iz vrst članov kolektiva* ki so v glavnem sami izdelali investicijski program in sicer so to tovariši: ing. Plevnik, ing. Burnik, ing. Ravnikar, Volavškova, Sruk Vlado, ing. Zakonjšek, ing. Lavrič, ing. Starc, Pečar Osvin, Pišek Alojz, ing. Jelerčič, Mac-kovšek, Zelinka, Mahne, Logar, Kranjc Srečko in'ko-- mercialisti — analiza trga: Snhar, Beiej, Žmahar in Arzenšek Bogomir. Sodelovala sta tudi finančni sektor in: konstrukcijski biro. Prizadevnost in vložen trud teh članov kolektiva je poplačan s tem, da je investicijski program bil pozitivno ocenjen in sprejet, vsi člani kolektiva pa pričakujemo, da bodo še naprej s tako voljo izvajali program v najtesnejšem sodelovanju s kolektivom. . • Posebno pismeno priznanje je DS dal tov. Tugomer-ju Yogi, glavnemu direktorju, ki je meseca oktobra 1958 dal prvi zametek razvojnega programa Štor. Izgledi, da bi s programom sploh kdaj uspeli, so bili ves čas slabi, posebno kritično pa je bilo stanje proti koncu, ko je , bil program v zaključni fazi. Brez dvoma ima tov. Voga pri izdelavi programa in pri tem, da je program bil obravnavan in sprejet, največ zaslug, zato je DS sklenil, da se mu za tako ‘veliko opravljeno delo, da pismeno priznnje. DS je prepričan, da bo tov. Voga v korist kolektiva in celotnega prebivalstva ,;Štor~tudi v bodoče v najtesnejšem sodelovanju s kolektivom in ostalimi merodajnimi činitelji delal v tej smeri, da se naše želje za dvig življenjske ravni uresničijo v celoti in čim-krajšem času. ■ DS je dal pismeno zahvalo tudi našim sodelavcem izven podjetja, ki so sodelovali pri izdelavi, pregledu in potrditvi programa. Za DS, predsednik: VIKTOR OPAKA m ODOBREN JE INVESTICIJSKI PROGRAM PODJETJA V,. M , V mesecu novembru in decembru je Komisija za revizijo investicijskih programov in objektov črne metalnrgije -Sekretariata za industrijo ZIS obravnavala investicijski program rekonstrukcije in izgradnje Železarne Štore. Revizijska komisija je na podlagi poročil strokovnih poročevalcev kakpr 'tudi razprave na sestankih od 23. in 24 novembra ter 9. in 14. decembra dokončno osvojila investicijski program in ga predložila Zveznemu sekretariatu za industrijo ZIS v dokončno odobritev. Na podlagi odločbe Sekretariata za industrijo je bil napravljen kreditni zahtevek za dolgoročno posojilo za izgradnjo in rekonstrukcijo' Železarne štore in je bil dne 26. XH. predložen upravnemu odboru Jug. investicijske banke v Beogradu. Upravni odbor investicijske banke je odboril posojilo v skupni višini 14.744,834.000 din z rokom vračila 10 let z lastno udeležbo podjetja 10 % in obrestno mero 5 %. Če pri tem Upoštevamo lastno udeležbo podjetja v višini 1,570 milijarde, znaša torej skupna investicija za obratna in osnovna sredstva 16.314,834.000 din. KAKO SMO ZASNOVALI INVESTICIJSKI PROGRAM Po uspešno 'izvršeni rekonstrukciji in razširitvi podjetja, katera ‘ se je končala leta 1955, kjer smo v glavnem adaptirali livarno, mehanizi-zirali delno naše obrate (jeklarna, valjarna, obdelov. valjev in samotna), smo v tej fazi izgradnje na novci postavili .elektroplavž, ki. se je. s -svojo proizvodnjo uspešno uveljavil in pa aglomeracijo za proizvodnjo sintra. Po letu 1955 nismo imeli nikakršnih investicijskih Vlaganj, pač pa smo 'vzdrževali osnovna sredstva delno na račun amortizacije in skladov podjetja («ko, da smo vse do konca leta 1961 lahko posto- Pred občnimi zbori sindikalnih odborov enot Letošnji občni zbori sindikalnih odborov bodo v času, ko se je pričel razvijati v kolektivu nov družbeni proces na novi materialni osnovi. Bili naj bi predvsem politična kontrola nad izvršeno decentralizacijo gospodarjenja enot ter splošne politike v kolektivu. Nov sistem je dal sindikalnim odborom vse možnosti in pravice, da se uveljavijo kot politična tribuna proizvajalčev v ekonomski enoti. Na zasedanju plenuma sindikalne 'podružnice. Železarne Štore dne 2®. 12. 1861 so sklenili, do bodo. občni zbori sindikalnih odborov enot v času od 415.' januar ja do ÍO. februarja 1|9i62i. V razpravi so. člani plenuma poudarili, potrebo ¡po dobrih pripravah teh (Letnih 'konferenc. Treba jé kritično pregledati poilitično-igospodar-¡sike uspehe, ki. jšO bili doseženi v obdobju -enega leta. ' Sindikalna podružnica pričakuje, "da bodo člani sindikata v svojih enotah aktivno po1- 1 T« ,ni: Izvršni odbor naše sindikalne podružnice 'segli v Tazpravo in na podlagi njihovih zapalžamj povedali, kako odpraviti vse napake, ki 'zavirajo demokratizacijo v kolektivu. Dosedanje delo sindikalnih oidborov, izkušnje, ; predvsem pa razvoj ,in pravice proizvajalcev v ekonomskih enotah naj bi bila osnova za razpravo-na letnih občnih zborih. D.o-'iseiženi uspehi nam dovoliju-jdjoi, -da-¡se po -obratih, kritično zamislimo nad tem, kako dolsledno uveljaviti- decentralizacijo in kako odpraviti obstoječe hibe v proizvodnji. V -tem času so -zaživeli samoupravni pir-gami ekonomskih enot,1 to je obratni delavski sveti. Njihovo delo s-e je razvijal-O' ob začetnih težavah, na podlagi poseganja v konkretne probleme gospodarjenja. Razumljive in neizogibne začetne težave in ne-šigurnoisrti so v mnogih organizacijskih -enotah že premagane. ;S'indikalna origan-izaei-ja je politično pripravila in ■ postavila temelje teh organov, zato je pravilno, da ob letnih občnih zborih člani sindikata povedo svoje mnenje-in stališče v zvezi'z delom .svojih obratnih delavskih svetov. ■Razčleniti je treba njihovo delovanje. Ugotoviti, ali niso bili morda preveč ozki v svojih razpravah, ali se morda niso preveč zapirali s-am-i va- (nadaaij. na 2. sbr.) poma povečali proizvodnjo in smo dosegli v -tem deta ''skupni dohodek-približno 7,950 milijarde -din. Po prvi fazi-izgradnje in rekonstrukcije Železarne smo v podjetju zlasti skrbeli za napredek proizvodnje tako na osvajanju novih ■kvalitet . ¡surovega železa,' surovega ..jekla, valjarskih izdelkov, predvsem pa smo intenzivno osv-o jili. pr-oižvo-d-njo valjev -v-™.'edini v Jugoslaviji! V proizvodnji isive litine pa smo uvedli -vrsto novih izdelkov na podlagi novo osvojene, modificirane in sfe-¡ro-Iitine. Doseženi rezultati na področju proizvodnje, produktivnosti dela, 'kvalitetnemu premiku in gospodarnosti podjetja in pa splošnih potreb. jugoslovanskega tržišča, kakor deloma tudi možnosti izvoza, so pobu-didi razmišljanja, da na široko zasnovanem investicijskem programu začrtamo nadaljnje delo- podjet-ja. Na podlagi jasnih smernic smo mobilizirali vse strokovne moči podjetja že v letu 1960 tako tehničnih, komercialnih, ekonomskih strokovnjakov in smo pričeli obravnavati prvi program rekonstrukcije Železarne Štore - in razširitve. Osnovna zamisel tega programa je bala v .tem, da bi obstoječe obrate jeklarno, valjarno, livarno, obd. valjev, zgradili na novo z moderno metalurško ¡opremo na sedanjem prostoru, drugi elektroplavž bi gradili poleg že obstoječega plavža št. I. Pri nadaljnjih razpravah in pri ¡izdelavi zazidalnega načrta ob upoštevanju vseh tehnoloških pogojev se je pokazalo, da taka rešitev ne ustreza in smo izdelali novo varianto,. katera obsega premestitev jeklarne,1 valjarne, obrata sive litine .in šam-otarne ter vzdrževalnih obratov ter energetike, na novo lokacijsko območje pri kurilnici ali Štore II.. Nova rešitev je veliko - ugodnejša in se njene prednosti odražajo v tem, da na starem lokacijskem' področju, to je sedanje mesto Štor, zadržimo razširjeno aglomeracijo, oba elektro-plavža, livarno valjev, ob-delovalnico valjev, del energetskih obratov, novozgrajeni laboratorij in del vzdrževalnih obratov. Na področju Štore II pa gradimo novo jeklarno, valjarno, livarno sive litine, energetske obrate, vzdrževalne obrate, skladišča, garaže; in, pa novo vratarnico. S to rešitvijo smo . dosegli funkcionalno povezavo jeklarne in valjarne ña; novi lokaciji, na stari pa smo neposredno povezali livarno valjev z obdelovalnico valjev in elektroplnvžem. Velika prednost te rešitve je tudi V tem, da ves čas ¡izgradnje teče proizvodnja v starih obratih in tako ne utrpimo no-benega izpada na sredstvih podjetja in pa na oskrbi tr-- žišča. V 'letu 1961, ko je bil objavljen 47. konkurs za investicijske kredite iz splošnega investicijskega fonda' za -izgradnjo in -razširitev i:n rekonstrukcijo kapacitet črne metalurgije, smo skupno s projektanti Sloveni ja-Pr.ojekta izdelali v podjetju definitivni ■ investicijski program za naše proizvodne,, energetske in pomožne obrate, rešili programsko ■ cestno in železniško omrežje, obratno ambulanto in upravno poslopje. Program o-bšega Elelctroplavž pozimi 13 knjig, v katerih je podan zazidalni načrt, ki ga je izdelal projektant -ing. Jože Di-dek s strokovnimi sodelavci Slovenija-Projekta in sodelavci Železarne Štore. Tehnološke rešitve so 'izdelali strokovnjaki Železarne Štore, ekonomski del je prav -tako izdelan v podjetju. Tako izdelan investicijski program predstavlja zaokroženo zazidalno, tehnološko in gospodarsko celoto, v perspektivi pa -pušča še nadaljnje možne razširitve podjetja. KAKO BOMO POVEČALI PROIZVODNJO Pri polnem obratovanju elektroplavža bo dosežena proizvodnja nad 112.000 ton surovega železa letno. Proizvodnja surovega jekla bo povečana od sedanjih 33.600 ton na 100.000 ton letno,' valjanih proizvodov od 32.000 ton na 80.-000 ton (upoštevajoč ¡normalni osortima proizvodnje), obdelanih valjev in koki-1 od sedanjih 5.500 ton na. 6.500 ton. Železarna Štore bo torej tudi po rekonstrukciji v glavnem -proizvajala v večjem obsegu proizvode, ki jih je osvojila že v zadnjih letih. (rtaidamj. na 2. str.) ODOBREN JE INVESTICIJSKI PROGRAM PODJETJA (¡Nadaij. s .1. sibr.) Novost bo elektrojeklo, specialno vlečene palice iz legi-ranega jekla, prav tako bo povečan izbor, še nadalje se bo izboljševala kakovost v proizvodnji. Valjarna bo proizvajala tudi vrsto specialnih profilov, ki zaradi manjših količin ne prihajajo v poštev v proizvodnji večjih valjarn. Pri valjih nameravamo razširiti proizvodnjo, tako da bomo poleg potreb črne metalurgije, zadovoljili .še potrebe barvne metalurgije, industrije gume ter papirnice in mlinsko industrijo. Nodularno litino uspešno osvajamo že dve lati, bo pa lahko po Pred občnimi zbori sindikalnih odborov enot (Nadadd. s l. str.) se, ali se je vsak član kolektiva počutil v ekonomski enoti in kolektivu kot upoštevana osebnost, oziroma če se je vsak 'zainteresiran lahko vključil in uveljavil s koristnimi predlogi za proizvodnjo in za druga izbolpanja 'življenjskih pogojev v kolektivu. Verjetno bodo na letnih konferencah zlasti bogate razprave o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. V zvezi z delitvijo dohodkov podjetja so sindikalni odbori pred naslednjimi nalogami: Vsebinsko izpopolnjevati dosedanje delo na področju delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov, če hočemo dosledno uveljaviti nov sistem delitve. V nekaterih službah podjetja se bo najbrž treba otresti starih šablon in se prilagoditi novemu načinu gospodarjenja in novemu sistemu upravljanja. Predračunske in obračunske enote, ki so sedaj z de- O naših racionalizatorjih litvijo osebnih dohodkov vezane na povprečja ekonomskih enot oziroma proizvodnih enot, je potrebno zainteresirati za sistem upravljanja 'in gospodarjenja tako, da se jim postavi samostojna materialna osnova. Vse šablone, ki izhajajo še dz starih pravilnikov in jih še do sedaj nismo odpravili, je potrebno Odločno odstaviti in na’ temelju boljše produktivnosti, kvalitetnejše izdelave in zmanjševanju materialnih stroškov postaviti merila za delitev dohodkov. Občni zbori morajo razbiti še zadnje protiteze in pomi-slike o novem načinu gospodarjenja in 'Upravljanja ekonomskih enot. Znana so namreč stališča nekaterih, da »proizvajalci še ¡niso zreli za samostojno vodenje ekonomskih enot, da je z decentralizacijo nastala drobitev podjetja, da je potrebno z decentralizacijo delitve čistega dohodka še počakati' in le delno ¡sprostiti sredstva navzdol...« Uspešno odstranjena napaka na stroju V obdelovalnim imajo že dobro leto vrtalni stroj z dodatno vgrajeno napravo, ki preprečuje istočasno . vklap-ijanje dveh hrzin oziroma pogonov. Te naprave stroj ni imel, ko je prišel iz tovarne, dodal mn jo je šele tovariš Franc ¡Zorec kot svojo lastno ■tehnično izboljšavo'. Oglejmo' si ¡jo nekoliko podrobneje. Kakor že rečeno, je imel vrtalni stroj pri svojem rojstvu pomanjkljivost, da je bilo tehnično možno vklopiti hkrati dve hrzini. Če je do tega prišlo, je v notranjosti stroja zaškripalo itn: stroj je obstal s polomljenimi _ osmi in zobčariiki. Skratka —- gospodarska škoda je bila itn. 'Potrebni so bili novi strojni deli, stroj v času popravila ni obratoval. To se je pripetilo najmanj enkrat letno, posebno je bilo to nevarne pri zamenjavi ljudi, ki so: upravljali is strojem. Novinec je lahko povzročil , napako nevede ali podzavestno in se je na to ¡spomnil šele, ko je bilo prepozno in je bil stroj ¡polomljen. Ysak upravljavec stroja je ¡torej moral s posebno vestnostjo m nenehno pozornostjo odpravljati' na-' pako stroja. Tehnično vodstvo obrata je .skušalo) odpraviti to nevšečnost na razne načine: z električnimi in mehaničnimi varovali, vendar so vsi1 predlogi bili razmeroma, dragi ter je tako ostalo še vedno odprta vprašanje izvedbe dobrega in cenenega varovala. Rešitev, 'ki je enostavna, poceni in učinkovita, je iznašel tovariš Franc Zorec. Vso zadeva isi je sam zamislil in. tudi izvedel. Do zdaj deluje varovalo brezhibno in ¡se je v praksi dobro ■obneslo. ¡Celotna naprava je izdelana iz domačega, materiala in je izredno poceni. Vsi stroški izdelave, t. j. vrednost materiala, izdelavne nre -in načrt znašajo le 14.400 din. Vzdrževalni stroški praktično ne obstajajo. Vrednost, ki jo je s tem varovalom prihranil, pa znaša blizu milijon dinarjev letno. Komisija za izume in tehnične izboljšave je njegov predlog obravnavala in ga posredovala upravnemu odboru, ki jel tov. Zorca Franca že nagradil. Želimo, da ta predlog ne bi bil osamljen in da se bo nagrajenec še kdaj pojavil z novim predlogom, iz novo tehnično izboljšavo, ki ho obratu obdeloval-niee valjev in ¡podjetju v korist. Ing. Rado Jelerčič Vprašanja, ali so proizvajalci1 sposobni - samostojno upravljati, ali ¡imajo zadostno politiičmo-etoanomskio znanje, da bodo lahko reševali probleme gospodarjenja, so odveč. Praksa nam kaže,, da je proizvajalcu potrebno le omogočiti aktivno vključitev v upravljanje ter od njega zahtevati, da ¡se poglobi v vsa vprašanja svoje enote in podjetja im da o njih razpravlja- Sama praksa v reševanju ekonomskih problemov bo napravila iz njega dobrega gospodarja. V kolektivu smo premagali asnovne težave in probleme političnega dela in materialne stimulacije, zato se mora dejavnost sindikalnih odborov v bodoče usmerjati tudi v nenehno pospešeno politično in gospodarsko izobraževanje vseh članov kolektiva v interesu ¡družbe, lastnega podjetja in ekonomske enote. Preiti je potrebna iz splošnih in načelnih razprav na razprave, ki bodo članom blizu, razumljive in življenjske, Sindikalna organizacija mora ukrepati .tam in v ¡tisti organizacijski enoti, kjer se pojavljajo večje pomanjkljivosti in nepravilni odnosi. To so le načelne misli, ki pa ¡so vendar .interesantne za člane kolektiva oziroma člane ¡sindikata. Ker pa ima sindikalna organizacija mobil-i" zaeijsko-podifičen .značaj, program dela pa je v sedanjem razvoju konkreten in obširen, bodo. člani kolektiva na letnih konferencah s polno ¡smelosti in odgovornosti lahko prikazali uspehe- in pomanjkljivosti — od upravljanja, odnosov in vse do izkoriščenega prostega" časa — na kratko povedano — na letnih 'sindikalnih konferencah si bomo natočili čistega vina. Sindikalne odbore bomo preimenovali v sindikalne podružnice enot. Ustvarjeni so. ■namreč tako iz političnega, gospodarskega in materialnega vidika vsi pogoji za ta ukrep, ki. ga je sprejel, na ¡svojem ¡zadnjem zasedanju plenum naše sindikalne podružnice. S tem bo sindikalna organizacija podjetja dobila novo organizacijsko obliko, vzporedno s ¡splošno decentralizacijo podjetja na organizacijske enote. Vodstva sindikalnih podružnic enot bodo tesno povezana s članstvom. Stalna in ¡dobra pove-vezava bo omogočila, da se bodo uveljavili zdravi predlogi kolektiva. ■Zaradi obsežnih nalog bodočih ■ ¡sindikalnih podružnic enoti je potrebno posvetiti vso .pozornost izbiri kadrov za njihova vodstva. V ta vodstva naj bi izvolili mlade ljudi in tiste, ki iso pri svojem dosedanjem delu pokazali smisel in razumevanje za politična in ekonomska vprašanja enote in podjetja kot celote, Na plenumu so med drugim ¡budi sklenili organizirati svojih lastnostih zamenjala jeklo odlitke in deloma tudi odlitke iz ¡temprane litine, kar je zanimivo za avtomobilsko industrijo in strojegradnjo. S proizvodnjo kakovostnega surovega železa.' belega in sivega kakor zr-calovine, si Železarna ustvarja lastno surovinsko 'osnovo, del te svoje proizvodnje ■pa bo dobavljala Železarni Ravne. Surovinska osnova za povečano proizvodnjo je deloma dana z razširitvijo domačih rudnikov železne rude, del potreb pa bomo krili s predelavo odpadnega rdečega blata iz tovarne glinice in aluminija iz Kidričevega ter pi-ritnih ogorkov papirne in kemične industrije na področju naše republike. Predvidevamo, da bomo v električnih plavžih izkoriščali kot redukcijsko sredstvo polkoks iz ve- lenjskega lignita. V energetiki nameravamo ¡opustiti generatorje in bi v zameno uvedli daljinski plin iz vele-plinarne. V sklopu energetskega obrata se predvideva zgraditev nove 1000 m8 kisi-karne, postaje za fcomprimi-rani zrak, kotlarne za proizvodnjo pare, mazutne postaje, acetilenske postaje in pa novega črpališča za oskrbo z industrijsko vodo. Nadalje se predvideva nabava Diesel agregatov za lastno rezervno električno postajo, ki bi služila za ¡kritje najnujnejših količin električne energije v primeru prekinitve električnega toka. Za vzdrževanje osnovnih obratov predvidevamo izgradnjo vzdrževalnega obrata mehanične in električne delavnice. Na področju Lipe bomo zgradili novo upravno zgradbo in obratno ambulanto. KAKŠNA BODO INVESTICIJSKA VLAGANJA V posamezne obrate bomo vložili naslednja sredstva: v 000 din za izgradnjo elektnoplavžev in aglomeracije 1 . 2,418.800 v jeklarno . ......................................1,576.124 v valjarno . . . . . . . . r . . . . . . 4,250.508 v livarno valjev in kokil......................... 808.210 v obdelov. valjev ................................ 2,066.900 v livarno sive litine............................. 1,280.200 v energetske obrate . . . . . , . . . . . . (1,705.205 v pomožne obrate, in ostala dela ....... 1,589.605 ali skupno ..................................... 15,696.552 Za povečanje obratnih sredstev pa bo vloženih 1,770.117 tisoč din. Skupna potrebna devizna sredstva za nabavo opreme in ostalih plačanj v devizah znašajo 6.815,940.000 dolarjev. Del opreme bomo nabavili v Poljski, Norveški, deloma v Italiji, v Sovjetski zvezi, Nemčiji in Angliji. Začetek rednega obratovanja predvidevamo pri aglomeraciji in elektroplavžu ter jeklarni 1. 7., 1965, valjarna naj bi pričela obratovati 1. 7. 1966, medtem ko livarna sive litine 1. 7. 1967. Livarna valjev, kokil in obdelovalnioa valjev, energetski in pomožni obrati pa 1. 1. 1967. leta. Po izvršeni rekonstrukciji bo celotni dohodek podjetja porastel od sedanjih 7,9 milijarde na ¡preko 20 milijard din. Dohodek podjetja pa se bo povečal od sedanjih 2,854.375.000 din na 8300,000.000 din. Dohodek pa od . 2,045 ¡milijarde na 5.844,700.000 din. Rentabilnost glede na "povečani dohodek znaša 31.2 °/o oz. 34.2 %, če ne štejemo obratna sredstva. NOVI STROKOVNI PROFILI Z rekonstrukcijo ne bomo dosegli samo povečanja proizvodnje in preusmeritev na kvalitetnejši asortiment, ampak Bomo hkrati tudi modernizirali tehnološke postopke z uvedbo višje stopnje mehanizacije in- delno avtomaeije. V investicijskem programu predvidevamo, da bi se število zaposlenih povečalo za 350 ljudi, vendar je potrebno še podrobno proučiti možnosti v vseh obratih, da zadržimo isto stopnjo zaposlenosti, to je 2000 ljudi. Ker se stopnja mehanizacije bistveno menja, je potrebno, da skupno s Centrom za izobraževanje v podjetju napravimo načrt izobraževanja za nove strokovne profile, ki bodo potrebni za obvladanje novega tehnološkega postopka v naših obraza bodoče 'kadre podružnic enot sindikalno enotedensko šolo s posredovanjem napotil za reševanje najnujnejših ¡problemov, s katerimi se bodo ¡srečavali.. Jože Lončarič tih. V grobem predvidevamo, da bo potrebno prekvalificirati okrog 900 naših delavcev. V ta namen bodo. napravljeni •podrobni plani izobraževanja posameznih strokovnih profilov na principu potreb tehnološkega postopka. NALOGE KOLEKTIVA Da bi lahko v naslednjih letih realizirali izvedbo investicijskega programa, je potrebno, da v naših .Starih obratih zadržimo proizvodnjo in gospodarnost poslovanja, da bomo lahko z ustvarjenimi sredstvi pokrivali naše ¡obveznosti za udeležbo na investicijskih ¡stroških in gradili družbeni standard. Temeljito se moramo seznaniti z vsemi tekočimi postopki, da bi morda še z boljšimi predlogi vplivali pri izdelavi glavnih projektov. Naš skupni interes mora biti, da bomo vse svoje moči združili Za čim cenejšo, tehnološko in časovno izvršitev rekonstrukcije in razširitve podjetja. Podrobnejša pojasnila v pogledu;' investicijskega programa smo že objavili v 4. številki našega »Železarja« z željo, ¡da bi obratni delavski sveti in obr-atovodstva ponovno proučila celoten koncept 'rekonstrukcije in izgradnje podjetja. V- naslednjih številkah našega Železarja pa bomo delovni kolektiv seznanjali o razvoju posameznih pogonov in oddelkov po investicijskem programu. Prva konkretna naloga pri izvrševanju rekonstrukcije našega podjetja je že napravljena. Konec meseca decembra je Železarna Store zaključila s firmo ELLIN iz Avstrije pogodbo o dobavi novega transformatorja za pošto ječi elekiroplavž jakosti 18.090 kV. Po pogodbi mora biti transformator dobavljen meseca februarja leta 1963, med tem časom pa se bodo izvršila vsa pripravljalna dela na elektrotrasi Selce-Store s postavitvijo daljnovoda 110.000 kV. S to rekonstrukcijo se bo povečala proizvodna kapaciteta elektroplavža za 14.000 ton surovega grodlja letno predvideno od marca 1963. Tugomer Voga Pred sprejemom plana za 1962.leto Talo» llcot idimiižlbeni plani je faidi samostojni plan podjetja Taižen iinistmmeiut gospodarskega isisitenia. Podjetja s samostojnim pianom izvajajo odločbe organov samoupravljanja, ki [zadevajo proizvodnjo in promet, izkoriščanje skladov, investicijsko vlaganje, 'razdelitev dohodka in s tem osebnih dohodkov ter draga važna vprašanja. Z decentralizacijo' delavskega samoupravljanja se v vse večji 'meri pojavlja potreba po izdelavi proizvodnih in finančnih planov za vsako ekonomsko enoto. Na teh planih temelji samostojni plan vsega podjetja. Vise te spremembe v razvoju našega gospodarstva je i treba upoštevati 'že v planu podjetja in jim pri izdelavi posvetiti vso pozornost. iZa sestavo piana za leto ISte je treba pripraviti naslednje: 1. Analizo izvršenja plana za leto 1961 Z analizo izvršitve plana za. leto 1961 je treba primerjati planirano in ustvarjeno količino proizvodnje, lastne in prodajne oeme ter s tem situacijo na tržišču ter poiskati vse' vzroke, ki so vplivali na dosežen finančni rezultat posamezne ekonomske enote in podjetja kot celote. 2. Direktive za planiranje in metodološke osnove za 1962 Z metodologijo" planiranja je treba vnaprej doflolčiiti, katere in kakšne podatke je treba iskati za izdelavo plana, v kakšnem obsegu se naj •izdelajo načrti in predlogi za definitivni plan ekonomskih enot m podjetja. ¡Določiti je treba strukturo kalkulacije, ki mora upoštevati veljavne predpise, pa tudi priporočila iZdru/žtenja jugo-* slovanskih železarn glede enotnega zajemanja stroškov za posamezne .grupe proizvodov črne metalurgije. Posebno poizormóst naj se posveti .našim vzdrževalnim •obratom, ki naj bi se v prihodnjem letu pojavile ne isar mo s predračunom stroškov kot doslej, ampak ¡tudi s kalkulacijami za enoto mere ■('izdelavno' ojito), kjer naj bi bila žajetai tudi minimalna stopnja dohodka. 3. Plan za leto 1962 (v ožjem smislu) Plan za leto 1962 mora prikazati: naturalña merila, t. j. obseg predvidene ■ proizvodnj e po količini ih kvaliteti, . vrednostna merila, kjer je treba analizirati An določiti planske cene' za surovine in proizvode, ekonomsko-tehnološka merila, kot slo: produktivnost della, . ekonomičnost iin 'rentabilnost, tehnično-proizvodna merila, t: j, koriščenje kapacitet, iz-pleni,.. odpadki in izmečki v proizvodnji itd. 4. Previden! ukrepi za izvršitev plana. Kot ukrep za izvedbo plana naj is e obravnava predvidena investicijska 'dejavnost, akcijski program, progTom osvajanja nove pipo'izvodnje i,in druge mere, ki bodo omogočile izvršitev samostojnega plana za leto 1962. Pri vseh teh planskih merilih je treba upoštevati dva važna osnovna principa planiranja in sicer: kompleksnost in realnost gospodarskega planiranja. Upošteva, naj se metoda bilansirahja, t. j. vzpostaviti pravilne odnose in proporce v procesu proizvodnje. S planom naj se predvidevajo realne'naloge-, ker se'samo na osnovi realna postavljenega plana lahko, mobilizira jo vse proizvodne sile in iniciativa vseh, ki naj ita plan izvršijo. Angelca Štor Prijetno silvestrovanje v Štorah Ob koncu leta 1961 je bilo tudi o kulturnem domu o Štorah bolj živahno kot običajno med letom. Prvič v sedmih, letih, odkar imajo v Štorah svoj kulturni dom, je društvo Svoboda s tesnim sodelovanjem društva gasilcev in strelcev pripravilo veliko silvestrovanje. Po izkušnjah prireditve pustovanja o preteklem letu, ki ga je priredilo Parti-zan-Kovinar Štore' (takrat namreč ni nastala nobena škoda na objektu oziroma inventarju doma), smo se odločili za tako prireditev. Vsa leta nazaj je bilo v Štorah razmeroma premalo res dobro pripravljenih prireditev, ki so nujno potrebne. Zaenkrat še nimamo zabavnega centra, ki bi nudil našim članom kolektiva in drugim ljudem o kraju nekaj prijetnih uric z dobrim in zdravim razvedrilom. Na silvestrovanju so bili res dobro razpoloženi vsi udeleženci, kar je bilo o posebno zadovoljstvo prireditelja. Upamo, da bo o bodoče še. več podobnih prireditev o našem kraju, ker bo DPD Svoboda ustanovilo zabavno sekcijo, ki bo imela nalogo nuditi našim ljudem dobro pripravljen zabavni program. Za uspelo prireditev se, moramo zahvaliti požrtvovalnosti in dobri volji vsem, ki so jo zelo dobro pripravili. Predvsem se moramo zahvaliti za požrtvovalno delo tovarišem Krumpaku, Štefančiču, Lužarju in osem drugim, ki so pokazali mnogo dobre volje in vložili svoj trud za uspeh prireditve. Roman Zapnšek Novoletni' prazniki prinesejo našim malčkom veliko vesolja. Dedka Mraza so težko pričakovali, ker sO' vedeli, da jih čakajo lepa darila Tudi Išitorske pionirje je obiskal dedek Mraz v petek, •dne 29. IB. 1961. Darila je pripravila Stanovanjska skupnost s .pomočjo, kolektiva Železarne .Štore. Otroci SO' ga veselo .sprejeli,: pozneje pa zasitili z raznimi vprašanju na katera jim je prav veselo odgovarjal in nato jih še obdaril. Ko se je poslovi! od njih, je odpotoval proti Teharjem, od koder so mn otroci prihajali že nasproti. Med njimi je zavladalo veselo vzdušje, ko jih je pozdravil in skromno ..'obdaril. Veselje je kmalu ponehalo, ker je dedek Mraz odpotoval po zasneženi grapi proti Kom-potaim. Vso pot je odmeval veseli vrašlč otrok, ki so , ga 'spremljali. Vesela družba z dedkom Mrazom v sredi je prispela1 v Kompote'. Tu so ga- pričakovali otroci in ga spet pozdravili. Spet je ¡morali seči v svoj koš in ‘obdariti otroke.. iPiravS novoletno' razpoloženje je zavladalo' šele v vrtcu, kjer so dedka Mraza nestrpno pričakovali našli naj-mllajši. Tu je veselje prenehalo •takrat, fco je dedek Mraz vzel svojo košaro, sedel na voiž in se odpeljal k drugim otrokom. A. Kajba Dedek Mraz pri naj mlajših V petek 29. decembra 1961 je obiskal dedek Mraz tudi najmlajše o otroškem vrtcu na Lipi. Praznično razpoloženje je zajelo vse, ki so prisostvovali izredno skrbno pripravljeni in izvedeni prireditvi. Seveda so tudi otroci pokazali, česa vse šo se naučili v vrtcu. Priznati moramo, ’ da so nas s svojimi nastopi izredno veselo presenetili in navdušili. Poslušali smo orkester najmlajših, recitacije, pevske točke, gledali plese in igrice vi pa nismo vedeli, če- mu bi se bolj čudili oz. kaj nas je bolj navdušilo. Prostori vrtca so bili svečano okrašeni, zlasti okusno še soba, kjer so nastopali otroci, ki jih je na koncu prireditve obdaril dedek Mraz. Reči moramo, da zasluži osebje vrtca vse priznanje za trud, ki ga vlaga v vzgojo najmlajših. Ni lahko izvežbati samostojen orkester, pripraviti 24 otrok za nastop, ki je bil res na dostojni višini in razveselil nastopajoče in gledalce. Ni čudno, če je bil dedek Mraz zelo radodaren in je razveselil otroke z igračami, knjigami, dia-projektorjem \S 'slikanicami, s po dvemi garniturami enotnih obleke za gojence vrtca in seveda z raznimi sladkimi dobrotami. Priznanje je treba izreči upravnemu odboru vrtca, ki je pokazal pravo razumevanje za pravilno vzgojo otrok, zaupanih osebju te prepotrebne ustanove. Zahvala gre Stanovanjski skupnosti Štore, Zvezi prija-tel jev mladine Celje, kolektivu Železarne pl vsem, ki so pripomogli, da je ta prireditev res lepo uspela. Pri upravi vrtca smo zvedeli, da bodo s slikanicami dia-projektorja priredili predstave tudi za otroke, ki niso v oskrbi vrtca, kar je tudi treba pozdraviti. Rudolf Uršič Razponi osebnih dohodkov Delavski svet je na svojem XXI. zasedanju dne 12. 12. 1961 med drugim obravnaval razpone osebnih dohodkov oziroma najnižje prejemke. Na osnovi številnih pokazateljev je Delavski svet ugotovil, da se je gospodarjenje v podjetju zelo dobro razvijalo. Na predlog sindikalne podružnice, nadalje organizacije Zveze komunistov ter uprave podjetja je sklenil naslednje: Po prvotni oceni je veljalo najnižje ocenjeno delovno mesto 100 točk, najvišje pa 840, torej razmerje 1 : 8,4. Zdaj sta prišla na dan dva predloga za popravek razmerja delovnih mest in sicer oba v korist niže ocenjenih. Po prvem predlogu naj bi najnižje ocenjeno delovno mesto veljalo 110, oziroma 120 točk. Delavski svet je no daljši rapravi sprejel predlog, da se sprejme inačica, ki predvideva startno osnovo '120 točk. Po tej varianti bo zajetih 523 delavcev, ki bodo odslej imeli večje osebne dohodke, kot pa so jih prejemali do sedaj. Drugi predlog, bi je pred enim mesecem iznesel sindikatu in političnim organizacijam glavni direktor, pa se glasi, da naj bi vodilnim uslužbencem znižali število točk za pet odstotkov. Tako bi najviše ocenjeno delovno mesto veljalo 800 točk in ne več 840. Tudi ta predlog je DS sprejel. T a ko je zdaj razmerje delovnih mest ocenjeno v točkah 1:5,7 (prej 1:8,4). Sklad za osebne dohodke se ustvarja o ekonomskih enotah iz doeh naslovov: iz proizvodnje in presežnega planiranega dohodka. Ker pa povišanje, števila točk pri najniže ocenjenih delovnih mestih po sklepu delavskega sveta ne sme porušiti razmerja med sredstvi za sklade ter sredstvi za osebne dohodke, je razumljivo, da bodo vsi tisti člani delovnega kolektiva,, ki zasedajo više ocenjena delovna mesta, prispevali za kritje povišanja osebnih dohodkov tistim, ki imajo najnižje prejemke. Delavski svet je razpravljal tudi o tehnični izvedbi tega predloga in ugotovil, da o Samotni, kjer imajo največ primerov za povišanje OD, ne bi mogli te razlike kriti sanio tisti, ki imajo višje ocenjena mesta, zato je bilo sklenjeno, da organizacijski biro poišče način izvedbe sklepa, ne da bi Dedek Mraz je bil radodaren spreminjali odnose med sredstvi za sklade in osebne dohodke. In še nekaj sklepov delavskega sveta Izvrši se rebalans sredstev za osvajanje novih proizvodov: neporabljena sredstva bomo združili in jih nameniti za osvajanje novih kvalitet valjev, kolikor bodo ta sredstva potrebna. Razpravljal je o sredstvih za vzdrževanje in sklenil, da se d ta namen uporablja čimmanj sredstev glede na velike potrebe predstoječe rekonstrukcije. Odobril je 500.000 din za novoletno jelko šolam in vrtcu v Štorah in okoliškim šolam. Odobril je dotacijo splošni bolnici v Celju za postavitev posebnnega odleka, v katerem bodo članice našega kolektiva in okolice deležne brezplačnega pregleda. NEKAJ SKLEPOV DELAVSKEGA SVETA Z 22. ZASEDANJA DNE 29. XII. 1961 1. Delavski svet je sprejel Pra-vilnik o delitvi čistega dohodka za leto 1961 in določil razmerje delitve čistega dohodka 56:54 s tem, da ima delavski svet pravico, da na podlagi drsne lestvice zaradi nihanja v posameznih obračunskih obdobjih to razmerje spremeni za 4 % navzgor ali na-zdol. Ob formiranju sklada skupne porabe je 35 °/o za ekonomske, obračunske in predračunske enote, ostalih 65 % pa pripade centralnemu skladu, ki ga upravlja delavski svet podjetja. Decentralizirani sklad skupne porabe se deli na posamezne enote na osnovi skupnega števila točk po analitični oceni. Glede uporabe decentraliziranega dela 50% amortizacije bo delavski svet naknadno določil terminsko izkoriščanje teh sredstev. 2. Za investicijsko vzdrževanje je odredil skupen procent od vrednosti osnovnih sredstev v višini 4.7 s tem, da se pri razdelitvi teh sredstev upošteva zastarelost osnovnih sredstev v posameznih ekonomskih enotah. 3. Plačali bomo povečanje obrestne mere za osnovna sredstva iz leta 1954 (elektroplavž in livarna sive litine) v približni višini 14 milijonov dinarjev. 4. Od že odobrenega 1 milijona dinarjev sredstev za dopuste na Rabu, dobi dotacijo 60.750 din Počitniški dom na Svetini. 5. Plačali bomo razne nabavke v višini 640.000 din iz sklada skupne porabe. 6. Nabavili bomo 86 kožuhovina-stih brezrokavnih telovnikov, ki bodo služili kot zaščitno sredstvo in en kožuhovinasti površnik (bundo). 7. Za organizacijo razstave v Tednu varnosti je odobril sodelavcem za organizacijo skupno nagrado v znesku 42.500 dinarjev. ~ 8. Za udeležbo na zimskošportnih igrah na Ravnah na Koroškem je odobril prispevek v višini 118.904 dinarje. 9. Odobril je sredstva za nujne preureditve oz. investicijske dejavnosti ter potrebne nabave zaradi preselitve laboratorija. 10. Pionirski organizaciji v Sto- raftL je odobril dotacijo 51.000 dinarjev. ., Ker je številka izšla v zmanjšanem obsegu, borno prihodnjič objavili »Nekaj pojasnil k pravilniku HTV«, ki nam jih je poslal tov. Mežek. Knjiga zame in zate ANDOLJSEK: MALI GOSPODARSKI SLOVAR. — Delavsko samoupravljenje in vključenost v ekonomske enote terja od slehernega delavca osnovno znanje gospodarskih problemov. Knjiga »Mali gospodarski slovar« bo služila kot praktični priročnik bodisi za pomagalo pri utrjevanju in poglabljanju ekonomskega znanja, bodisi kot slovar, ki nas bo preprosto in neposredno uvajal v spoznavno izrazoslovje sodobnega gospodarstva. Na kratko: knjiga, ki bo v pomoč in uk vsakomur. Cena: 150 din. STOCKLEY: ZNANOST SPREMINJA SVET. — Zanimivo napisano delo, ki na preprost in umljiv način ocenjuje znanstvena odkritja novejšega časa in njih vpliv na miselni in civilizirani razvoj človeštva. Delo preveva iskrena vera v napredek in zmago človeške skupnosti, ki ji naj služi znanost pri oblikovanju boljših življenjskih pogojev in nove družbene, strukture. Hkrati nas avtor uvaja v svet, kakršen bo v prihodnosti po zaslugi znanstvenih odkritij, če bo na svetu prevladal razum in bodo moderna odkritja služila v . miroljubne namene in utrjevanju blagostanja. Cena: 650 din. STERNFELD: OD UMETNIH SATELITOV K MEDPLANETARNIM POLETOM. — Pisec te knjige je' ruski znanstvenik, ki je napisal popularno poljudnoznanstveno delo, aktualno posebno danes, ko je storil človek že prvi korak k osvajanju vesolja in je astronavtika dosegla prvo praktično potrditev svojih znanstvenih prizadevanj. Na preprostih ponazo-ritvenih primerih so razloženi zapleteni znanstveni problemi, tako da si bomo s to knjigo pridobili vsaj temeljno predstavo o velikih naporih, ki jih rešuje človeški um pri svojem, prodiranju v vesolje. Knjigo priporočanio vsem. Cena: 430 din. GAJŠEK: PRID OBIVAN J8 LIVARSKEGA ZELEZA. — Drobna knjižica nas seznanja s problemi in delovnim procesom pri izdelovanju livarskega železa. Napisana je preprosto, upoštevajoč izkušnje in strokovno znanje Hvarskega, delavca, ki mu želi pojasniti nekatere strokovne probleme livarstva. Delo je primemo kot priročnik za strokovno izobraževanj e ljudi v produkciji, posebno za tiste novince, ki se vključujejo v industrijsko proizvodnjo. Cena: 40 din. HLADNIK: MEHANSKA TEHNOLOGIJA — KOVANJE. — Priročnik, ki posreduje nekaj praktičnih nasvetov za tehnološko obdelavo kovin pri kovanju. Pri tem upošteva pisec predvsem splošna načela kovanja železa, opozarja na napake in daje nekaj racionalnih pobud za izboljšanje dela in povečanje produkcije. Na kratko: brošura, ki ima splošnoizobraževalno nalogo strokovnega izpopolnjevanja in bo koristila vsakomur. Cena: 16 din. MOČNIK: OGNJESTALNO -GRADIVO. Tudi za to drobno knjižico velja, da je predvsem praktični priročnik namenjen splošnoizobraževalnim ciljem industrijskih delavcev železarske stroke. Avtor govori o raznih materialih, ki so ognjestalni, o njihovi značilnosti, odpornosti in uporabnosti v termično predelovalni industriji. Knjiga je zanimiva in mnogim priučenim pa tudi strokovnim delavcem bo nudila dovolj snovi za uk. Cena: 22 din. SKUHALA: TEHNIČNO RISANJE. — Praktična strokovna knjiga tako za konstrukcijske risarje kot za vse, ki so morda samo posredno vezani na tehniško risan’e. Seznanja nas z osnovami te stroke in nas hkrati uvaja v svet eksaktne grafične ponazoritve, ki je potrebna tudi tistim, ki dobivajo tehnične risbe za industrijsko izvedbo dela. Knjiga je tiskana na odličnem papirju in vseskozi opremljena z risbami. Cena: 1.000 din. DOBAIC: TEHNIKA KOMERCIALNEGA POSLOVANJA. — Knjiga predstavlja posrečeno združitev izrazito strokovne analize komercialnega poslovanja, s čimer bo zadovoljila poklicni strokovni kader, kakor laika, ki ga bo z nazorno in pregledno razlago vpeljala v osnovne zakonitosti komercialnega poslovanja. To, zadnje, je posebno važno v sistemu našega delavskega samoupravljanja, kjer je vsak posamezni proizvajalec hkrati tudi ekonomski upravljavec in zato brez dvoma zainteresiran nad komercialnim poslovanjem svojega dela. Cena: 250 din. 0 disciplinski in materialni odgovornosti f----------------1--- PISMO UREDNIŠTVU O kršitvi delovne discipline je bilo že dosti govora. Zakon o delovnih razmerjih podrobneje analizira to poglavje in razlaga, da predstavlja kršitev delovne discipline tako ravnanje delavca hote ali iz malomarnosti, ki je v nasprotju s predpisi, torej tudi v nasprotju z internimi predpisi podjetja (pravilniki). Disciplinski organi so torej dolžni ugotoviti, dejansko krivdo delavca in jo obenem kvalificirati, t. j. ugotoviti, ali je bila kršitev namerna ali iz malomarnosti. Namerna je tedaj, če je delavec zavestno hotel drugače ravnati kot je pa predpisano, kršitev zaradi malomarnosti pa tedaj, če pri opravljanju svojega dela ni ravnal z neko povprečno pozornostjo človeka in je bil pri tem lahkomiseln. Ugotoviti stopnjo krivde je za disciplinske organe važna predvsem zaradi tega, ker jettreba vzporedno odločati tudi o povračilu materialne škode. Ce je bila škoda storjena namenoma, torej naklepno, tedaj je vsekakor treba vztrajati pri. povračilu, če pa ni bna storr jena-naklepno, ampak iz malomarnosti, tedaj pa je lahko kršitelj s sklepom DS podjetja, ki ga mora potrditi še pristojni upravni organ za finance, oproščen povračila škode deloma ali v celoti. Pri ugotavljanju krivde pa, tudi disciplinski organi naletijo na težave in različna mišljenja. V pravni praksi se srečujemo s pojmom odgovornosti podjetja v . tej zvezi s pojmom »obratovni ri-ziko«. Vsako podjetje kot nedeljivi del splošnega ljudskega premoženja, a vendar bot samostojna gospodarska enota ima v toku svojega proizvodnega procesa niz najrazličnejših činiteljev, ki vplivajo na kakovost izdelka. Kot najvažnejši čjnitelj nastopa v tem dogajanju seveda človek, ki s svojimi umskimi silami vpliva neposredno na samo proizvodnjo. Pri ustaljenem načinu proizvodnje določenih artiklov je več zagotovila, da se bo vsaka »operacija« več ali manj posrečila. Drugače pa je pri osvajanju nove proizvodnje. Tu prav gotovo podjetje še pri tako izvežbanem kadru ne moxe garantirati, da bo izdelek brezhiben in s tem zadoščeno kupcu. V prvem primeru bi nekako lažje analizirali ta riziko glede sorazmerja,' t. j. koliko škode naj trpi podjetje in koliko delavec. Nemogoče pa bi bilo skoraj to ugotoviti v drugem primeru. Škode .neredko dosegajo tudi prav visoke zneske. Ce bi n. pr. delavec bil po sodišču obsojen na povračilo znatne škode, potem bi seveda bil onemogočen za vse življe- nje. Točne razmejitve v pogledu povračila škode med delavcem in podjetjem ni mogoče določiti, ker je nastanek škode skoraj v večini primerov krivdnega izvora. V nobenem primeru ne gre podcenjevati vprašanja in ni moč vse naprtiti podjetju. Vsak delavec pa ne glede na to, kje dela in kakšna sredstva so mu zaupana, mora imeti pred očmi to, da je premoženje, s katerim upravlja, družbena last in da so mu prav ta sredstva, s pomočjo katerih ustvarja družbeni produkt, v resnici tudi pripomoček za njegovo lastno eksistenco in obstoj njegove družine. Zato mora vsak član kolektiva gledati pri svojem delu na to, da ne dela škode, da čuva zaupana mu sredstva po načelu ravnanja dobrega gospodarja^ Naj ne bi. bilo nikokar v kolektivu, ki bi mislil:'»Saj to ni moje, če se bo kaj pokvarilo ali izgubilo, bo že fabrika plačala in kupila novo.« Taka miselnost ni v skladu - z našim družbenim razvojem in hi socialistična. Zavedati se moramo, da podjetje v takem primeru zmanjšuje svoj dohodek," zmanjšajo pa se hkrati tudi -osebni dohodki zaposlenih, Lahko rečem,, da so disciplinski organi doslej dovolj kritično ocenjevali vsak primer škode. Četudi je bila doslej delavcu v skladu s predpisi naložena v povračilo razmeroma majhna odškodnina, je to prav gotovo njemu v svarilo, da se bo v bodoče prizadeval in ravnal tako kot je treba. Vedeti je treba, da je nastanek materialne škode tudi posledica raznih drugih disciplinskih prekrškov kot n. pr. neopravičenih izostankov, vinjenost med delom, neupoštevanje varnostnih predpisov in podobno. Če delavec zaradi neštetih razlogov • ni sposoben za delo, podjetje ni ustvarilo predvidenega dohodka, pa tudi družba ni dobila tistega pričakovanega deleža. Škodo, nastalo v luči takšnih disciplinskih prekrškov, bo treba Ostreje presojati (kot ono, o kateri je bilo govora uvodoma. Disciplinski organi se bodo morali v teh primerih naslanjati na mnenje posebne od upravnega odbora podjetja imenovane komisije, ki bo ugotavljala višino škp-de. Disciplinska kazen naj bo tudi v bodoče neke vrste ukrep disciplinskih organov do delavca z vidika krepitve delovne discipline v cilju prevzgojitve. Decentralizacija družbenega upravljanja zlasti tudi disciplinskih organov bo prav gotovo imela avtoritativen vpliv na delovno disciplino. Ladislav Cmer RAZDELILI SMO NAGRADE Proti pričakovanju in kljub velikemu zanimanju smo prejeli majhno število rešitev novoletne križanke. Verjetno, da je bil rok prekratek glede na to, da je številka nekoliko pozneje izšla iz tehničnih razlogov. Izmed pravilnih rešitev je tričlanska komisija izžrebala naslednje, ki so jih poslali: Kompolšek Milka, Zevnik Rezika, Cehner Ivanka, Vranič Vanica, Kroflič Olga, Sajovic Vlado, Podplatan Milica, Remic Anica in Salobir Marta. Imenovani bodo prejeli knjižne nagrade. REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: 5. elektroda, 12.' MIS, 14. os, 16. Volta, 19. MLssisippi, 21. čelada, 23. gib, 24. Riga, 25. sauna, 27. barba, 29. Ra, 30. akt, 31. ara> 33. Komna, 34. UNO, 36. pult, 37. ijo, 38. OLO., 40. Rio, 41. krma, 42. to, 44. RK, 45. lan, 47. TO, 48. RS, 49. O AS, 50. klet, 52. ar, 53. tkano, 55. TaLj, 58. Ri, 60. U-nu, 61. nafta, 63. DPD, 66. ta, 67. t, 68. po, 69. TBC, 70. Obir, 73. rob, 74. klen, 76. Lias,, 78. bienale, 81. plaz, 82. s, 83. ume, 84. OD S, 85. pista, 87. lek, 88. Kant, 90. aik, 91. in, 92. er, 93. oj, 95. urar, 97. uf, 99. la, 101. SKF, 102. se, 103. gram, 106. ve, 107. Gana, 109. umik, 111. SREČNO IN VESELO NOVO LETO. NAVPIČNO: 1. Desa, 2. kos, 3. gol, 4. Olga, 5. emirat, 6. liga, 7. KS, 8. Tim-buktu, 9. RS, 10. disk, 11. Apatin, 12. mina, 15. sabor, 16. varnost, 17. ti, 18. abonma, 20. pu, 22. Damir, 26. aroma, 28. BA, 30. atlantida, 32. al, 34. UROJ, 35. OAS, 36. prenosen, 45. ok, 46. arabeska, 51. Lu-panar, 39. oro, 53. TT, 54. kaolin, 56. at, 57; lak, 59. iglu, 62. FCN, 64. Prado, 65. DOZ, 67. te, 71. bes, 72. rpar, 75. la, 77. Irka, 78. bo, 79. Apis, 82. Sejful, 86. Tea, 87. lok, 89. Turnu, 84. Peko, 96. Ris, 98. FAO, 99. Lee, 100. kan, 191. Sava, 102. sito, 103. GC, 104. mit, 105. OV, 106. VS, 107. go, 108. NO, 110. me, 112. ep. Samotama brez sanitarij Naša samotama je eden izmed zelo zastarelih obratov, vendar pa njeni proizvodi glede kvalitete ne zaostajajo za proizvodi drugih samotam o Jugoslaviji niti tistih, ki so bile zgrajene ali obnovljene po osvoboditvi. V tem obratu je zaposlenih 155 delavcev, med njimi je 32 žensk, ki velikokrat nadomeščajo pri delu moške. Kljub zastarelim napravam so proizvodnjo večali iz leta v leto. Lani so v naši šamotarni proizvedli 5.500 ton opeke in 2.000 ton malte, se pravi, da so plan proizvodnje opek presegli za več kot 500'ton. Drži, da obrat ne ustvarja ogromnega bruto produkta, vendar pa le prispeva pomemben delež k tako lepim uspehom naše železarne: Člani kolektiva šamotame vemo, da je podjetje pred rekonstrukcijo in da Bomo zato uporabili večji del svojih sredstev. Kljub takšnim finančnim težavam pa kolektiv Samotarjev vztrajno pričakuje, da bo pQ večletnem čakanju končno dobil skromne sanitarne naprave, ki so v tem zaprašenem obratu prepotrebne. Toda kdaj? Člani kolektiva bi za dograditev tega objekta prispevali svoj enodnevni zaslužek. , Ivan Gračner Odgovor na pismo! Nekaj dni potem, ko je uredništvo sprejelo pismo od too. Gračnerja, so pričeli graditi v obratu Samotama sanitarije, in sicer moško kopalnico s štirimi tuši in straniščem ter žensko kopalnico z dvema tušema irj. straniščem. Prav tako je predvidena gradnja garderob''za moške in za ženske, če bo vreme dopuščalo, bodo sanitarne naprave zgrajene že v februarju. V mesecu decembru 1961 Novi člani našega delovnega kolektiva: 1. -'Šoštarič Margareta, NS usluž- benka», komercialni sektor ; 2., Belak Martina, SS uslužbenka, komercialni sektor; 3. Strnad, Dušan, NS 'uslužbenec, komercialni sektor; 4. Maksimovič.Djoridjei, SS uslužbenec, komercialni sektor; 5. Jager Franc, KV vodovodni) inštalater, energetski oddelek; 6. Mirnik Bogdan, VS uslužbenec, organ nizacijski biro; 7* .Škoflek Albin, KV livar, ? Livarna sive . litiine; 8. Gračner- Ivan, KV livar, livarna .sive litine; 9. Skoberne Jože, KV livar, .livarna šive litine; 19. Vodeb Mihael, KV livar, livarna sive •litine; H. Pušnik Adolf, KV livar, livarna sive litine. * Podjetje so zapustili: Cesnik Ludvik, star 49 let, KV •tesar, zaposlen .v. tern podjetju 14 let, je :bil invalidsko upokojen. 2. Vrhovnik Rudolf, star 59 let, PK skladiščni delavec, zaposlen v tem podjetij,u preko 16 let, je bil invalidsko upokojen. 3. Dvoršak Jože, PK kurjač sušilnih peči v šamotarni, je bil disciplinsko odpuščen. 4. Pečnik Franc, NK delavec v livarni sive litine, je samovoljno zapustil delo. Poročili so se: 1. Žafran Alojz, promet; Z. Kugah Lasto, DTK; 3. Užmah Anton, modelna mizama; 4. Hrastnik Anton, modelna mizama; 5. Vovk Ivan, ofbdelovalnica valjev; 6. Sev-šefc Mihael, valjarna, 7. Žibret Srečko, mehanična delavnica. 'Čestitamo in iskreno želimo veliko srečnih skupnih let. Naraščaj v družini so dobili srečni očetje: 1. Gradič Leopold, valjarna, Leopolda; 2. Stark Mihael, garaža, Mirana; 3. Zemljak Ivan, valjarna, Janeza; 4. Užmah Anton, ‘‘Samotama, Ervina; 5. Volf Vinko, ekspeddt, Vinka; 6. Zupanc Ivan, livarna, Andrejo; 7. Suic Franc, livarna,' Hermana. Čestitamo! Disciplinske nerodnosti: V mesecu decembru je glavni •direktor izrekel: 4 pismene opomine, 2 pismena ukora in' 4 stroge javne ukore. Disciplinska (komisija pri DS podjetja je izrekla kazni: 10% odtegljaja od mesečnih dohodkov za dobo 3 mesecev v 9 primerih, 5 °/o denarne kazni za dobo 3 mesecev v 9 primerih, 5 °/o denarne kazni za dobo 1 meseca v 2 primerih, kazen odpusta iz podjetja v 1 pramenu, kazen strogega ¿javnega ukora v 1 primeru. Gbratovodja jeklarne je izrekel 15 opominov, torej skupaj kaznovanih 47 zaposlenih. Po značaju so bili prekrški naslednji): neopravičeni izostanki z FILMI V ŠTORAH. 3.—4. II. 1962 amer. C SP barvni »Gola Maja« 17.—18. II. 1962 madžarski č. b. »Dva priznanja« 24.-25. II. 1962 amer. CSP barv. »Dve ljubezni Eddy Duchina« .dela, 22, vinjenost ob nastopu dela • in med delom . i.8, netqvaTiški odnosi 2, malomarnost opravljanja dela Z, odklonitev delovnih nalogov 2 in •prekrški proti HTV 1 primer. Nezgode *v mesecu decembru 1961: V decembru so se v naši železarni ponesrečili imenovani: Na eleiktropiavžu Cene Ivan in Guček- Frane, v jeklarni Brin Janez in Rozman Ludvik, v valj arni Romih Mihael, Bizjak Julijan, Ko-štomaj Jože in Kočevar Stefan, v Livarni sd-ve litine Pungršek Mirko, Gaiuf Martin, Korošec Ivan, Sulc Franc in Kramperšek Ivan, v obdelovaLnici Valjev Marki Ivan,' na prometu Fidler Alojz.. Na poti na deLo sta bili prijavljeni dve nezgodi dizi livarne. Izostanki v mesecu novembru: Zaradi bolezni je bilo- izgubljenih 3376 delovnih dni, zaradi rednih dopustov 1494, zaradi izrednih plačanih dopustov 94, zaradi neplačanih izostankov 68, zaradi neopravičenih izostankov- 64 in zaradi ostalih - izostankov 498, torej skupaj 5594 delovnih dni. Na tehniški srednji laborantski šoli v Rušah so diplomirali: Go-isrtijč Jože, Zumar .Maria.,» Žohar Milka in Zevnik Anica. Na tehniški srednji šoli — strojnem odseku v Celju — so diplomirali: Sme Janko, Straže Jože din Čaikš Stefan. Za KV obratnega električarja je opravil izpit Glavač Ivan dz elefc-trodelaivnice. Teoretični in praktični izpit za sodobno in obKočno navarjenje Strojinih delov izpostavljenih veliki obrabi šiba opravila Taj-hmaj-st er' Franc in Vidic Alojz. Teoretični in praktični izpit za plamensko varjenje in rezanje je opravil Dovšek Franc. Martin Čretnik Tovariš .Martin Č