Po katolišlcem svelu Pohvala misijonarjev. Naši laži-svobodopiiselni in socialistični listi se kaj radi zaletavajo v misijonstvo ter v udeležbo Sloivencev pri tem velikem delu za razšir jenje ¦krščanstva med pogard in nevemikt Liberalci in marksisti nimajo ne smlsla ne poj|ma o tem, kaj delajo, trpijo in tudi storijo itnisijonarji in misijonarke med nesrečniki v poganskih deželah. Morda se bodo, ako ni njihova volja popolnoma pohabIjena in pokvarjena, dali vsaj nekoliko poUčiti od sedanjega zunanjega ministra Anglije lorda Halifaxa, ki je prej bil podkralj y Indiji. V svo.iem govoru, ki ga je imel ¦tninister Halifax pred zastopniM Zveze miBijonarsldb. društev, je med drugim rekel jto-le: »Ko sem bil podkralj, sem imel prijliko, da opazujem misijonarje pri delu. Natičil ssm se viscko ceniti sadove njihovega Idela na moralnem in socialnem področju, Ikakor tudi dub.a, ki je bilo z njim njihovo delo prešinjeno. Med pariji (najnižja in hajbolj zaničevana vrsta indijskega ljudIstva) in gobavci, med divjimi plemeoi v Jdžungli, v obljudenih mestih in daljnih gorjskih krajih sem videl može in žene, M žijvijo življenje samozatajevanja edino iz pamena, da ostvarijo evangelij Tistega, ki jje nekdaj hodil po zemlji, deleč dobrote.« Komunistična šola. Marksističoi socialisti vodijo povsod — tudi pri nas — borbo zoper versko vzgojo mladine. Kjer pridejo do oblasti, takoj odpravijo versko vzgojo ter vsilijo staršem in mladini brezversko šolo. V Ruaiji so marksisti takoj vpeljali komunistično šolo. Isto so storiii v MehiM. Mehiško ljudst^o mora svojo mladino pošiljati v komunistične šole, ki so polne brezbožnega duha in spobiega pouka ter jemlje jo otrokom vero v Boga in smise! za čednostno, čisto življenje. Starši, ki ne pošljejo svojih. otrok v državne komunistične šole, so izpostavlieni raznovrstnemu preganjanju in gospodarskemu uničevanju. Ker so duhovniki izgnani iz MeMke, kjer jih je smelo ostati le prav majhno števito, jih nadom^šča.io la:"ni (svotni) katehetje. ?Ted največjitni težavami izpolnjujejo ti mladeniči in te mladenke svo.io zaslužno naiogo. Oblast jim zapira prostx>re, kjer tičijo in predavajo, češ, da gre za vršenje prepovedanJh bogoslužnih dejanj. Nalaga jim visoke denarne kazni, dokler vsa akcija ne umre zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. Poleg vseh vel;1-i.h žrtev ostaja bična kateheza le prav slabo nadomestilo za vzgojno in učno delovanje duhovščine in redovništva. Razmerje versko in brez- versko vzgojenih otrok je to4e: na eneg» versko vzgojenega otroka pride 100 otrok komunistične brezverske v^oje. Z bretr vernostjo se širi tudi brezpisemstvo. Komunisti namreč kaj radi poneverjap denar, ki je določen za šole. Zadnja držav« na statistika dokazuje, da obiskuje šole 1« 48% vseh šoloobveznih otrok, redno pa samo 33%, torej kcanaj ena tretjina. Otrod štirih milijonov kmetov in poljedelskiii delavcev so brez rednega šolskega pouka, Ta<ko ubija komunizem ljudsko izobrazbo. Protiverski boj na Ruskem. Profesar Sove na ruskem bogoslovnean učilišču j» spisal o razmerah v Rusiji prav stvarea članek, M iz njega povzamemo te-le podatke: Od leta 1937 so odprli 19 protiverskih muzejev. Državno protiversko založniško podjetje je izdalo nenavadno irmogo novih spisov. Naklada »Protivernika« se je leta 1937 dvignila od 12.000 na 60.000, »Brezbožnika« pa od 105.000 na 230.000. Ustanovljeni so novi periodični listi v najrazličnejšib. jezikih. Tiskane so protiverske knjižice v nakladab. čea 100.000 iztisov^ Boljševiki sami so uverjeni, da je v Rusijl še okoli 30.000 versMb. občin., vernikov pa je še mnogo milijonov. Število cerkveno orientiranih ljudi se ceni po mestih na 30%, po vaseh pa na dve tretjinl Mnogi nameščenci kmečkih kolektivnib. gospodarstev in ir.aogi industrijski delavci se javno priznavaio za vernike. Rusko diihovnižtvo z veliko vnemo in požrtvovalnoetjo izvršuje svoje dušno-pastirsko delo. Zaradi pritiska in pregan.ianja oblasti je nastal povse nov tip pravoslavnih duhovnikov, to so potujoči dubovnikl, M potujejo od kra»« >a do kraja, oznan.iu.toc vesrske resnice, toiažeč in bodreč ljudštvo in deleč svete zakramente.