Cena 2 din [i III Po postavi krojeno perilo; spodaj dolgo in zvončasto oblikovano, to je lini ja letoš¬ nje sezone. Zgornji model kaže posebno apartno, svojsko učinkujoče vezenje na modri allrožasti podlagi. O nekem Škotn, ki je bil prav skop. pravijo, da navijal svoje ure, kar je stanoval blizu cerkve in slišal cerkve¬ no uro. Tapete.jp'; samo nabil na steno, da jih je lahko siiel. če se je selil. Bradavica na tilniku mu' je služila namestil gumba za ovratnik. Da jo prihranil nekaj črnila, ni delal pik na »i«. To je bil menda tisti, ki se je splazil v prijateljevo stanovanje, ker se je lahko tam brezplačno zastrupil s plinom. Škot je zalotil svojo ženo z ljubimcem. »Ha,« je kriknil, »zdaj vaju pa imam,! Postavita se drug za drugega, da bom oba : z eni m strelom ugonobil.« Kulturni filmi Bavni-ie v inozemstvu. Kakor posnemamo iz družbinih poročil, je v zadnjem času oddala v inozemstvo celo vrsto kulturnih filmov. Tako so bili poslani na Češko-Moravsko filmi: »Zug- spitze«, »Divje vode«, »Sonce, veter in bela jadra«, »Velikonočna smuška tura v Ti rolah«. Sedem filmov je bilo poslanih v Švico: »Miinchenško oktobrsko slavje«, »Stari dobri časi«, »15 minut po polnoči«, »Samo neka mlakuža«, »Divje vode«, »Fantazijo za pisalno mizo«. V Bolgariji so bili plasirani: »Divje vode«, »Velikonočna smuška tura v Tiro- 1 a h«; v Jugoslaviji »Divje vode«; na Slo¬ vaškem »Podnajemnik« in »Samo neka mlakuža«. Ba vti ria MATIKRIIORN • »Zermattska sfinga« — kulturni film ' »Bavaric«. s • Bavaria DRZNA GORSKA CESTA, predmet obravnave kulturnega filma »FILM«, OKTOBER 1940 ŠT. 14. 8cherl-Mi Gisela Uhlen V zgodovini kinematografije je bilo tve¬ ganih že več poskusov, da bi se razvoj filmske umetnosti pokazal na platnu. Ven¬ dar ni nobeno teh del moglo podati s svo- 2oth Cent u ry Fox RICHARD GREENE jo vsebino in svojimi sodelavci resnično sliko ustvarjanja in fantastičnega, napred¬ ka te, kakor pravijo — industrializirane umetnosti, kakor je to uspelo 1 Koxovi družbi z njenim novim delom Holly\vood Cavalcade. V krepkem in živem tempu se nizajo dogodki, v katerih glavni predstavijalci vsi premerijo svojo pot: od neznatnih malih igralev in režiserjev, do poznejše slave. Kakor v kalejdoskopu se vrste pred nami slike nekega nevsakdanjega življe¬ nja, polnega zanimivosti. Manuskript filma, ki slovi za najboljši filmski scena¬ rij poslednjih let, daje igralcem in reži¬ serjem sijajne možnosti za prikaz živ¬ ljenjskega pota filma, ki se je vzpel od sejmskih šatorov na stopnjo priznane umetnosti. V glavnih vlogah sta Aliče Faye in Don Aineche. V njunih kreacijah so- oživele mnoge slavne hotlywoodske osebnosti in gledalci bodo zaslutili mnogotero resnico o življenju in borbi, ter končni zmagi in slavi svojih ljubljencev s filmskega plat¬ na. Prvi početki ameriškega filma z bur¬ leskami slavnega Mac Senneta so oživlje¬ ni v tem filmu s prav klasičnim uspehom.' Foxova družba more biti s tem delom, ki predstavlja resen in uspel poskus, dati filmski umetnosti dostojen spomenik — popolnoma zadovoljna. Brez dvoma bo ta film HOLLYWOOD CAVALCADE eden najzanimivejših, naj- zabavnejših in najboljših ameriških fil¬ mov bodoče filmske sezone! »Grešna w« Film podjetja Bavaria-Filmkunst po odrskem komadu Maxa Reala. Vsebina V neki vasi je velika seja občinskega sveta. Preskusila naj bi se dokazila Kor- biniana Bachmeierja, ki je obdolžil VVeg- scheidbauerja, občinskega svetnika. Bach- ineier trdi, da se po vasi širi govorica o njegovi dekli, da ima s Wegsche:idbauer- jem nezakonskega otroka. Vendar Korbinian Bachmeier radi svo¬ jega slovesa kot gobezdalo ni nikjer do¬ bro zapisan. Vsekakor ni prišlo do kakega očitka, kajti skoro vsi občinski svetniki, o katerih Korbinian kaj ve — so se ga bali. Prav posebno je moral biti previden Thomas Stangassinger vaški cerkovnik in sicer radi tega, kajti — tako je Korbini¬ an Bachmeier trdil — njegova hči Vevi je bila prav za prav hči Stangassingerja. Ta, ki je bil močno pod copato, se je sil¬ no bal takega odkritja in z njim zvezanih posledic. Radi tega mu je tudi silno muč¬ no, ko je zvedel, da hoče njegov lastni .sin Toni poročiti Vevi. Gospa Stangassin¬ ger, ki ji je pridno mlado dekle zelo Bavaria BOLJŠA POLOVICA THOMASA STANGASSINGERJA Elise Aulinger; oblastna, toda dvomljiva, celo preveč dvomljiva. Igra v filmu »Gre¬ šna vas«. 2 všeč, je na vsak način za poroko, vseka¬ kor zato, ker nič ne ve o nekdan jem pre¬ stopku svojega ‘koža. Oče Stangassinger pa hoče na vsak način preprečiti ta zakon, zato pošlje Korbiniana Bachmaie.rja v so¬ sedno vas na oglede za nevesto svojemu siliti. Nevesta je naglo najdena, to je Afra, liči kmeta Vogelluiberja. Ko pove Stan¬ gassinger svoji ženi o novi nevesti za To¬ nija, je ona odločno proti. V sili mora priznati, da je Afra prav za prav njena itči. Zmagoslavno obračunava Stangassin- ger po ti novici s svojo ženo. Ko je bil doslej mož, ki v svojem zakonu ni imel ničesar govoriti, zahteva zdaj v znamenje svojega gospostva hišni ključ in denar¬ nico. Medtem sta se spoznala Afra in Sepp drugi siu Stangassinger j a, se dopadla drug drugemu in medtem se je vrnila v vas tudi Barbara Veit, Vevina mati. Kor- binianu Bachmeier ju gre za nohte. Ta tlični možakar si je namreč vso stvar iz¬ mislil tla bi imel za svoj molk v Stan¬ gassinger ju stalnega dajalca denarja. Kajti Stangassinger sploh ni oče Veti. temveč Korbinian Bachmeier sam! S tein je po¬ stala možna poroka Tonija in Vevi. Tudi Sepp in Afra se moreta poročiti, ker je B a vari a TONI STANGASSINGER igran po mladem filmskem naraščajniku Albertu Jansheku, poroči svojo lastno se¬ stro (ali je Hansi Knoteck res njegova sestra?) v filmu »Grešna vas«. »Bavarie«. OCE STANGASSINGER v filmu »Grešna vas«. Igra ga Joe Stockel Sepp Stangassingerjev sin iz prvega za- ko na. Končno je prišla tudi ura za Baclimei- erja, poročiti mora Barbaro, mater Vevi in tako je napravljena pokora za vse grehe te »Grešne vasi«! Denise Berley Stara dvajset let, sorodnica Frangoise Rosay in Charlesa Boyerja, hčerka zna¬ nega komika Antile Berleya. Začela je na odru pri gledališki skupini »Quatre Sai- son«, ki jo je vodil Andre Bersaccj in sicer v delu »Bal de voleurs« (Ples tatov). Bila je dve leti v Ameriki in nastopala na Broadwayu. Šport: telovadba in mizni tenis. Posebno ji je draga njena mački¬ ca z imenom. »Pussy«. Jacqueline Dumonceau Rojena nekega 4. decembra. Prvi na¬ stop z desetim letom v radiu pod pokro¬ viteljstvom strica, iskalca dijamantov. Njen prvi film je bil »Le Mloclie« ko je poprej nastopala na odru in sicer v gle¬ dališču Theatre du Petit-Monde. Šport: Drsanje. Ljubezen: kuhanje in kužek Do- minicfue. Gaby Wag'ner Rojena 12. februarja 1918 v Londonu, kljub temu ne zna nobene besede angle- 3 Tudi konja sta njena dobra tovariša skoro boljša kot ljudje. Heideinarie Ha tli ey er v naslovni vlogi filma Tobis-Cinema »Jastrebica Wally«. Režiser Hans Steinhoff. Sonja Henie - Tyrone Power - Edine May Oliver »Ti nesem« Med najdražje filme te sezone je prišteti tudi ta veliki glasbeni film. Za napravo tega filma so porabili en in pol milijona dolarjev. Ta razkošni film bo poleg Sonje Henie, Tyrone Povverju in priljubljene komičarke Edie May Oliver pokazal tudi nove ameriške zvezdnike: Rudy Vallea, ki je v Ameriki že dolgo znan kot izvrsten pevec in dirigent, po¬ tem Mary Healy, ki je začela, svojo umet¬ niško k a rij ero likrati z Lindo Danieli. Mary Heaiy slavi v tem filmu svoj 21. rojstni dan. Nekoč je bila samo revna stenografinja v nekem filmskem podjetju, danes pa jo prištevajo med one mlade nade Hollywooda, ki jim prerokujejo najlepšo bodočnost. »Tuja pesem« je že peti. film Sonje He¬ nie in eden njenih najboljših. Steuvard ščine, poje. pa izredno. Velikost: 1,64m, teža 59 kg. Njen prvi film je bil »Mu tante-dictateur« pod Rene Puigeolom. Rada se sprehaja po gozdu in travnikih s svojim malim belim psičkom. Reburn, kanadski prvak v umetnem dr¬ sanju je v tem filmu njen partner pri grandijo/nih drsalnih scenah. Za ljubitelje lepega petja je ta film prava zakladnica lepili melodij. Najbolj neumni ples tega stoletja »Back-to-Back« borno prvič videli v tern filmu. Vsebina tega filma je vedra satira na lfollywood in odkrivanje neke nove film¬ ske zvezde. Prvič se v tem. filmu na tako odkril in duhovit način obravnavajo vprašanja z nastajanjem nove filmske zvezdnice. Življenje Hollywooda pred in za kuli¬ sami. Razkošje in melodije Irving Ber¬ lina v sijajnem humorju in dinamičnem dogajanju, daje gledalcem odlično za¬ bavo. * , PETA KOLONA je naslov filma z igralcem Franehot Tone v glavni vlogi, katerega pravkar pred¬ vajajo v New Yorku. Manuskript je na¬ pisal Ernest Hemmigway, znani ameriški novelist. Živel je mnogo let v Španiji in ob obleganju Madrida v državljanski voj¬ ni odpotoval s prislovičnim »Last Train from Madrid« — poslednjim vlakom iz Madrida. 4 Ta bratska trojica je rojena v državi New Yersey USA in je kazala že v naj- 2olli Century Fox zgodnejši mladosti talent in naklonjenost za šaljivo prikazovanje. V šoli so bratje Ritz prirejali svojini tovarišem številne predstave, za katere so ti plačevali vstop¬ nice z gumbi. Predstave so bile odlično posečane od vseli otrok iz soseščine, dokler niso starši publike vložili protesta pri starejših Ritzovih proti tem trem bratcem, ker so radi njihovih predstav stalno izginjali gumbi z oblek. Po končanem šolanju se je trojica Ritz popolnoma posvetila gledališču, kjer je nastopala v mnogih uspelih komedijah in revijah, ki so ji odprle pot do radia. Tu je še bolj narasla njihova popularnost. Njihov najnovejši film je »Gorila«, po¬ vsod doslej je pomenil senzacijo. Vsebina filma je zelo zanimiva: delo je polno ne¬ pričakovanih zapletljajev in komičnih razpletijajev, kjer dominirajo bratje Ritz kot detektivi, ki jim je poverjena težka naloga najti večkratnega morilca. V filmu sodelujejo še Bela Lugasi in Lionel Atwill. Povsod po svetu se mu je publika nasmejala do onemoglosti: »Go¬ rila« je delo, ki si ga je vredno 1 ogledati v teh težkih časih, ko si mora človek v vsaki situaciji ohraniti humor. Hansi Knoteck imajo ljudje za Miin- chenčanko, a rojena je na Dunaju. Nje¬ ni starši so bili igralci, posebno mati, ena njenih starejših tet je bila slavna Kata¬ rina Schratt. Ko je bila Hansi stara šti¬ rinajst let. jo je mati dala v baletno šolo dunajske Dvorne opere. Potem je tri leta študirala na akademiji za glasbo in igral¬ sko umetnost v Schonbrunnu iz katere je izšlo že mnogo odrskih in filmskih igral¬ cev. Pri šolskih produkcijah je vselej ugajala in tako se ji je kmalu ponudila prilika: sprejela je angažman v Marien- badu, nato v Moravski Ostravi in končno v starem gledališču Leipziga. Že ob nje¬ nem prvem angažmaju se je zanimala zanjo neka filmska družba, a iz Leipziga so jo poklicali v Berlin, kjer so ji pove¬ rili glavno vlogo v filmu »Grad Hubertus« po Ganghoferjevein romanu in odslej jo vidimo vedno v filmih po delih tega pi¬ satelja. Bavaria 5 = pps t BROMFIELDOV ROMAN DEŽEVJE PRIHAJA« je posnet za film. V glavnih vlogah sode¬ lujejo Tyrone Power in Mirna Lov (prvič nastopata skupaj), ter George Brent. Po¬ sebno senzacijo pomeni nastop Brende Joyce, mlade, zelo talentirane igralke, šele nedavno odkrite, ki je že v svojem prvem filmu žela veliko priznanje občinstva in kritike. » U J ETN IKI E K V A TO RJA« je naslov Foxovega filma s slavnim film¬ skim umetnikom Spencer Tracyjem, v vlogi junaškega ameriškega novinarja Stanleya, ki je koncem preteklega sto¬ letja vodil reševalno odpravo za izginulim učenjakom in misijonarjem dr. Livingsto¬ nom v afriške pragozdove. To je bil naj- vzneimirljivejši dogodek onega časa. Spencer Tracv je nagrajenec največje umetniške nagrade v Ameriki. AVARNER BAXTER, simpatični »gosposki potepuh«, igra v svo¬ jem najnovejšem filmu »Streljaj, kabale- ro!« meksikanskega bandita. Delo je polno zanimivih in vznemirljivih prizorov, pesmi in glasbe. »Mr. AMERIKA« je naslov najnovejšega filma, kjer nastopa priljubi jeni ameriški komik Jack Haley s starim — Adolphe Menjou ob sodelovan ju dveh dražestnih predstavnic Holly\vooda. Film obravnava zelo zanimivo temo z du¬ hovitimi komentarji, ki naj bi bili vzrok, da stopijo ameriške države v vojno. TRAV1NG BERLIN komponist plesne glasbe in šlagerjev, znan po čarobnih zvokih v filmu »Ritem strasti« (Tvrone Povver-AlicS Faye), je končal novo delo za film »Druga vijolina«, ki bo senzacija za vse ljubitelje lepe glasbe. SlDNLV TOLER se je zavezal za Foxovo podjetje z dolgo¬ letno pogodbo in bo nadaljeval serijo kri¬ minalnih romanov, v katerih interpretira popularnega kitajskega detektiva Charlie Chana. NAMESTNIKI FILMSKIH ZVEZDNIKOV ali. kot jih imenujejo v Ameriki standini, so našli že dolgo pričakovano priložnost, da bodo stali pred filmsko kamero tudi med snemanjem, a ne samo v poskusnih prizorih za ugotovitev osvetljave in po¬ dobno. Režiser velikega tehnikolor filma »ITol- Iy\vood . za katerega so porabili 2 mili¬ jona dolarjev, Inving Cummings, jim je poveril manjše vloge, v katerih so mogli pokazati svoje igralske, sposobnosti. Videli jih bomo v tem zelo zanimivem filmu, ki obravnava zgodovino kinomatografije od njenih prvih začetkov do današnjega dne. PINGVIN KOT FILMSKI IGRALEC V veseloigri »lloorav. l in Alivc« (Hura, še živim!) s Frankom Morganom bo igral drugo naslovno vlogo Pete, mlad pingvin. Bavaria EDUARD KOCK kot upokojeni pismonoša v filmu »Kram- bambuli« (»Zgodba nekega psa«). 6 NAJBOLJ ZAVAROVANA FILMSKA IGRALKA NA SVETU je zdaj Sonja Henie, ki je zavarovana za skupno vsoto 3 milijone dolarjev za živ¬ ljenje, bolezen, nesrečo, za nezgode na potovanju in izgube na premoženju. Celili 260.000 dolarjev zavarovanja odpada na njene noge. Za 250.000 dolarjev so zava¬ rovane tudi noge plesalke Zorine v filmu »1 wais an Adventu res«, za 100.000 dolarjev meča Betty G rab le, za 15.000 dolarjev pa stopala Charlie Chaplina .. . AFRIŠKI DIVJAKI - STATISTI Ob snemanju afriških prizorov za film o Stanlevu in Levingstoneju sta režiserja Henry King in Otto Boovver angažirala 10.000 črncev iz ekvatorijalne Afrike kot statiste. Vsak od njih je prejel za nagra¬ do tri metre bakrene žice in prgišče pisa¬ nih steklenih drobcev. Snetke so delali v Kenyji, Ugandi in Tauganyki. VERA ZORINA PRI FOXU Vera Zorina, slavna plesalka — ženska s telesom Venere — (če se ne motimo je nekje pisalo o nji, da je po rodu Slo¬ venka!) je podpisala pogodbo za 20 th Centurv Fox. Njen prvi film bo imel na¬ slov »Tanja Vronska«, kjer bo igral tudi Richard Greene. TYRONE POWER JE DOBIL NEZAUPNICO... Ko je Linda Danieli prebrala manu- skript svoje vloge v novem filmu 20 th Century Foxa »Glasba ljubezni«, je izja¬ vila režiserju, da nikakor ne pristane na oni del vloge, kjer mora leči v isto poste- 2otli Cenlurv Fox 1 jo s Tyronom. Ženska trma je nepremag¬ ljiva in tako režiserju ni kazalo drugo, kakor namestiti dve postelji mesto ene za¬ konske, čeprav je zgodba filma o mladem in zaljubljenem paru, Nagrajenec ameriške filmske akademije igra v filmu »Stanley in Livingstone« junaškega ameriškega novinarja Stan- leya, ki je v sedemdesetih letih prete¬ klega stoletja šel na iskanje za izginulim Dr. Livingstonom, učenjakom in misijo¬ narjem, ki se je izgubil v pragozdovih ekvatorijalne Afrike. Snemanje tega dokumenta o človeški požrtvovalnosti je trajalo* polni dve leti. Odprava šestdesetih članov je bila sedem mesecev v Afriki in prepotovala 40.000 milj na iskanju za zunanjimi posnetki. Samo za te snetke je bilo* porabljenih 400.000 dolarjev, 16 krat več kot je nek- 2oth Century Fox daj potrošil Stanley za svojo* ekspedicijo. Za izdelavo vsega filma je bilo treba 3 milijone dolarjev; 10.000 ljudi, vključ¬ no prave filmske igralce, umetniški in tehnični personal je s pristnimi afriškimi domačini pomagal soustvariti to filmsko veledelo. Razen Spencerja Tracvja nastopajo še Nancy Kellv, Richard Greene, VValter Brennan in Sir Cedric LIardvvicke. Re¬ žiserja sta bila LIenry King in Oto Bro- wer. Strokovna svetovalka znana razisko¬ valka Ossa Johnson. ★ Kakšen naj bo vodja snemanja Režiser Lippl, ki je snemal na Tirol¬ skem za film podjetja Bavaria »V senci gore«, je nekoč, ko se je moralo spet pol ure čakati na sonce, podal tole izjavo o poklicu in dolžnostih vodje snemanja: »Dober vodja snemanja mora že s sa¬ mim srepim pogledom ustaviti vsak brzo- vlak, in ne samo znati konje krasti; pa tudi to mora tako napraviti, da konji niti ne vedo ne, da so bili ukradeni.« 7 Foxov film »Zvodnice« domislek popular¬ ne ameriške pisateljice Else Maxwell. V glavni vlogi mlada zvezdnica Linda Danieli. Ko-se je popularna ameriška pisateljica Elsa Maxwell odločila napisati scenario za nov originalen film. se je spomnila ne\v- yorškega Sherington Hotela za ženske. Moški imajo dovoljen pristop le do liItn. Ameriški javnosti je hotel dobro znan po mnogih romantičnih, pa tudi škandaloz¬ nih vesteh, ki so neredko polnile stolpce ameriškega časopisja. Sherington Hotel je eden najekskluzivnejših v New Vorku, dom mnogih lepotic, ki so našle v njem mirno oazo sredi velemestnega vrvenja, njegovih sijajnih in nenavadnih zabav. Sherington Hotel je imel vselej najlepše, najelegantnejše in najzanimivejše stano¬ valke. ki so tu živele samostojno življenje in so bile motene od moških le takrat, ka¬ dar se jim je samim hotelo. Elsa Maxwell si ni mogla izbrati bolj¬ šega prostora za svoje študije, kakor je bil ta popularni hotel sam. Mudila se je v njem celih šest mesecev, opazujoča vsakdanje življenje in preživljajoča sku¬ paj s stanovalkami hotela, vse njihove ra¬ dosti in vsa njihova razočaranja. Tako je nastal originalni in pikantni film »Zvodnice«, delo dovršene elegan¬ ce in sijajne inscenacije, poln pikantnih detajlov o sodobnih nazorih in intimnem življenju mladih deklet, ki jim je dala usoda samo eno ali najmočnejše orožje, to je lepoto, s katero osvajajo moške in se bore za njihovo naklonjenost, ker sa¬ mo z njo jim je zagotovljeno udobno in lepo življenje, za katerim streme. Ta velemestni šlager prikazuje ženske take kakor so same med seboj: iskrene same sebi ... z vsemi neskritimi miki in željami, ki jih nobena nikdar ne zaupa nobenemu moškemu. Ljubezenski doživljaji in škandalozne afere lepih manekenk v razkošnih vele¬ mestnih lokalih in intimnih kotičkih lu¬ ksuznih stanovanj bogatih razvratnikov, to je okvir okrog- doživljajev mladega de¬ kleta iz province, ko prihaja iz mirnega toka življenja v ta kotel divjajočih stra¬ sti in borečih se interesov z iskanjem svoje stare ljubezni, a najde le razočara¬ nje... Njena dovršena lepota osvaja vsa¬ kogar. In čudo: tudi druge ženske ji to priznavajo in jo uvajajo v novo življenje, ki ji čez noč prinese slavo. Proučujoči intimno življenje, dvoumno filozofijo in realna razpravljanja o lju¬ bezni in materijalnih interesih dragoce¬ nih lepotic, je uspelo Lisi Maxwell napi¬ sati delo briljantne duhovitosti! 2oth Centu iv Fox »CUARL1E CII AN« Nekaj njenih opažanj je v sledečih re- čenicah, napisanih v duhu življenjske fi¬ lozofije velemestnih zvodnic: Spretna mladenka nikdar ne plača sama svoje večerje... Ženska je rajša nesrečna ob onem, ka¬ terega ljubi, kakor srečna ob onem, kate¬ rega ne ljubi... Dekleta, ne želite smrti nobenemu mo¬ škemu, več so za nas vredni živi — ka¬ kor pa mrtvi... Ne bodite prepametne, ko ste z, moškimi! Redki imajo to radi. Pustite modre raz¬ govore, takih imajo moški čez dan dovolj. Ko gredo zvečer z, vami, jih želijo poza¬ biti, se odpočiti ob vas in nazabavati! . .. Vsi moški so enaki! Laskajte se jim in lahko si jih boste osvojili. 2oth Century Fox I5RENDA JOYCE 8 Kadar jih osvojite, ne dajte naenkrat vsega od sebe, kajti moški so kakor mali otroci: Vse bi radi naenkrat. Ne dajte jim vseh vaših draži. Preobjedli bi se in si zaželeli kaj drugega... Ljubezen je nalezljiva bolezen, ki se da ozdraviti, če najdete dobrega zdravnika. Mala zgodbica iz iilma »Zvodnice« Razočarana v Ljubezni išče Marcia BromIey pozabljenja v zabavi in flirtu. V elegantnih prostorih slavnega arhitekta, milijonarja Craiga posluša njegov zape¬ ljivi opomin: Craig: Pravijo, da sem nevaren . .. Marcia: Tako'so pravili! Craig': Torej bi se me morali bati... Marcia: žal mi je, toda... ne bojim se vas. Craig: Hrabri ste! Toda ali veste, da so starejši moški kakor dinamit. . . ne¬ varni za mlade deklice kakor ste vi! Marcia: Tako mislim je samo v romanih... Craig: Torej ne verjamete? Marcia: Ne! Craig: Najprej ... posluša jte Marcia — prirediva intimno večerjo, malo šam¬ panjca, mnogo neizgovorjenih besedi in mnogo pogledov. Potem črna kava in sladkarije, pa razni omamni li¬ kerji. Malo šale, ki neopazno prehaja v nevzmirljive zgodbice, vse v naj¬ boljšem prijateljstvu in tovarištvu ob rahli oddaljeni glasbi. Vse dotlej... dokler vas pomalem in čisto prijatelj¬ sko ne razorožim! Marcia: Vendar vam zaupam ... Craig: To je tudi potrebno Marcia! Opo¬ minjam Vas, čuvajte se ljudi kakor sem jaz. Vražji smo in prekanjeni. Najprej vprašamo, če ste kdaj že ljubili. Potem vam damo malo' ne¬ varnega mamila, to so: rože in potem še druge darove. Nato vam slučajno ponudimo avto in — lepo stanovanje. — Končno: Čas je Marcia da si ogle¬ date mojo novo vilo ... Elsa Max\vell pravi o filmu po svojem scenariju: »Moški, videli boste mnogo krasnih in zapeljivih žensk, in ve ženske... izpol- njenje vaših najskritejših upov... Ob tem filmu se boste naučili kako se osva¬ jajo moški.« »Pikanten kakor kavijar, opojen kakor francoski šampanjec, zamamljiv kakor pesem na saksofonu in kakor razkošni vonj parfema . .« Tako je o filmu »Zvodnice« pisalo pa¬ riško časopisje ob evropski premij eri. Bavaria IVAN PETROVIČ Po tuj Bavaria Pogled skozi lepo okno na mesto Passau 9 Brezpomemben časopisni oglas v nekem lokalnem listu, je prinesel Lynn Bari srečno bodočnost in ji omogočil priti do cilja, ki*si ga je zastavila že v svoji naj¬ zgodnejši mladosti: najti pot k filmski karijeri. Ljudje iz studia niso mogli najti dovolj deklet, katerih višina in plesne sposob¬ nosti, naj bi odgovarjale zahtevam pro¬ ducentov za zborne prizore nekega, filma z Joan Crawford. Dali so oglase v časo¬ pise in Lynn visoka 168 cm in težka 55 kg je bila izbrana izmed mnogih prijavlje¬ nih kandidatk kot najboljši tip za odre¬ jene prizore. To je bilo pred štirimi leti, ko je prav¬ kar dovršila učenje na neki dramatični šoli v HolIywoodu. Takrat se je mlada umetnica podala na težko in naporno pot do cilja. Lynn Bari je rojena v kraju Roanoke v Virginiji na dan 18. decembra. Prva le¬ ta svojega življenja je zahajala v šolo v domačem kraju, pozneje se je podala na študije v Boston, ko se je njen oče preselil na novo službeno mesto. Po so¬ delovanju v mnogih odrskih prizorih na svoji dekliški šoli, se je odločila odpoto¬ vati v llollywood in se proslaviti v filmu. Po nekaterih filmih, kjer je nastopala predvsem kot plesalka, je podpisala po¬ godbo za 20th Centurv Fox in postala članica šole, v kateri se izpopolnjujejo mladi filmski igralci. Pot do slave je bila odtlej še dolga... Mnogo časa je še poteklo in Lynn Bari je morala odigrati še mnogo brezpomembnih vlog, preden se je uveljavila. Vendar je bila ljubezen do filma tako ukoreninjena v nji, da ji je izpolnjevala vse njeno življenje. Za pobudo v svojem delu je mnogo č ital a življenjepise velikih igral¬ cev in je iz njihovih uspehov in neuspe¬ hov jemala koristne nauke za svojo bo¬ dočnost, ki se ji je odpirala. Prisostvo¬ vala je snemanjem vseli novih filmov in tako na licu študirala igralsko tehniko drugih igralcev in igralk, ter jo primer¬ jala s svojo... Lvnn Bari je v svojem zasebnem živ¬ ljenju izredno ljubka. Mnogo se bavi s športom, ljubi plavanje in jahanje, kajti ti športi ji poleg užitka nudijo tudi mož¬ nost ohranjenja njene lepe postave. Rada ima inteligentnega tovariša s smi¬ slom za humor, nikakor pa ne mara afek¬ tiranih ljudi: ceni klasične avtorje, naj¬ več Shakespeareja, kar je za igralko go¬ tovo razumljivo, verjetno pa ni, da ceni Debussvjevo glasbo in slikarsko umetnost Van Gogha. Ti dve poslednji ljubezni sta gotovo domislek reklamnih šefov. Prav radi pa verjamemo, da najrajša uživa KRAMBAMBULI pomočnik na lovu s svojim novim gospo¬ darjem Barthl. Rauneggerjem (Sepp Rist) Tob is HILDE KRAHL 10 Pred ločitvijo Tyrone Povverja in Annabelle Neki ameriški listi trdijo, da bo Tyrone Power zapustil Annabello Ameriška družabna in filmska kronika je nedavno zabeležila nekoliko novih senzacij. Po potrditvi novice o zaroki Fo- xove zvezdnice Brende Jovce je prodrla nova, doslej še nepotrjena vest, cla je za¬ kon Tyrona in Annabelle v resni krizi. Pripovedujejo o veliki ljubosumnosti Annabelle, ker se je Tyrone Povver v zad¬ njem času začel zelo zanimati za lepo in mlado igralko Lindo Danieli. Novice indiskretno opozarjajo, da je Annabella starejša o*d svojega moža, Lin¬ da Danieli pa šteje jedva osemnajst let in povrh slovi še za najlepšo v Ameriki. Pričakujemo, da bosta Annabella in Tyroue Povver demantirala to novico. 11 »kaj s čokolado« in da ima rjave lase ter divne oči; prav tako kot to, da ni poro¬ čena ker še zmerom išče »pravega«. Njena najnovejša filma sta: »Streljaj kabalero!« (Z Warnerjem Baxterjeni) in »Hotel za ženske«, odnosno »Zvodnice«. 2oth Centiiry Fox Ko je pred nekaj časa indijansko pleme Blackfeet izbralo malo Shirley za svojo častno poglavarico, je izjavila, da bi rada nastopala v filmu kjer bi sodelovali tudi njeni rdečekoži prijatelji. Trinajstletni sin poglavarja Martin Good Rider je bil najbolj navdušen nad novim poznan¬ stvom in takoj je predložil Shirley naj skupaj pokadita pipo miru in tako utrdita svoje prijateljstvo. Zanimivo je, da v filmu igra ta dečko vlogo, v kateri najprej nastopa proti Shir- ley. Ko je zvedel kake naloge so mu po¬ verjene po rokopisu in zahtevah režiser¬ ja, je odklonil nastopanje v filmu, kjer bi moral biti sovražnik Shirley Temple. Sele po dolgem dokazovanju in številnih prošnjah same Shirley je pristal, toda pod pogojem, da se na koncu filma ven¬ dar le spoprijateljita. Potem ko je bila Shirlev izbrana za častno poglavarico, je obvestil veliki po¬ glavar plemena Foxovo družbo, da bi bilo vse pleme posebno počaščeno, če bi smelo sodelovati v kakem filmu z »Zlatim so¬ kolom«. Inicijativa za film je torej izšla od Shir- levenih rdečekožih prijateljev. Film »Veliki orel« predstavlja nov ko¬ rak v sijajni umetniški karijeri Shirley Temple. Njena vloga, ji daje vse možno¬ sti uveljavljanja njenega talenta, tako posebno v veledramatskih scenah, ko na¬ padajo indijanska plemena karavane do¬ seljencev in edina Shirley preživi strašno tragedijo, v kateri je izgubila svoje ro¬ ditelje. Mnogo je tudi prizorov, ki se od¬ likujejo po svoji komičnosti, tako oni v katerem se Shirlev uči indijanskega boj¬ nega plesa, ali ko sama liči Randolpha Scotta plese belcev. Na posebno željo male Shirley je dobil v tem filmu vlogo tudi njen poni Roanie. Čeprav je režiser trdil, da konjiček ni prav nič fotogeničen, je Shirley tako dol¬ go vztrajala pri svoji prošnji, da se je režiser naveličal in dal ponija našmin¬ kati in ga tako napravil fotogeničnega... Ves njegov honorar 10 dolarjev dnev¬ no — je lastnica poklonila v dobrodelne namene. Ko so Indijanci izrazili željo sodelovati v filmu, je nastala droga velika in ne¬ predvidena težkoča. Pleme Blackfeet spa¬ da med ona indijanska plemena, ki po¬ lagoma izumirajo. Radi tega jih je ameri¬ ška vlada zaščitila s posebnim zakonom in jim odredila določena ozemlja — re¬ zervate — kjer so nemoteni v svojem življenju in navadah. Treba je bilo do¬ biti posebno dovoljenje od Federalne vla¬ de v Washingtonu, da je dovolila prehod plemena iz države Montane v Kalifor¬ nijo., To množenstveno potovanje z na¬ gradami igralcev iz plemena, je veljalo 30.000 dolarjev, sam film pa je veljal en in pol milijona dolarjev. Čeprav nastopa v filmu veliko število Indijancev, so ven¬ dar bile nekatere vloge poverjene belcem. Samo Shirlev je takoj opazila razliko med pravimi in -šminkanimi Indijanci. Opazila je namreč, tla del Indijancev dru¬ gače seda na konje kot drugi in po njeni opombi so ugotovili, da so pravi Indijan¬ ci zajahali konja vselej z desne strani, belci pa z leve. 2otli Cenlury Fox V tem lepem in zanimivem filmu na¬ stopajo razen Shirlcy Temple še: Ran- dolph Scott, odlična angleška igralka Margareth Lockwood, Farrell Mac Donald' in Maurice Moiscovits. Izdelalo ga je pod¬ jetje 20 th Century Fox. 12 12. nadaljevanje brezmejna je domišljavost in nadutost vsakega slaibega komedijanta, ker le resničen umetnik je skromen in ponižen, saj se zaveda, da je višek umetnosti nedosegljiv. Flečer pa je bil vajen ploskanja, in vriskanja svoje publike, kateri je znal nnponirati s svojini boksanjem in buljenjem. Zato si je domišljal, da je polbog, ki ga sinejo navadni ljudje le občudovati, livaliti in dobro rediti. A tu so ga vlačili po ulicah, ga suvali, tepli, zmerjali ter se mu rogali. In vse to po ne¬ dolžnem! hudo je bilo torej Flečer ju tem bolj, ker se niti stepsti ni mogel: verige na rokah, špalir redarjev in povrhu še ta prekleti Pietje, ki se je od zadovoljstva režal, kakor bi že čutil, v svojem žepu 2001) dolarjev! Tedaj je vstopil na stražnico veleugledni mister Dodd. Naglo se je pozdravil s službujočim uradnikom ter se ostro ozrl po nesrečnem komedijantu. V istem hipu sta dvignila dva redarja na desni in levi strani ilečerjevi plakat z Bellovo tiralico in njegovo sliko: Dodd je mogel torej primerjati original z reproducirano sliko. kaj ne, da nisem pravi P!« je vzkliknil 1'lečer. »O, pravi je, čisto pravi!« je izjavil Pietje. »Vsekakor je podobnost velikanska!« je pritrdil uradnik. Dodd je molčal in primerjal. Nato je izjavil, prav kakor redar, ki je Flečerja razžalil najbridkeje: Zelo, zelo podoben... vendar je original manje inteligenten... Morda je bila slika retuširana ... Identiteto pa dokažem izlahka prav hitro.« Le dokažite jo! Zelo sem radoveden, kako to storite,« je dejal 1'lečer in porinil pesti, ki sta ga močno srbeli, v svoja hlačna žepa. Hitro se vrnem. Privedem pričo, ki vas pozna bolje, kakor pričakujete,« je odvrnil Dodd in odhitel. Milostiva, vstanite... nekaj sila. važnega imam poročati!« Poliv je bila hitro oblečena in ne da bi si docela, uredila svoje lase, je spustila detektiva v sobo. Kaj se je zgodilo?« Gospoda soproga že. imamo. Imate?! Kje?!« Na policijski stražnici!-. »Moj Bog! Jack zaprt?!« Tmia taji, da je pravi. Prosim vas torej, pojdite z mano, da ga še sami vidite!« Taji? Zakaj taji?« ker pač nič drugega ne more več storiti, : je razlagal Dodd. »Zadnje sredstvo vsakega zasačenega lopova.« Jack ni lopov! Bolan je... zmedlo se mn je... zakaj bi torej tajil?« Tudi Blazniki so včasih zelo premeteni,« je tolažil Dodd. »Glavna stvar je zdaj, da dobiva od njega denar. Nato ga odpeljeva v sanatorij, če hočete*« Da, da, tako storiva... Oj, ti ubogi, ubogi moj mož!« Četrt ure nato je bila P o 11 y že popolnoma oblečena, in sfrizirana, Vesela in srečna, a vendar polna bojazni, da je Jack morda resnično blazen, se je peljala z Dodelam, in med vožnjo zobala čokolado, ki ji jo je prinesel njen spremljevalec. Premišljevala je, kaj naj stori z Jackom in sklenila, da se takoj brzojavno obrne na strička I legami, ki ji gotovo svetuje najpametneje. Vesela, a vendar s tesnobo v duši je torej stopila v stražnico. V istem hipu se je Flečer okrenil, Polly pa je žalostno kriknila: »Kdo je ta gospod? Ne poznam ga.« Tudi jaz vas ne poznani, milostiva,« je izjavil Flečer. >Le ti gospodje na vso silo trdijo, da sem Jack Bell, tal milijonov.« »Ne, on ni, on ni Jack!« »Torej on ni vaš soprog?« se je čudil Dodd. »Da, da, tudi meni se je zdelo, na prvi pogled, da ni ta gospod sliki čisto nič podoben. Pa kaj ste počeli v ladjinem skladišču?« j , i »Ponoči sem tja zašel,« je pripovedoval komedijant, »ker nisem v temi našel nazaj v svojo kajuto; sem pač ondi zaspal.« Moric Pietje pa je vedel povedati več. Natančno je ponovil, kaj je videl po¬ noči na ladjinem krovu in kaj je zvedel skozi izvrtano luknjico 1 iz pogovora med Mohrom in njegovim gostom. Jasno je bilo, da je bil gost pravi Jack Bell, in tudi Polly je živahno pritrdila: »Da, da, on je še na ladji!« Flečer pa je nato začel razgrajati, da je izgubil po krivdi Pietjai in Dodda potnino ter bo tožil oba za velikansko odškodnino, če zamudi v Londonu svoj sijajni angažma. Dodd mu je kavalirsko potisnil v pest nekaj dolarjev, nato je umetnik jezen odšel. Za njim pa je žalosten odkrevsal tudi Pietje. Vse svoje imetje je pustil na ladji, izgubil je svojo službo ter se je obrisal tudi za tisočake, ki jih je imel navidezno že trdno v rokah. Prebita reč! Za vogalom pa ga je čakal še Flečer, ki mu je priselil tako zaušnico', da se je Pietje zvalil po tleh. Sam Flečer je bil pač velik umetnik v pretepanju in v boksanju mu je bil mojster le še Jim Jeffries. »Glavno je vendar, da smo zvedeli, kje je vaš mož,« je tolažil Dodd nesrečno Polly. »Mislili smo, da ga že imamo, a dasi ga danes, žal, še nimamo, ga pa zato dobiva jutri ali pojutrišnjem tem bolj gotovo. Takoj odpočijem za ,Pennsylvanijo‘ brezžično brzojavko, naj ga poiščejo in primejo. S krova sredi morja ne more nikamor uiti! jutri se odpeljem z. »Mauretanijo« v Liverpool in v Plvmouthu mi gospoda Jacka izroče.« Poliv je molčala, včasih tiho zaihtela in zobala svojo čokolado. Zase pa je pre¬ mišljala: »Ali je blazen ali ni? Zdi se mi, da — ni! Oj, ti ljubi Bog, če je zdrav in čisto pameten: čemu je torej vzel stričkove milijone in kar čez noč utekel? Zakaj? Le zakaj?« Premišljevala je, a odgovora ni našla. Vrnila se je torej v svojo hotelsko sobo ter pisala -stričku dolgo, dolgo pismo... Uro kasneje, ko je pustila »Pennsvlvanija« Stalen [slami že daleč za seboj, je prinesel krovni telegrafist kapitanu Siemsu brezžično brzojavko: Tobis Mozart in njegova soproga Constanza ki ju igrata Haunes Stelzer in Cliristl Mardayn v filmu »Serenada« 14 2oth Cenfurv Fox Henry Fonda »Jack Bell je še na ,Pehnsylvaniji‘. Mohr ga pozna. Prosim, poiskati in prijeti ga. V Plvmoothn pričakujem. — Dodd.« Kapitan je poklical prvega častnika in mu izročil brzojavko. »Evo, tat je še na ladji!« je dejal. »In čolnar Mohr ga pozna! Naj ga torej poišče: 2000 dolarjev dobi zanj!« Prvi častnik je poklical Mohra in mu je .sporočil kapitanovo povelje: »Odkod poznate tatu? Ste li morda njegov sokrivec?« je vprašal smeje. »Neumnost!« je zarenčal Mohr. »Gospod, odkod pa naj poznani blagajnika iz Chicaga? — in če bi ga poznal, pri moji veri, prijel bi ga, ker tudi jaz rad za¬ služim izlahka 2000 dolarjev! — Iskati hočem in če ga najdem, ga izročim vam.« »Vzemite tesarja in nekaj stevardov s seboj!« je dejal častnik ter odšel.. Mohr pa ni vzel, nikogar s seboj, nego je šel k najvišjemu stevardu ter mu povedal, da mora na povelje znova preiskati vse skladišče. Naj mu torej izroči ključe, tla more vrata odkleniti. »Ključe imata stevarda, ki sta šla pravkar po neki kovčeg,« je odgovoril naj¬ višji stevard, in Mohr je odšel. In resnično, pravkar sta nesla stevarda skozi ozki hodnik med kajutami velikanski kovčeg mr. Murrela. Frank Murrel, sloviti žongler in čarodejnik, je imel svojo kajuto in vanjo je dal sedaj prenesti svoj kovčeg iz skladišča. Skrbelo ga je: »Ali je Sam še v kovčku ali pa so ga vlekli s seboj? Preklicano podoben je bil Samu tisti tat tam¬ kaj na obali sredi redarjev. Toda kovčeg je zaprt in nič ni videti, da bi ga bil Sam zapustil... Previdno!... polagoma!... nikar ga ne vrzite!... za božjo voljo, v njem so steklene reči!« je kričal Murrel in odprl duri svoje kajute. Stevarda sta se s kovčkom pošteno spotila, zato pa sta dobila lepo napitnino. Nato sta odšla. (Dalje) 15 D. N., L. Tyrone Poeverju pišite na na¬ slov: 20 tli Century Fox Studios, Holly- wood, California USA. Pisati mu morete tudi v nemščini, njegovi tajniki poznajo vse .svetovne jezike. Lastnoročno 1 Vam ne bo mogel odpisati; že branje nekaj sto pisem dnevno, ki dohajajo z. vseli delov sveta je nezmogljiva naloga za tako 1 za¬ poslenega filmskega igralca. Njegovo fo¬ tografijo gotovo prejmete. F. G., M. Gustav Knutli dela zdaj za družbo Tobiis. Ž njim snemajo film, ki se dogaja v južnoameriških pampah. Naslo¬ va delo še nima, tudi vsebina še ni zna¬ na. Maria Landrock je njegova partne¬ rica. T. L. C. Najbolj tare kinematografe neznosna davčna obremenitev, ki dosega skupaj s tkzv. »gledališkim prispevkom«, skoro tretjino cene vstopnic. Kino ni da¬ nes več rentabilno podjetje. Obisk pola¬ goma, toda gotovo pada. Le najboljši m senzacijski filmi še vlečejo, a najemnina zanje je tako 1 velika, da jo podjetja z. manjšini številom sedežev jedva zmorejo. A. V., G. g. Risane filme v tehnikolorju, izdelujejo zdaj tudi Nemci. Podjetje »Ra- varia-1'ilm« je izgotovilo zanimiv trak, o katerem bomo poročali v naslednji šte¬ vilki. T. Č., A. Kdaj bo kakšen film na spo¬ redu pri Vas, žal ne moremo predvideti. To je zadeva lastnikov ki nagleda lišč. Morda ga boste videli čez kako leto dni, ko bo najemnina zanj le še malenkostna, a malenkostna tudi tehnična vrednost fil¬ ma (obraba!). R. E., L. Dvojni programi, kakor jih je uvedel oni kimi na periferiji Ljublja¬ ne, so v drugih državah že dolgo v nava¬ di. Seveda je med kvalitetnimi filmi tudi dosti manjvrednega. R. T., L. Umetniška raven filmov popu¬ šča s povečano produkcijo. Kvalitetnih filmov je zmerom manj. Ankete so po¬ kazale, da hoče publika kinov videti sko¬ ro izključno stvari, ob katerih ji ni treba ničesar misliti. Radi tega je skoro v vsa¬ kem filmu toliko omlednih prizorov in primitivnega humorja. Zahteva večine pa je za filmske družbe zapoved in študiji izdelujejo to, kar hočejo ljudje videti. F. L., M. Annabella je soprogu Tvrone Poiverja, naslov isti kakor za tega (gl. zgoraj!), Don Ameche je Meksikanec, po¬ ročen in je nedavno krstil svojega prve¬ ga sina': Thomasa Anthony Ainecliea. G. J., B. Naslov Sonje Henie je: 20 th Century Fox Studios, Hollywood, Califor¬ nia, USA. Sonja govori in piše sledeče je¬ zike: angleško, francosko, nemško, poleg' materinske norveščine. Zdaj se uči rušči¬ ne. Glavna atrakcija v njenih filmih so prizori z drsanja na ledu. lak, kakor eden naju Tudi igralci morajo od časa do časa ma¬ lo izpreči. Fivuld Balser je bil nedol¬ go tega, v letovišču. Na enem svojih vsakodnevnih sprehodov, se je zapletel v pogovor z nekim domačinom. Vest o prihodu znanega igralca se je že razširila po kra^u. Pravijo, da je Balser letos pri nas, je začel možakar. Tudi jaz sem slišal, reče igralec malo presenečen. »Gotovo ste ga kaj videli, nadaljuje radovednež. »Kakšen neki je?« »Tak, kakor eden naju,« pravi Balser in odide po svoji poti. 16 •Vodoravno: 1. kralj ptic, 4. kratica /a pri¬ dobitno družbo, 6. planina in samostan v Bolgariji 9. izumitelj električne žarnice (kratici krstnih iinei in priimek), 12. kitajska dolžinska mera, 14. umrl slov. alpski slikar; pomeni tudi prostor v hiši al pred njo, 15. kratici imena slov. slikarja, 16. domač izraz za očeta, 18. francosko mesto v Pirenejih, 20 del človeškega telesa, 22. staro ime za pivo, 24. na- stava ka lov živali, 25. ime za knjige, ki popisujejo tuje kraje in ljudi; po ustanovitelju teh izdaj, 26. zvok, tudi ime za slap, 27. samoglasnik in soglas¬ nik, 28. mesto v Italiji, 30. angleško moško krstno ime, 31, tlel poljske rastline, 33. važna začimba, 35. staro ime za pivo, 36. nota v solmizaciji, 37. pritok Volge, 39. črka abecede kakor jo izgovarja¬ mo, 40. veznik. 42. kratici naše poročevalske agen¬ cije, 44. žuželka, 47. nemško krstno ime, podobno kakor Albert, 51. drug izraz za zgodaj, 53. formula za železo, 54. izraz za žensko filmsko zvezdnico, 56. žensko krstno ime izpeljano iz imena Elizabeta, 57. jezik izvirajoč? iz sanskrta 59. krstno ime nemške filmske igralke, ki je doma za otoka Jave, 60. kra¬ tica, ki jo pristavlja k svojemu imenu oče, če ima sina z istim krstnim imenom, 61. kazalni zaimek, 62. kratica, pomeni neznano osebo v kakem spisu. 64. nemški osebni zaimek, 65. Zolajev roman o živ¬ ljenju rudarjev, 69. turški, odnosno arabski plemi¬ ški naslov, 70. konj v turščini, ,71. mrzel veter na Jadranu. Navpično: 1. tvorba hlapov na nebu, 2. lat izraz za naš veznik, 3. umrli slov. pripovednik, k je napisal »Brambovce« in več drugih del, 4. trije enaki soglasniki, 5. kratica za balkansko valuto, 6 svetniško ime, tudi termin, 7. veznik, 8. Čehovljeva novela, 10. bog vetrov, 11. zbirališče kozakov, tud ime slov. pisca knjig o knjigovodstvu, 13. hrvatsk izraz, katerega postavljajo pred imena, ki jih na števajo, 15. abesinski dostojanstvenik, 17. zbirki slik, znamk ali podobnega, 18. mesto v Franciji 21. vprašalni zaimek, 22. znamka ustne vode, 23 bajeslovna reka pozabljenja, 24. angleški dedni ple mič, fon., 26. učilišče, 29. se dobiva iz žita, 30. ka žalni zaimek. 31. črka abecede kakor jo izgovar jamo, 32. italijanska pritrdilnica, 34. nota v sol mizaciji, 36. obrežje v Benetkah,. 38. močno blago 41, volna v lat., 42. prva črka grške abecede, 43. svetopisemska oseba, 45. način izražanja, 46. slike delane na svežo podlogo, 50. vrednost ali denar, 52. ženski pevski glas, 55. čut, tudi svetniško ime, 57. dvojica, 58. pritok Donave, po njem se imenuje tudi mesto v nekdanji Avstriji, 61. veznik, sicer tudi destilat lesa in premoga, 63. levi pritok Do¬ nave na Bavarskem, 65. kratici imena slov. pesnika, avtorja »Primorskih pesmi« in drugih zbirk, 66. medmet v nekem slov. narečju,- 67. samoglasnik in soglasnik, 68. soglasnik in samoglasnik, tudi žensko okrajšano ime. Za pravilno rešitev razpisujemo* pet na¬ grad. Rešitev; je poslati v enem tednu po izidu revije na uredništvo in priložiti ku¬ pon, natisnjen na zadnji strani. Izžrebani nagrajenci prejmejo vsak po eno origi¬ nalno fotografijo filmskega igralca ali igralke, ki so angažirani pri 20 tli Cen¬ tura Fox in sicer more jo izbirati med sle¬ dečimi: Shirley Temple, Richard Greene, Lcretta Young, Linda Darnell, Tyrone Po\ver, Šibil Jason, Brenda Joyce, Don Ameehe, Jane Witliers. Na rešitvi naj to¬ rej pripomnijo, katero sliko* si žele, če bodo izžrebani. Veliki nagradni razpis iz 12. številke, katerega smo žal morali anulirati, ker je bilo premalo pravilnih rešitev, bomo* zno¬ va razpisali v eni naslednjih številk in bomo nagrade še povečali. Na to opozar¬ jamo reševalce že danes. REŠITEV KRIŽANKE V 13. ŠTEVILKI Vodoravno: Voda, la, Opel, orga¬ nist, 1. r., arkada, ep, lok, Oto, opna, ol, abat, univerza, Ita, id, ali, oka, Adam, ano, da, ha, ak, K. J., Ria, os, Lia, slado¬ led, trio, od, toča, ras, elan, Ion, ob, mo, Ir, ki, Valentin, Alah, ta, Sara. Navpično: Villon, do, ara, lak, Ana, osa, p. t., lepota, grm, Ida, rop, Eta; krnita, obala, Ana, Ovid, Leda, Aza, Ikar, Inka, od, AA, rna, halo, klet, Isis, Odol, soda, idol, stroka, Manica, Rab, čok, Eol, nit, mah, ris, va, et, na, na. IZ UREDNIŠTVA Vsem onim, ki so se nas spomnili s pi¬ smi, izrekajo sodelavci uredništva in uprave svojo zahvalo. Upamo, da bomo mogli odslej revijo redno izdajati. Skr¬ beli bomo za pestro vsebino z vsega film¬ skega področja in ustregli vsaki želji na¬ ših naročnikov in čitateljev, če* nam bo le količkaj mogoče. Onim, ki si žele ve¬ sti o francoskih filmih naj bo povedano*, da so v prometu le tisti, filmi francoske filmske industrije, ki so* bili še pred se¬ danjo vojno v skladiščih filmskih zastop¬ stev. Nove produkcije ni, koliko časa bo to stanje trajalo, ne moremo predvideti. Češka filmska produkcija ne kaže zasto¬ ja, vendar je težko* dobiti podatkov; po vesteh, ki nam dohajajo, so v delu pred¬ vsem filmi folklornega značaja in po¬ membni le za Čehe. Nemška filmska in¬ dustrija je ogromno povečala svojo pro¬ dukcijo, toda le malo teh, v tem času iz¬ delanih filmov prihaja za nas v poštev. Zveze z Ameriko so težavne, torej so v vseh pogledih velike težkoče in seveda tudi s filmskim tiskom. .« Ufa Mady Rahl Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703: telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman).