Poštnina platana v gotovini. Mariborf sobota fe^rvarla 1939 Stev. 7. Leto II. Cena T50 din Demokracija je vlada ljudstva po ljudstvu in za ljudstvo. (Lincoln.) Uredniilvo 'n uprava: Maribor, Kopaliika ul, < - Tal. J5-87 . Ixha|a vsako seboto Valia letno U din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za inoiemslvo letno SC din Rokopisi se ne vračajo - Poit. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Obdržite ! Nič nazail Kakor smo že napovedali, pošiljamo pravkar na ogled novim naslovnikom drugih pet zaporednih številk iz novega leta 1939 (št. 6—10), številko 7. od 18. februarja pa vsem prejemnikom lista s položnico. Teh številk ni treba vrar-ti. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je najmanj za 3 mesece din 9"— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« naj gre iz rok v roke med prijatelje! Cenjene zr-'nnike prosimo za sodelovanje. Zima je pravi čas za to. Uprava »EDINOST I«, Maribor, Kopališka ulica 6. Kam z odvisnim prebivalstvom Sloveniš Politični realizem Malo je gesel m krilatic v današnjem času, ki bi jih tako pogosto in tako navdušeno klicali v svet kakor prav ti dve besedici. Kakor da je človeštvo šele danes prišlo do tistega edino zveličavnega vodila, ki bo odslej naprej usmerjalo politiko velikih in ntalih držav, velikih in malih narodov, predvsem pa politiko velikih in posebno malih politikov. Le redko kdo pa se vpraša, ali je vse to, kar včasih v zadregi za boljše ime, cesto pa zato, da zakrijejo pravo ozadje in prava gibala snovanja, ki bi jih nraod obsodil, krstijo z istim imenom, kakor Masarykovo vseskozi revolucionarno in rodoljubno politiko. Prepričan sem, da bi tudi Masaryk te ljudi, ki danes odločajo v njegovi domovini pa tudi drugod po svetu zavrnil. Politika, ki si upa pogledati dejstvom v oči in ki skuša po vestnem presojanju uravnavati svoje bližnje cilje in svoje de- lo v skladu s temi dejstvi, je gotovo poštena in edino uspešna. Ta politika je pred leti pokazala češkemu narodu in pod Ma-sarykovim vplivom tudi drugim slovanskim narodom njihov pravi obraz. Hladno in premišljeno je ugotovila tiste osnove, na katerih se da zgraditi nova stavba svobode in napredka. Ta politika je prinesla slovanskim narodom ob prevratu svobodo in lastno državnost. Edino njej se imamo zahvaliti Slovani za vse, kar smo sploh dosegli. Tudi danes se — kakor smo že rekli — govori mnogo o političnem realizmu. O političnem realizmu govorijo danes ministri, ki hodijo po evropskih prestolnicah se pogajat in posredovat za mir, o njem govorijo voditelji narodov na shodih — vsi imajo to besedo na ustih. Z vznešeni-mi besedami proglašajo svoja prizadevanja kot »političen realizem«, kot višek državljanske modrosti in razsodnosti. In ven dar je med njimi in med Masarykom ter njegovimi učenci ogromna razlika! Tudi Masaryk je uravnal svoje bližnje cilje in svoje delo v skladu z dejstvi, a pri tem ni nikoli pozabil svojih glavnih velikih ciljev, tiste ideje vodilje, ki se vleče kakor rdeča nit skozi vse njegovo nehanje. Skratka: realistična, z dejstvi računajoča Politika mora biti prav tako, ali vsaj tako načelna kakor vsaka druga. Pomanjkanje najenostavnejše korajže, ali celo prevladovanje osebnih koristi nad koristmi zajed-nice še dolgo ni realistična politika, pa če še tako zasmehuje idealistične zanešenja-ke, ki »se ne zavedaio resnosti položaja«., l aka »realistična politika« je kriva, če se ljudstvo s studom odvrača od politike sploh in če pri njem izginja vse zanimanje za javno življenje. Sicer pa, če položaj, ki ga ti politiki opisujejo tako temno in preteče, malo po-bliže pogledamo, bomo opazili, da je marsikaj, kar so nam označili kot faktor, ki ga je treba upoštevati, še dolgo m tako vežno in tehtno, da bi bilo treba radi njega zavreči vse, kar nam je bilo kedaj blizu m sveto. Vlade in družbeni ustroji so tem '•olitikom nedotakljiva in nelzpremenlitva ' :jstvp, za katera edina ne, veljajo zakoni minljivosti. Prepričani so, ali vsaj trdijo, da so prepričani, da je le to varno, kar Dan za dnem se govori o preobljudeno-sti Slovenije in kako jo rešiti. Po ugotovitvah tajnika Delavske zbornice, Filipa Uratnika, da Slovenija povprečno vsako leto 5000 novih delavnih ljudi. Od tega pa jih danes zaposli Slovenija povprečno samo 2000. Ostane jih torej 3000. Kam s temi ljudmi? Nas Slovencev je v Jugoslaviji, to je v narodni državi, 1,200.000._ Eno petnajstino, medtem, ko nas je bilo še leta 1921. ena desetina, številčno smo torej padli za celih pet odstotkov. Samo ob sebi pa nastane sedaj vprašanje: zakaj ta velik padec? Ali so rojstva pri nas toliko manjša kot v ostalih predelih države. Vsak, ki dobro pozna Slovenijo in njeno prebivalstvo ve, da temu ni tako,, ampak da je vzrok tega nazadovanja zgoraj navedenih 3000 ljudi, ki jim domovina ne more dati kruha in so radi tega primorani'oditi s trebuhom za kruhom. Tri tisoč mladih ljudi odhaja vsako leto v tujino, če namreč morejo. Da to ni prav, mislim, da vsak ve. Zato pa si bo vsak, ki to ve, zastavil vprašanje: »Kako temu odpotnoči in kako najti kruh tem ljudem.« Trditev, da je Slovenija preobljudena, je bajka, ki jo lahko pripovedujemo otrokom, ne pa odraslim ljudem. Kdor malo pogleda po svetu, mora takoj videti, da je mnogo dežel s slabšimi pogoji, kot pa je Slovenija, bolj obljudenih, a vendar se prebivalstvo ne izseljuje v taki meri kot pri nas. Kdor tudi količkaj pozna gospodarsko strukturo Slovenije, ta tudi ve, kako krivična je ta trditev. In vendar! Ali smo že kdaj slišali, da bi jo kdo javno obsodil. Nasprotno pa smo države, ki so zaprle doseljevanje, prokleli'že tisočkrat. Kolne- mo jih zjutraj, ko vstajamo, in zvečer, ko legamo spat. Za izseljensko vprašanje se s srcem se nismo prav zavzeli, še nikoli se nismo vprašali, kam naši ljudje odhajajo in po kaj. To nas ne zanima, kaj bodo delali, niti, ali se bodo v narodnem oziru ohra- nili ali ne. Po dosedanjih izkušnjah, so oni izseljenci, ki so se podali v zamejstvo za stalno, večidel v narodnostnem oziru izgubljeni. Da smo kmetijska država in da moramo svoje kmetijske pridelke izvažati, industrij ske pa uvažati, to tudi vemo vsi! Toda nikoli še nismo čuli, da bi svojo indu- strijo dvignili, zlasti še v Sloveniji. Vsi moramo biti priča žalostnega dejstva, kako se umetno seli industrija iz Slovenije v južne predele države. Slovenija je pa že po svoji naravni legi pripravljena za industrijo. Dalje nam ne manjka ne premoga in ne vodnih sil, dveh najvažnejših faktorjev moderne industrije. Vsega tega oni predeli države, kamor se industrija danes seli, nimajo. Vse to se mora večinoma šele ustvarjati. Zato moramo odločno odklanjati tako gospodarsko politiko v pogledu industrializacije, kakor se vodi_ sedaj. Edino izjemo, kjer se nai ne pusti industriji svoboden razvoj, naj bo vojna industrija, ki mora biti radi svoje važnosti v slučaju vojne, res v notranjosti države, da je tako sovražniku težko dosegljiva. Dejal sem, da ima Slovenija ugodne pogoje za svojo industrializacijo. To pomeni z drugimi besedami, da je potreba pustiti industriji v Sloveniji svoboden razmah in da nai država skrbi le za to, da se ne bo širil tuj kapital. Dolžnost države te, da z ugodnostmi podpira domači kapital. Slovenci smo si s svojo delavnostjo nabrali tekom desetletij lep kapital, ki je danes žalibog zamrznjen, da ne more oplo jati našega gospodarstva. Klic po domači industrializaciji Slovenije je nujen. Vsak, ki ga bo skušal preslišati, se bo pregrešil nad samim seboj. Govorimo, da v Sloveniji rojstva padajo. Ne pomislimo pa, da je sedanje število od-višnega prebivalstva že itak preveliko in da je treba rešiti vprašanje: kam z njim. Na izseljevanje v zamejstvo je škoda misliti. Tudi je to v narodnostnem, kakor v državnem oziru velika škoda. Doseljevanja se pa tudi vse držafe branijo, ker imajo že same radi visoko razvite tehnike dovolj delavnih moči. Izjema je za enkrat le Nemčija, toda kako dolgo, nihče ne ve. Industrializacija Slovenije bi zaposli!;1, ves ta odvišek, s katerim danes ne vemo, kam bi z njim. Z industrijo vred bi se dvignilo kmetijstvo, ki je danes na robu propada. Dvignila bi se trgovina :n obrt. Skratka: industrializaciia Sloveniji bi rešila vsa ona pereča vnrašania, ki nas danes tako tarejo. Zaposlila bi odvišm prebivalstvo, omogočila kmetu vnovčeva-nje njegovih pridelkov, kakor: zelenjave sadja, krompirja, mleka itd. Trgovec in obrtnik pa bi radi bolišega zaslužka delavstva imela več poslov in prometa. Vprašanje, ki nastane, kam bi s tem: izdelki, je lahko. Dosedai veliko uvažamo industrijskih izdelkov, ki bi jim lahko domača povečana proizvodnia tmndila. Slovenija pa bi nasorotno radi večie kupne moči, kupovala več žita kot pa doslej. J. U—č. Sibirija", sibirska «* Pod prvimi tremi besedami, zapisanimi v zadnji »Edinosti« na vrhu članka, je bil spleten bič, ki je krepko padel po hrbtu slovenske inteligence. Opletel je po perečem vprašanju, ki sc vleče že dolga desetletja skozi naše narodno življenje. Udaril je po veliki rani na našem narodnem telesu, da je zaskelelo. Tako pa je tudi prav, kajti rano je treba odstraniti in četudi z radikalnimi sredstvi. Odnosi med našo inteligenco in podeželjem so še vedno strahotno, resda naravnost sibirsko hladni. Toda v tem je napravljen od stanja pred leti že velik korak naprej, kajti precejšen del slovenske inteligence, ki živi in dela izven mestnih zidov, je našel kontakt s podeželskim življenjem. Razvoj tega strnjevanja slovenske inteligence in slovenskega podeželana, t. j. kmeta, bajtarja, dninarja in sproletariziranega obrtnika, je sicer počasen, toda je vendarle viden. Naš narodni interes nam narekuje, da zastavimo vse sile za posoešenje tega razvoja. Pri tem našem delu pa moramo biti pa jasnem, katere so ovire, ki zavirajo strnjevanje pozitjvnih sil našega naroda. Med slovensko inteligenco in slovenskim podeželskim ljudstvom je še vedno silno velik prepad, čeprav so pripadniki ene in druge »strani« člani istega narodnega občestva. Vzroke tega stanja je treba iskati v splošno družbenih in še posebej naših narodnih razmerah. Inteligenco so- pošiljali že od nekdaj v podeželje kot uslužbence višje družbene zajednice in je bila vedno samo uradni posredovalec med širokimi ljudskimi sloji in tako zvano - višjo gosposko«. Tej . je moral biti uradniški inteligenčni sloj sleno in kruhobor-sko vdan ter se ni smel — vsaj takšne so bile od zgoraj postavljene želje in po- stave — nikoli umakniti iz stroge uniformiranosti in prožiti obdajajočemu življu prijateljsko in človeško svojo roko. Pa četudi bi kaj takšnega poskusila, bi ji ne uspelo, kajti bila je nesposobna za tak korak k ljudstvu. Njeno mišljenje je bilo vse preveč uradniško vokvirjeno -in ni poznala ne gospodarskih, pa tudi ne socialno kulturnih silnic, ki sestavljajo življenje podeželja. Nihče namreč ni imel interesa, da bi za delo med ljudstvom pripravljajočo se inteligenco seznanil z resničnim življenjem, posebno z onim, ki ga žive množice izven mestnih zidov. Kakor je bilo to v dalnji in bližnji preteklosti, tako je tudi še danes, ko hodi inteligenca leto za letom v podeželje, ne da bi poznala njegove razmere. Naše kul-turno-izobraževalne ustanove pošiljajo v svet inteligenčni material, .ki je natrpan s tujo učenostjo, ki pa nima o stanju in potrebah slovenskega narodnega občestva skoraj nobenega pojma. Nai navedem samo en primer: Naša učiteljišča, ki dajejo procentualno največje število inteligence,, katera mora iti službovat »na deželo«, nimajo še do danes zapisane na svojem delovnem izobraževalnem programu potrebe za obravnavanje gospodarskih, socialnih, psiholoških, etičnih in drugih momentov, ki so vsebina in gibal-' na sila slovenskega narodnega občestva. Tako prihaja naš inteligenčni naraščaj v sredino, ki je ne pozna in v kateri se radi tega ne more znajti. Ko trčijo posamezniki -— posebno v današnii, socialno močno razgibani dobi — na raznovrstne probleme, ki jih ne znajo razvozlati, vti-rijo svoje delo, kakor pač vedo odnosno ne vedo. Nekateri sc v svoji mladostni zanesenosti zaletavaio na levo ali na desno, nekateri se zaprejo vase, drugi zopet sc posvetijo zgolj svojemu uradniškemu poslu itd. Le redki so, ki najdejo kmalu in brez večjih težkoč pot med ljudstvo), večina pa se navzame ‘z leti v svoji nemočnosti popolnoma uradniškega duha, ki je sposoben vestno izvrševati posle, v veliko veselje predpostavljenih. Inteligenca ni torej niti razumsko niti čustveno dovolj pripravljena za pravilni1 vživetje med ljudske množice, radi češu: veje med tema dvema faktorjema strahn ten hlad. Temu obojestranskemu nerazumevanju pa se pridružuje še, za naše male razmere posebno značilno dejstvo, d n mora biti inteligenca za vprego zdaj temu zdaj onemu političnemu vozu, čepr. . melje ta pod svojimi kolesi narodne interese. V pehanju za svoj lastni obstanek služi inteligenca vedno tistim, ki ji režejo kruh, čeprav ga ti ne pridelujejo. Tega žalostnega dejstva se zaveda danes vedno večje število izobraženih ljudi, ki delaio po vaseh, trg:h in provincialnih mestih. To spoznanje jih sili k temu. da gradijo med ljudskimi množicami in izobraženci most, ki postaja iz leta v leto močnejši. Njegova naloga je, enkrat , za vselej povezati kmetske in delavske vrsv ter izobraženstvo, tako da se bodo vsi ' delovni ljudje strnili v delovno zaiednico slovenskega narodnega občestva. Ta v?.'. ki je zajel izobraženstvo, pa vedno h. ■ ruši predsodke inteligence o »sibirskem mrazu« slovenskih gorskih in dolinskih vasi ter o nemočnosti kulturnega živ'1 e-nja sredi neprosvetljenega podeželia. Naša inteligenca se obrača danes k ljudstvu, od koder je izšla, kajti zaveda se ved bolj, da ie zagotovljen narodni nanred.-le v strnitvi vseh pozitivnih delovnih c Er je zgrajeno na trenutnem političnem rav-iin ki bodo morda že jutri postavile njiho-novesju, oziroma neuravnovešenosti, ne Ivo »realistično politiko« na laž. računajo pa nikoli s silami, ki se vzbujajo > jad. IZ VSEBINE Ali je treba delati proti alkoholizmu? še o preužitku. Socialno-ekonomski institut. Za glasbeno akademijo! Organizacija konsumentov. »DoFna šentflorijanrka.« Zemljiški odnosi v Španiji. 7 dni domačih vesti * Spomenik kralju Aleksandru bodo postavili prihodnje leto v Mariboru na Trgu svobode poleg gradu. Te dni je bila ocenitev 27 osnutkov, ki jih je prejel spomeniški odbor in je prejel prvo darilo v znesku 16.000 dinarjev osnutek kiparja Borisa Kalina iz Ljubljane in arhitekta inž. Jaroslava Černigoja iz Maribora. Vsak osnutek je moral vsebovati tudi regulacijo trga, zato sta izdelala načrte vedno po en umetnik in en arhitekt. Zbirka pa spomenik je prinesla 820.000 dinarjev. Z deli bodo začeli spomladi. Računajo, da bo spomenik odkrit na Vidov dan 1940. $ Minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič je odobril štiri splošne projekte za ureditev več hudournikov v drin-ski, vardarski in vrbaski banovini. Ker je ureditev teh hudournikov v velikem javnem interesu, jo bo prevzela država v lastno režijo ter jo bo po zakonskih določilih finansirala s 70% proračunskega zne ska, banovine bodo pa nosile ostalih 30 odstotkov. Cvetkovieeva vlada je pred parlamentom podala svojo izjavo, ki predvideva v notranji politiki rešitev hrvaškega vprašanja brez dosedanjega taktiziranja, v zunanji politiki pa delo po istih smernicah kakor dotlej, t. j. prijateljstvo z vsemi velesilami. * Izvršilni odbor JRZ je sklenil, da bo JRZ v celoti podprla vlado Cvetkoviča. & Za lektorico slovenščine v Krakovu na Poljskem je bila te dni imenovana Roz-ka Štefanova iz Ljubljane, absolventka slavističnega oddelka ljublj. filozofske fakultete. ^ * V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je odprta razstava bolgarskega fotografa Spasa Toteva. Lepe slike dajejo gledalcem vpogled v bolgarsko umetniško fotografijo. $ Iz knjige »Nezaščitena mati in dete« razberemo, da se je leta 1937. rodilo v naši državi 22.511 nezakonskih otrok, kar znese približno 5 odstotkov vseh novorojencev. Največ nezakonskih otrok ima sav ska banovina, slede dunavska in dravska. V odstotkih pa je vrstni red drugačen :m stoji na prvem mestu dravska banovina z 12%, slede dunavska z 10%, savska z 8%. Najmanj nezakonskih otrok je v banovinah, kjer je prebivalstvo pretežno pravoslavne in muslimanske vere. Tako ima drinska banovina le dva odstotka nezakonskih otrok, vardarska in zetska pa celo en sam odstotek. & Lepo zmago je dosegel na mednarodnem tekmovanju v Zakopanah na Poljskem Ciril Praček, član ljubljanske »Ilirije«, ki je zasedel sedmo mesto. Za alpsko kombinacijo v zimskem športu so bili stav Ijeni zelo težki pogoji. Prvi je bil Švicar Rominger. Poljak Schindler je zasedel šele 15. mesto. 0 Mestni vodovod v Mariboru se bo spomladi razširil v okoliško občino Pobrežje. Cevi se napeljejo po vseh važnejših ulicah in bo vsaka hiša priklopljena na omrežje. Stroški so preračunani na 2,800.000 dinarjev. * Slinavka in parkljevka je, kakor sporoča banska uprava, v Sloveniji že popolnoma ponehala, razen v Ljutomeru ter v Kamnici in Dobrenji pri Mariboru. $ Vsedržavni kongres vinogradnikov bo letos v Novem Sadu, in sicer od 10. do 12. marca. Veliko elektrarno zgradi letos mariborski tekstilni industrijalec Josip Hutter na Pohorju nad Rušami. Zajezil bo gorski potok Lobnico v višini 600 m, kjer bo veliko umetno jezero, da dobi voda zadosten pritisk za turbine in enakomeren padec. Po ceveh, širokih 70 cm, bo voda padala 600 m globoko na turbine v elektrarni, ki se postavi nad Rušami. Računajo, da bodo turbine proizvajale 3000 konjskih sil. Tok bo šel po podzemskem kablu ob železnici v Maribor do tovarne, kjer bo gnala stroje energija iz lastne elektrarne. Stroški bodo znašali kakih 12 milijonov dinarjev. Vodni padec Hutterjeve elektrarne bo eden najvišjih v Evropi. Z velikimi težavami se ima boriti tekstilna industrija v Mariboru. Naročil ima zelo mnogo, ne more pa vseh izvršiti, ker ne dobi dovolj bombaža za predivo. Narodna banka dodeljuje podjetjem devize za plačilo bombaža, ki ga dobavlja iz inozemstva, skoraj izključno iz Anglije, s katero naša država ni sklenila klirin- fa, ie za polovico one množine, ki so jo uprle lani. Ta množina seveda ne zadošča za tvornice, ki morajo zato omejiti obrat, dokler zopet ne dobe dovolj surovine. Preostane torej uvoz iz klirinških držav, Nemčije in Italije. Nemčija pa sama nima dovolj bombaža in ga letos sploh ne sme izvažati. Italija bi sicer oddala poljubno množino, vendar ga prodaja le /troti plačilu v svobodnih devizah. Iz to zagate iščejo sedaj izhoda. Zemliiški odnosi v Prispevek k razumevanju španske vojne P® SVSŽM Španija je ostala, poleg Madžarske, tudi po svetovni vojni fevdalna država s prevladujočo veleposestjo, na katere zemlji so delali milijoni španskih kmetov in poljedelskih delavcev kot zakupniki ali mezdni sužnji, privezani na zemljo še s srednjeveškimi fevdalnimi vezmi, ki jih je pri nas odpravila popolnoma že revolucija leta 1848. Španija obsega 45 milijonov ha plodne zemlje. Od tega je bilo v lasti veleposestnikov 30 milijonov ha, torej dve tretjini. Veleposestnikov z nad 100 ha zemlje je bilo 50 tisoč. Od teh so imeli nekateri sami do sto tisoč ha zemlje, tako n. pr. vojvoda Alba 96 tisoč ha, vojvoda Medina Celi 80 tisoč ha, vojvoda Pene-randa 52 tisoč ha. Cela provinca Guadalajara je na primer pripadala comtu de Romanones. Ta ogromna posestva so v veliki večini pripadala raznim plemiškim rodbinam še iz početka srednjega veka, ko op kastiljski kralji pognali iz dežele Arabce in zemljo podeljevali svojim vojakom in vitezom. Drugi del veleposesti, okrog 5 milijonov ha zemlje izvira iz srede prejšnjega stoletja, ko se je s posebnimi zakoni spremenila dotedanja občinska zemlja, last posameznih občin, takozv. gmajna, v privatno last, ki so si jo prilastili veleposestniki potom cenenih nakupov. Od 45 milijonov ha španske plodne zem lje, pa je dejansko le 20 milijonov ha res obdelane zemlje. Večina te obdelane zemlje pa je v rokah male posesti, okrog 15 milijonov ha, dočim pušča veleposest dve tretjini svoje zemlje neobdelane. Spremenili so jo v pašnike za živino ali pa v lovišče za svojo zabavo. Veleposestniki niso imeli razloga za obdelovanje zemlje, ker če bi obdelali vso, bi se pomnožili produkti, cene bi padle in padla bi tudi zemljiška renta, od katere so v glavnem živeli. Da narod pri tem strada, ie za nje postranskega pomena. 15 milijonov ha zemlje, ki je pripadala deljena medrdgo rdgo rdgo rdgo rdgov malim in srednjim kmetom, je bilo razdeljene med 5 milijonov kmetov, povprečno je tedaj na vsakega odpadlo 3 ha, kar je premalo za preživljanje številne kmečke družine. Od teh pet milijonov kmetov pa jih je dejansko imel en milijon manj zemlje kot 1 ha, 2 milijona pa je med* njimi bilo poljskih delavcev, ki razen koče in flike zemlje okoli nje, niso posedovali ničesar. Ta majhna posest je bila razen tega še silno razdrobljena in razkropljena, številne kmečke posesti so obstajale iz 80 do 100 parcel, ki so bile po pet kilometrov oddaljene druga od druge. Pri ta- kem stanju stvari na kako smotreno ob delovanje zemlje tedaj ni bilo mogoče misliti. V resnici je pa tudi bilo poljedelstvo v Španiji na silno nizki stopnji. Stroje so uporabljala le redka veleposestva, umetna gnojila so bila za kmeta predraga. Ker so veleposestniki pustili ogromne komplekse zemlje neobdelane, so propadle tekom let tudi vse naprave za namakanje zemlje, ki so jih genialno izgradili Arabci in cele pokrajine, ki so bile pod Arabci cvetoče in bogate, so se vsled tega spremenile v neplodovite predele, kjer sta vladala večna lakota in nepopisna revščina. Ker mala posest kmeta sama ni mogla preživljati, je jemal zemljo v zakup od veleposesti. Eno tretjino vse španske obdelane zemlje obdelujejo zakupniki. Za kupna razmerja pa niso bila urejena po modernih civilno-pravnih predpisih, marveč so temeljila ria starih srednjeveških, nepisanih običajih. Kmetje so bili vsled tega pravno nevzdržnega stanja izpostavljeni samovolji veleposestnikov, ki so le nepisane postave vedno lahko spreminjali in si zlasti izmišljali vedno nova bremena in dajatve. Zakupnikom je po žetvi ostal le neznaten del pridelka, večino je pobral veleposestnik. Vladali so najrazličnejši sistemi, v katerih podrobnosti se pa ne morem spuščati. Stanje je bilo približno tako, kakor če bi pri nas še danes kmetje odrajtovaii dajatve graščakom in veleposestnikom na podlagi srednjeveških zapisov o dolžnih dajatvah, ta-kozvanih urbarjev. V Španiji je tako stanje trajalo do padca monarhije 1. 1931. in deloma do nastopa vlade Ljudske fronte v februarju leta 1936. Poleg gori opisane privilegirane razdelitve zemlje so veleposestniki uživali še celo vrsto drugih privilegijev, kakor monopol na lov in ribolov, pravico loviti tudi na kmetovi zemlii in druga bremena, ki so jih poznali tudi naši kmetje do leta 1848. še slabši kakor položaj kmeta, je bil položaj poljskega delavca, katerih je bilo v Španiji dva milijona. Ti so bili popolnoma brezpravne raje, brez zakonite ureditve. delovnega časa, delali so od zore do mraka, tako je veleval običai, za 1—4 nesete na dan, prebivali v hišah iz blata in skupaj v istem prostoru z živino, žene in otroci so prejemali za isto delo, kakor moški, polovico manišo plačo. Po vrhu tega je trajala njihova zaposlitev povprečno samo 3—4 mesece na leto. Bedo, ki io je moral prenašati ta sloi si tedaj lahko predstavljamo, v podrobnosti se spuščati ne morem. Vito Kraigher. Detet pogojev Nemčije za iamstvo češkoslovaških met Londonski list »Evening Standard« in tudi že naši časniki poročajo, da je nemški kancler Hitler izjavil češkoslovaškemu zunanjemu ministru C h v a 1 k o v-skemu, da bi Nemčija jamčila Češkoslovaški nove meje s temi pogoji: 1. Češkoslovaška bi morala postati popolnoma nevtralna. 2. Zunanja politika češkoslqvaške bi morala biti v popolnem skladu z nemško zunanjo politiko, toda pristop k protiko-minternski pogodbi — dasi je poželen — ni neogibno potreben. 3. Češkoslovaška mora takoi izstopiti iz Zveze narodov. 4. Češkoslovaška vojska se mora zmanjšati do krajnih mej. 5. Del češkoslovaške zlate zaloge mora dobiti Nemčija. 6. češkoslovaški denar, ki je v sudetskih pokrajinah, se mora odkupiti s češkoslovaškim blagom ali surovinami. 7. češkoslovaška tržišča morajo biti brez vsega zagotovljena Nemčiji in sudetskemu industrijskemu področju. V češkoslovaški ne smejo ustanoviti nikake industrije, ki bi mogla tekmovati obstoječi industriji v Sudetih. 8. češkoslovaška mora izdati_ protiži-dovske zakone, podobne nUrnberškim zakonom. 9. Iz češkoslovaške vojske in civilne uprave morajo izločiti vse tiste osebe, za katere bi Nemčija tak postopek zahtevala. 10. Nemško ljudstvo v Češkoslovaški mora uživati vse svoboščine, sme rabiti svoje zastave in znake ter mora uživati popolnoma svobodno vse prosvetne dobrine nemškega naroda in, imeti celotno samoupravo v šolstvu. O zadevnih pogajanjih listi še niso poročali. Samo ne vemo, ali se je vobče treba še kaj razgovarjati in pogajati o takih stvarcah. S o 11 s k i. $ Gospodarske zbornice Jugoslavije imajo dne 21. t. m. konferenco v Beogradu, na kateri bodo zlasti razpravljali o načrtu novega carinskega zakona, ki naj nadomesti dosedanje, še iz predvojnih časov datirajoče določbe. $ Država bo uredila hudournike v treh banovinah. Država bo prispevala 7 odst., banovina pa po 30 odstotkov, žal da Slovenije ni med temi banovinami. * Prebivalci Dravskega polja so se sestali na manifestacljskih zborovanjih v Sv. Marjeti na Dravskem polju in na Ptujski gori ter v resoluciji energično zahtevali, da se takoj prične z elektrifikacijo Dravskega polja. 0 Asfaltiranje ceste v Bosni. Državna cesta od Jajca čez Banjaluko) do Bosanske Gradiške, dolga 130 kilometrov, bo asfaltirana. Stroški bodo znašali 80 milijonov dinarjev. In Slovenija? □ češkoslovaško ministrstvo financ se pogaja z vladami Nemčije, Poljske in pa Madžarske, da sedaj, po zasedbi češkoslovaškega ozemlja, prevzamejo tudi odgovarjajoči del državnega dolga, kar znaša 60 milijard kron, od katerega je inozemskega samo 8 milijard. Po mišljenju Čeških uradnih krogov prevzamejo Nemčija, Poljska in Madžarska skupno toliko dolga, kot je morala češkoslovaška odstopiti ozemlja, to je 37 odstotkov, ki bi ga odplačevale v anuitetah, kar bi z obrestmi vred letno zneslo okrog 678 milijonov kron. □ Francoski finančni mirfister Paul Reynaud je objavil v gospodarski rubriki »Daily Telegrapha« članek o ekonomski in finančni obnovi Francije, v katerem noiMarja, da je sedaj frank stabiliziran in da ima Francoska banka popolno kritje svojega normalnega denarnega obtoka. — ' □ V Francovi Španiji bodo začeli s temeljitim čiščenjem državnih uradnikov in nameščencev. Med prestopki, ki se bodo strogo kaznovali ne le republikansko prepričanje, ampak tudi napredovanje m odlikovanja pod republikanskim režimom in dejstvo, da kdo ni pomagal francovcent, čeprav je bilo to v njegovi moči. Ta čiščenja bodo, kakor vse kaže, daleč zasenčila vse ono, kar smo pri nas brali o čiščenjih v Rusiji. □ V Graubiindenu v Švici imajo neprijeten konflikt z nemškimi obmejmtm stražniki, ki so zasledovali begunce čez švicarsko mejo in tako kršili švicarsko teritorialno nedotakljivost in nevtralnost, za katero so se v zadnjem času prav nemški listi tako potegovali. □ V ameriškem parlamentu so glasovali o Rooseveltovem oboroževalnem načrtu. Predlog poslanca Andrervsa, ki ie bil za neke omejitve, je propadel; s tem si je Roosevelt zagotovil leoo zmago. Oboroževalni načrt je bil v celoti snreiet. □ Ameriška vlada stoji glede Francove vlade na stališču, da gre le za upornike, katerih priznanje tudi v slučaiu, da bi zavzeli vso Španijo, ni popolnoma zagotovljeno. Tudi Francija in Anglija sc oklevata s priznanjem. □ Imcedy«eva vlada je končno vendarle oadla. Nemški listi ne prikrivajo nevolje, ki se jih loteva, ko se umika iz madžarskega političnega življenia mož. ki jim ie dol^a leta še precej zvesto služil. □ Vesti, da stoji grška vlada pred padcem, grška vlada energično zavrača. □ Belgijski minister faspar, ki je po Spaakovem odhodu skušal sestaviti vlado, je v sredo na posledicah operacije umrl. O Pogreb papeža Piia XL se ie vrši! v torek popoldne ob ogromni udeležbi duhovščine in liudstva. □ Francoski general GameFn ie imenovan za poveljnika vseh francoskih voinih sil. □ Na konferenci arabskih in angleških zastopnikov v okviru oalestinske konference v Londonu so^Arabci iziavili, da zahtevajo vse svoboščine v Palestini in jamstva za svoi nacionalni in gospodarski razvoi. Iziavili so, da bodo spoštovali vse angleške interese, dopuš^cp svoboden dohod k svetim krajem in ščitili sedanje židovske in druge manjšine v Palestini, če bodo sprejete niihove zahteve. □ Za šoanske begunce v Franciji je Mednarodni odbor za begunce nreiel od angleške vlade že dru^o nakazilo 40.000 funtov šterlin^ov, od Zedlnienih držav je prejel 37.000 funtov, okrog 100 tisoč funtov pa od švedske, belgiiske in nizozemske vlade. Tudi od zasebnikov so oreanka »Mati«. □ Pri volitvah v karmtsko-ruski deželni zbor je glasovalo 93 odstotkov vseh volilcev za vladno listo Povprečna 'n' lilna udeležba ,jc bila 92.5%. DRŽAVNI USLUŽBENCI IN VOLIVNA PRAVICA. Nastaja vprašanje, čemu potem glasovanje, Ki predpostavlja svobodno opredeljevanje, ker • brez tega svobodnega opredeljevanja volitve niso več volitve, ampak beseda brez vsebine. Ali ne bi bilo mnogo enostavnejše, da se pripiše njihovo (državnih uslužbencev) število enostavno vladi? Zakaj bi jih poniževali in tirali na volitve, na katerih nimajo ničesar izbirati. Ali, zakaj se potem, še bolj in moral-neje, državnim uslužbencem ne odvzame pravica glasovanja kakor n. pr. oficirjem? Druga alternativa pa je, da z vsako vlado pridejo in odidejo njeni ljudje. Kam zopet to vodi? V popolno razsulo, v anarhijo in nesigurnost uprave ,ki radi svoje nestalnosti ne bo imela možnosti, da izvrši katerikoli večji posel, načrt ali da zadrži nepretrganost javne uprave. (Dr. Marijan Hanžekovič, Nova riječ, leto II, št. 113. 9. 11. 1939.) »KDOR POJE O VOJNI, IMA MR V ŽEPU.« »Vojna je edini higienični ukrep na svetu za dovršitev in okrepitev Mussolinijevega im perija. Kdor poje o vojni, ima mir v žepu in s teni dokazuje, da jo ljubi. Kdor pa govori o miru, mora nositi kletev impotentnega življenja in smrti. Zahtevamo italijanizacijo Sredo nemškega morja.« (Filippo Marinetti ob 30-letnici futurističnega gibanja.) ŠE ENKRAT ČISTA RASA . . . »Bela Francija v resnici ne obstaja več. Na njeno mesto ne prihaja vreden naslednik, temveč samovoljna tvorba: Francija — kolonije. Ni več Francije z 39 milijoni prebivalstva v Evropi, temveč ima velika domovina 60 milijonov drugokožcev. Svoboda in enakost tako za belce kot za črnce. Da Francija, ki jo vodijo Židje, še obstoja, je greh proti beli rasi.« (»Difensa della razza.«) BASTARDI. IVli smo že ponovno naglasili, da nismo nasprotniki Nemcev ne v Nemčiji ne pri nas, toda prav tako, kakor ima v Nemčiji pravico pripadati k čisti nemški narodni skupnosti samo tisti, ki lahko dokaže, da je že več rodov nazaj čistokrven, tako imamo tudi mi pravico priznavati k nemški skupnosti pri nas samo tiste sodržavljane, ki lahko doprinesejo nedvoumen dokaz, da so resnično Nemci, in ne morda bastardskl, resničnega nemškega na roda nevredni proizvod pokojne Avstrije ne slavnega spomina. Proti takemu bastardstvu, ki je nemškemu narodu samo na kvar, je na> stopil vodja nemškega naroda Adolf Hitler že v svoji knjigi »Mein Kampf«, in nastopili so ponovno že tudi drugi ideologi in voditelji nacionalnega socializma. Resnični, čisti Nemci v Mariboru in na bivšem spodnjem štajerskem pripadajo samo poklicem, katerim pripadajo drugod po navadi Židje, t. j. trgovskemu, industrijskemu, intelektualnemu in v manjši meri še obrtnemu ter uradniškemu. To pa so vse izrazito poklici tujega, priseljenega elementa, ki ni prišel po običajni poti Jz domačih kmečkih sloj ev v mesta in trge in zato ni vraščen z deželo, v kateri prebiva. (»Večernik«, 13. II. 1939.) ITALIJANSKI BAV-BAV. Italijansko časopisje pravi, da se prav nič ne boje vojne, ker imajo baje »tako strašna vojna sredstva, da se jih bodo ustrašili vsi kontinenti«, dalje, »da je Marconi še pred svojo smrtjo izumil smrtonosne žarke, in da bodo avione, ki bi se le dotaknili italijanskega neba (kaj šele zemlje), pri priči s temi žarki uničili že na velike daljave«; dalje, »da bodo italijanske bombe v nekaj minutah uničile največja mesta, da bo od njih ostal samo prah in pepel«. Le čemu teh sredstev Italijani *e kje drugje niso uporabili? (Marianne, 8. II. 1939.) Ali ie treba delati proti alkehelizmul Ob ustanovitvi Lige proti alkoholizmu, smo dobili še en članek, ki ga radi objavljamo. — (Op. ur.) Zadnje čase skušamo razumeti vse dogajanje iz temeljnih gospodarskih vzrokov, prav tako seveda tudi napake posameznih stanov. Pri tem pa se včasi zgodi, da socialne razmere jemljemo za edini vzrok in hočemo pregreho po vsej sili opravičiti. Tako se zgodi tudi z vprašanjem o alkoholu. Prav »Edinost« je nekoč že pisala, da pač deželski človek nima prav nobenega veselja na svetu in je vino njegov edini tolažnik. Pri tem pa je treba naglasiti: ni res, da pije čez mero samo revež, prav tako, in zadnje čase še v višji meri popivajo dobri gospodarji, ki vina kar rajši niti ne prodajo, ko ima že tako nizko ceno! Sicer pa so denarni kmetje od nekdaj popivali, dasi niso sami imeli goric, saj vemo, da ima vsaka vas po več propadlih, nekoč bogatih kmetov, ki so vse zapili. Ne more torej biti res, da je revščina edini vzrok pijančevanja, pač pa velja, da je za bogate in revne glavni vzrok te nesreče naših krajev — pomanjkanje kul-*ure- Vidimo namreč, da v naših krajih vx višjo kulturo ljudje neprimerno manj popivajo. To pomanjkanje kulture se izraža v dveh smereh: v nevednosti in v brezobzirnosti. Ali bi se starši (saj ženske v vinorodnih krajih ob raznih praznikih prav družno popivajo z moškimi) udajali na take načine pijači, če bi se zavedali, kako so ob takih prilikah razuzdani ali naravnost podivjani (uboji!) in koliko to neposredno škodi za vse življenje otrokom, ki so prepogosto priča takih prizorov in se v poznejših letih vzgledujejo po njih. Prav tako malo se zavedajo, da zastrupljajo svoje bodoče otroke, ki bodo bebci (le poglejmo, v katerih krajih je največja potreba po šolah za duševno manjvredne!) in zločinci? Da škodi alkohol tudi telesu, tega pa sploh ne verjamejo. Sicer bi se vam ne smejali v obraz, ko jih opozorite, in bi dalje ne nalivali, celo — dojenčkom v usta. če sb že siami tako obupani, da morajo(!) piti, ali so tudi otroci in do-raščajoča mladina, ki jim prav tako nalivajo, dokler se ne opijanijo do onemoglosti taki obupanci? Ni marveč veliko bolj res, da najde kmečka mladina dovolj razvedrila v igrah na igrališču, ki je zanje /sa širna narava? Morda mislijo, da bo otrok od vina sit? Učitelji vedo povedati, da nekateri otroci zjutraj ne dobijo drugega za zaitrk kakor kozarček vina ali celo žgania. Res ima vino zelo nizko ceno, vendar bi ga bi- lo bolje prodati, kakor pa zalivati na prazen želodec z njim sebe in otroke. še vedno prevladuje misel, da je vino zdravo brez vsakih omejitev. Morda sicer kmet ravno ne misli na zdravje; na vsak način pa mu oredstav-stavlja vino višek vseh dobrin. Kmet ima toliko in toliko vseh goric, torej je imeniten, vse^a spoštovanja vreden kmet! Tako mišljenie je sicer posledica dobrih kupčij, ki so jih delali svoj čas z vinoin. Pamet pa pravi, da danes ni več tako. Duševna omejenost, ki jo je seveda pov- zročilo popivanje tolikih rodov, je že tolikšna, da se marsikateri kmet še vedno srečen, če more dokupiti — gorico. S tem se baha in bo naslednjo jesen še bolj ponosno in bolj obilno popival, šteje po-lovnjake, ker je vino zanj dragocenost, brez ozira na to, da denarno ne pomeni nobene rešitve iz težkih gospodarskih razmer. šola pa le toliko vpliva na otroke, da vsaj nekateri spregledajo. Vendar se kljub spoznanju nekateri ne marajo ravnati po takih nasvetih, vsaj kar se tiče otrok, če je že sam po rodovih tako šibke volje, da se alkoholu ne more odreči. V tem slučaju je kriva šibka volja in pomanjkanje srčne kulture. Ali ni družinski oče brezobziren, ki gre n. pr. v gostilno in zapravi še tisto malo denarja, ki ga zasluži, dasi ve, da so doma otroci lačni? žena in otroci ga kolnejo vse življenje, on pa je gluh in slep in streže samo svojemu nagonu. Uničuje zdravje, denar, voljo do dela, mir v hiši in je tako brezčuten, da mu ni ničesar več mar! Učitelj, župnik in kmečko prebivalstvo pa se morajo znajti na polju, ki samo po sebi odvrača poglede od alkohola, ker zaposluje vse moči v — kulturnem delu. Mestna kultura je res kmetu nedostopna, saj je celo gmotno slabše stoječim mestnim slojem iz kakršnih koli ozirov tuja. Vendar je danes že veliko krajev takih, da nudijo kmetu v knjižnici berila, na domačem odru predstavo ali godbo, v tujsko-Drometnih krajih pa tudi radio ni več redkost. Delati na tem polju, pomeni obenem delati proti alkoholizmu. Kajti res je, da tega bridkega vprašanja ni mogoče rešiti ločeno, temveč v zvezi z ostalimi, temelj- nimi vprašanji naše vasi. V toliko imajo prav oni, ki. trdijo, da so siabe gospodarske razmere sokrive pri tem zlu. Metati radi tega puško v koruzo in dajati ljudem še potuho, je velika zmota. Izrabljajmo rajši možnosti, ki so nam na razpolago. Imamo vendar šolo in cerkev, ki od nekdaj delata na narodovi prosveti. Pozdraviti treba Ligo proti alkoholizmu, ki so jo 16. februarja ustanovili v Ljubljani. Gotovo je, da so prejšnja taka gibanja v marsičem grešila. Borba proti vsa kršnemu uživanju alkoholnih pijač v naših krajih ni mogla slaviti zmag. kar je čisto razumljivo. Obrniti mora pač vso pozornost na prodajo grozdia, na posaievanje sadnih dreves in na podobno; ne v manišf meri pa na pogloblienje prosvetnega dela izven šole in cerkve. Prejšnja treznostna gibanja niso znala oridobiti zaupanja ne mestnega ne kmečkega prebivalstva, ravno učiteljstvo pa bo najlaže povedalo, kje so bile naoake. Upajmo, da si bo novo ustnnovliena Liga našla tudi v Mariboru sposobnih sodelavcev in Sodelavk! M. O. š. RAZNE VESTI □ Prihodnji teden se bodo pričeli okrog Gibraltarja veliki manevri angleškega sredozemskega in domovinskega brodov-ja. Sodelovalo bo 55 vojnih ladij iz Portsmoutha in 40 ladij iz Malte. Vaje bodo trajale 14 dni. Domovinsko brodovje se po vajah ne bo takoj vrnilo domov, temveč bo ostalo v Sredozemskem morju do 20. marca. Zganilo se ie srce - zbuia te iim vest Zadoščenje preganjanim nameščencem Te dni smo slišali po radiju in čitali v domačih listih vesele vesti, da se neke stvari vendar obračajo počasi na boljše. Zlasti vesti iz Sarajeva so tolažilne. V Drinski banovini se je namreč dogajalo, da so uslužbence in uradnike preganjali med drugim že samo zavoljo tega, ker so na decembrskih volitvah glasovali za listo dra. Mačka, odnosno ker so bili pristaši Hrvatske seljaške stranke. Zganili so se najprej politični in kulturni činitelji v Sarajevu. Na njihovo posredovanje je predsednik vlade Cvetkovič telefonski obvestil podbana Krečkoviča, potem upravnika državne bolnišnice dra. Šarca in ravnatelja zdravstvenega zavoda dra. Kaunica, da se morajo vsi odpuščeni nameščenci zopet vrniti v svojo službo. To odločbo predsednika vlade so dobro sprejeli v vseh sarajevskih krogih tn mnogi upajo, da bodo popravili krivico, ki so jo prizadjali iz prav tako nestvarnega razloga tudi drugim uslužbencem »n uradnikom z mučnimi preganjanji. Nadalje so prejela upravna oblastva naredbo, da ne smejo pozvati na nastop kazni nobenega od tistih, ki so bili kaznovani zbog volitve. Skupina narodnega sporazuma v Sarajevu je v teh dveh mesecih izplačala odpuščenim služabnikom in uradnikom, ki jih je bilo samo v tem mestu dobro stotino, nad 80.000 dinarjev podpore. Nekateri nabiralci teh sredstev so bili kaznovani, zdaj pa jim kazni po najnovejši odredbi ukinjajo. Upamo, da se tisti hudi časi, ko so neki politični mogotci — pravilno: politični slabiči — neljube jim nameščence toliko preganjali brez stvarnih razlogov, ne povrnejo nitkoli več. Premestitve, upokojitve in odpustitve iz službe so bile občasno — tu bolj, tam manj — na dnevnem redu. Napravljali so državljane druge, tretje, da, nikake vrste, narodne izobčence, včasi kar na debelo... Bo prišel čas, ko bo pošteni svet javno s prstom kazal na ljudi, ki so preganjanja predlagali, zahtevali in odobravali. Kdo more preceniti škodo in gorje, ki so jih povzročili preganjalci nedolžnim posameznikom, družinam in deželi z nesmiselnim početjem!? Kakor kaže razveseljivi sarajevski primer, se je zganilo srce in zbuja s e j i m v e s t. To je dobro znamen:e za našo bodočnost, človeška vest in državljanska modrost nai povsod zmagujeta! Zavedni narod bo blagoslavljal tiste, ki bodo vse take krivice odoravili in popravili, za bodočnost pa odločno preprečili in onemogočili! P o 5 k o v. Še nekai besed o preužitkarlih »Edinost« je v 5. letošnji številki objavila članek »Preužltck je najbolj grenak kruh na svetu, to vedo vsi, posebno na deželi«. Popolnoma pravilno je, da list, ki posveča vso pozornost našim slovenskim problemom, posebno onim, ki se dotikajo našega kmeta in delavca, s podobnimi članki skuša vzgojno vplivati na svoj krog čitateljev ter osvetliti na videz drobne dogodke na našem podeželju, ki pa y resnici v živo zadevajo našega kmeta. 2di sc mi pa, da bi»zgoraj omenjeni članek hrez odgovora, mogel roditi vsaj tih od-Por pri vseh tistih mladih kmečkih gospodarjih, ki so že kdajkoli zaradi malenkostnega spora s starši-preužitkarji dali po-V'>d za takšna razglabljanja. S podobnimi Stanki je torej že z načelnega zrelišča vedno večji ali manjši križ. Podobno bi Kresil sodnik, ki bi hote! poslušati samo tožitelia, obdolženca pa bi zavrnil, naj molči, ker ie niegova krivda že dokazana z izjavo, ki jo je o njem podal tožlteli. Tisti stari slovenski pregovor, ki pravi, da ie treba poslušati obe plati zvona, je Po'enitakem tudi tukaj umesten. Ne toliko v zagovor tistih mladih go-spodiriev, ki načenjajo soore s prevzit-karij ji, sj ustvarjalo na domačiiah pekel. Pač pa bolj zaradi zgoral omenjenega nkn ki ra ie v poslenicah treba osvetliti z vseh strani, se mi zdi potrebno spregovoriti o nrev/itkariih še nekoliko besed, govoriti o preužitkariih še npko1!ko besed, upravičeno huduje na pogodbe, ki jih mla- di in stari gospodarji pri’ advokatih in notarjih spravijo v sklad z življenjskimi interesi preužitkarjev. Res je tudi, da so takšne pogodbe podobne umazanim kupčijam, kjer je treba interese kupca in trgovca precizno zavarovati za slučaj ev. spora, vendar nihče ne more predvidevati, kaj ga še čaka v življenju. Vzemimo za primer, da oče izroči sinu posestvo, sin pa se poroči in pripelje na domačijo nevesto, ki je bila dotlej popolnoma tuja staršem. Nesrečen slučaj naj hoče, da mladi gospodar nenadoma umrje. Posestvo preide v last mlade žene. Tako pride lahko že v nekaj letih po tistem, ko sta »stara« dva izročila posestvo sinu, na nju-fio domačijo, za katero sta vse življenje garala, popolnoma tuj človek — drugi mož snahe. Zdaj sta na domačiji dva tuja človeka: žena umrlega sina in njen drugi mož. Ako je res, da se načenjajo spori za razne pravice preužittearjev še celo pri las*nih otrokih, kako moremo zahtevati, da bosta dva povsem tuja človeka, ki sta nostala zakonita lastnika posestva, spoštovala nenapisane pogodbe, ki naj bi jih že prej med seboj uredili starši s sinom zaradi preužitka? Sleherni človek stremi danes po starostnem zavarovanju. Zakaj bi si potemtakem ne smeli naši kmetje, ki predajo posestva otrokom, zagotoviti starostno preskrbo s pogodbo, v kateri je natančno vse ponisano? Zgoraj menjeni slučaj, da domači sin umre, in da preide pozneje posestvo v druge roke, pri nas ni osamljen, človek, ki je vse svoje življenje garal in skrbel za domačijo, se težko loči od aktivnega gospodarstva. V tem vnanjem dogodku je globlji pomen za notranjost tistega, ki se s tem trenutkom mora po sili zavedati, da je odslužil, da je dal siovo mladosti, skratka, da je postal pri hiši več ali manj nepotreben. Kakšen boj bojuje v sebi človek, ki se mora umakniti pred življenjem v »kot«, to ve samo tisti, ki je to tragiko že sam doživel. Popolnoma pravilno je torej, da si prevžitkarji s pogodbami določijo, kaj smejo še pričakovati od življenja, od mladih, preden oddajo posestvo v druge ro-ke. — Našo vas bo treba v bodočnosti sanirati ne samo gospodarsko, ampak tudi etično. In prav šola in cerkev sta tisti dve silnici, ki moreta na naše kmečko ljudstvo vplivati vzgojno, da se ne bodo ponavlja- li žalostni primeri, ki so danes skoraj že nravilo, da preužitkarii ne uživaio pri mladih gospodarjih tiste ljubezni, ki so si jo zaslužili s svojini dogoletnim delom za gospodarski dvig domačije. Predvsem pa je ootrebno, da so prej etično prekvašeni ljudje, ki daieio naši podeželski cerkvi in naši ljudski šoli svoj obraz! Izginejo nai že iz naših vasi predsodki, ki iih z mrž-nio sejeio med delovno ljudstvo ljudje, ki niso dorasli svojemu poslanstvu! Preneha naj že mržnja zaradi dnevnih nolitič-nih vprašani, ki so se in se najbrž 5e liodo reševala brez ljudi, ki ne znaio ničesar drugega, kakor fanatično sovražiti vse, kar ne misli tako. kakor oni. Potlei bo tudi v naših kmečkih domovih več ljubezni in več razumevanja za težnje in potrebe preužitkarjev, ker se bodo v harmoniji in medsebojnem sporazumevanju lahko reševale tudi težkoče, zaradi katerih se danes pri slabo vzgojnih ljudeh načenjajo spori med mladimi in preužit-karji. Ne bi pa bilo pravilno, če bi vso krivdo za spore na domačijah valili samo na mlade! Poznam primere, ko so bili vprav preužitkarji krivi, da je v hiši zavladalo sovraštvo in da se je medsebojna mržnja med mladimi in preužitkarji razbohotila tako daleč, da so morali končno »stari« na sodišču iskati pravico do zvije nja. Pomislimo samo na ženitev, ki je često začetek vsega zla! Oče ali mpti odsvetujeta sinu, naj bi se poročil z izbranko. Onadva vidita na njej vse polno napak, sin pa jo ljubi in si jo je izbral za življenjsko družico, če zmaga sinova volja, pride mlada v hišo. Mržnja, ki se je že od' vsega početka usidrala v srce očeta ali matere, pa še naprej tli. In mesto, da bi tašča mladi ženi pomagala pri gospodinjstvu z nasveti ter skušala najti vez, ki bi spajala srca mlade in stare gospodinje, često slišimo tožbe: »Mlada ničesar ne zna! Mlada je potratna! še otrok nc zna umiti!« itd. Končno prideio take govorice, ki imaio svoj začetek ponavadi kje v sosednji hiši, na uho tudi mladi gospodinji. In nejevoljna raste v jezo, jeza v spor, spor v kreg, kreg v tenež in na žalost se potlei dogajaio celo primeri, da se poslednie dejanje takšne druž!nske tra-gediie odigra ponavadi na sodišču. Tudi »stari« bi morali biti dovzetni za nov na- kulturna obzoria Soeiialno-ekonomski institut, njegovo delo in m ego ve izdaje »Ne gradi se moderna država z narodno pesmijo«, je rekel Adam Pribičevič na zadnjem občnem zboru »Seljačkega kola«. Ta preprosta, a toliko bolj prepričevalna konstatacija je, zavestno doživljena tuai s strani nekaterih slovenskih intelektualcev, dala pobudo, da se je v začetku preteklega leta ustanovil v Ljubljani Socialnoekonomski institut. Urez dvoma so to usta« novo rodili pereči socialni in ekonomski problemi naše zemlje in kar je glavno — popolna brezbrižnost za te probleme s strani tistih merodajnih činiteljev, ki bi v prvi vrsti bili poklicani, da se pozanimajo zanje. Slovenska oficielna javnost je bolehala in še boleha na težki bolezni, da se nikdar, niti v najtežjih momentih našega in svetovnega zgodovinskega dogajanja ne potrudi, da bi s temi dogajanji šla roko v roki. šele, kadar jo čas brezobzirno udari, se zave, brezglavo hlasta za neko, kolikor toliko ugodno rešitvijo iz neprimernega položaja in — tarna. Ta tipična slovenska sentimentalnost je že v neštetih primerih zakrivila, da nas je zgodovina v odločilnih trenutkih našla nepripravljene in zbegane. Težke posledice te nepripravljenosti pa je v vseh primerih moral vedno občutiti v največji meri naš delovni človek. Upajmo, da Socialno-eko-nomski institut — ki je nastopi! v zadnjem trenutku — ni prišel prepozno. Zato pa je njegovo poslanstvo tem važnejše in zasluge ustanoviteljev toliko večje. »Sei« si je dal namen, da stavi v službo stremljenj za izboljšanjem življenjskih prilik našega ljudstva ekonomsko teorijo in tehnično znanje svojih članov. Po pravilih ima »Sei« sledeče naloge: 1. Zbirati in raziskovati dejstva našega gospodarskega in družabnega življenja, proučevati možnosti za čimboljše izkoriščanje danih sredstev in energij za izboljšanje življenjskega nivoja našega prebivalstva. 2. Vzbujati v javnosti zanitrtanje za te probleme. (Citirano po programatski izjavi »Seija« v reviji »Tehnika in gospodarstvo«, letnik IV., str. 2.) Kot najvažnejšo in najnujnejšo si je institut nadel nalogo, najti pota in možnosti temeljite racionalizacije našega gospodarstva in sicer na način, da se racionalnost ali neracionalnost* ne sme presojati s stališča posameznega gospodarstva ali poedi-ne gospodarske panoge, temveč vedno s stališča vsega narodnega gospodarstva. To svojo namero opravičuje institut s konstatacijo, da racionalizacija posameznih gospodarstev oz. gospodarskih panog vodi le v spremembo v razdelitvi dobrin, do-čim mora biti končni cilj takega dela in prizadevanj le povečana produkcija dobrin in boljšega kritja potrebščin in narodne celote. Kako misli >Sei« priti do svojih ciljev? Uvodoma smo že naglasili, da do sedaj pri nas v Sloveniji ni bilo za tako vrsto dela — če izvzamemo nekatere posamezne in neorganizirane poizkuse, pri čemer pa moramo izvzeti delo mladega »Učiteljskega pokreta« — skoraj nobenega zanimanja. Zato so naloge »Seija« velikega iri pionirskega značaja. Institut se tega tudi v polni meri zaveda. Ustanavljal bo posamezne odseke in sicer po panogah, za katere se mu prej posrečilo najti sodelavce. Delo teh sekcij pa bo urejeval poseben koordinacijski odsek in ga obenem spravljal v sklad s potrebami celote slovenskega in jugoslovanskega narodnega gospodarstva. Posebno simpatična je misel^ da institutovega dela ne sme motiti činjenica, da bodo njegovi sodelavci gledali na posamezne probleme različno in ne morda enotno. Po pravilnem mnenju ustanoviteljev instituta je taka različnost gledanja na probleme "telo zaželena. Temu mneniu se v celoti pridružujemo, kajti Je v svobodni, demokratično zasnovani diskusiji pridejo vse težnje pravilno do izraza in rode one usnehe, ki koristijo najširšim plastem naroda. Študiiski načrt »Seija« se deli v dve poglavji. Prvo poglavje nosi naslov »študijsko gradivo v sistematični razporediva in vsebuje podrobno dispozicijo študija orebivalstva, sredstev za proizvodno, potrošnje in potrošne moči. oroizvodnie in službe in ore^leda razdelitve narodnega dohodka. Drugo noglavie nakaznic konkretni delovni načrt glede zbiranja študijskih pripomočkov, institutovega publicističnega dela, organizacije študiiskega dela. še posebej so v institutovem n^rtu oroučevanie in ankete.‘Anketa o rodbinskih gospodarstvih, proučitev možnosti donosov našega poljedelstva, obnova naših naselij, nrončitev davčne obremenitve našega prebivalstva in obratov, št"diie gosoodarskih bilanc, študiie o denarni organizaciji in poreklu kapitala ter štednji in proučevanje ostalih nridobitnUt pano«. Institut je na najboliši noti. da nam te probleme temeljito analizira. To dokazuie niegova živahna publicistična delavnost. Poleg glasila »Tehnika in rosoodarstvo«. ki izhaja v mesečnih zvezkih in v katerem srečniemo imena vseh slovenskih socioloških in ekonomskih strokovniakov. je institut izdal tekom svoie«*a kratkega ob-stoia kar tri posebne študije in sicer Gosarjevo »Gospodarstvo no načrtu, niego-ve naloge in nroblemi« in d\'Q kniigi pod naslovom »Socialni nroblemi slove>'«ke "asi«. ki so ju napisali dr. Ivo Pirc, Franjo Baš, Hrvoi Maister in Filio Uratnik. Ker se zavedamo važnosti institutovega dela, smatramo za potrebno, da se o njem čimveč iavno diskutira. O tem delu bomo mi roti obveščali naše čitatelie. Z a danes prinašamo samo to informanio. V nrihod-niih številkah na bomo n^oliko več spregovorili o omenjenih publikacijah »Se'”. J. S. Gostovanje ljubljanske dramo: HSapei Morda največje doživetje tega večera, ki je bil poln navdušenja in toplega zanosa, je bilo doživetje besede, doživetje slovenskega jezika, Prijatelj, s katerim sem se pogovarjal, je rpkel: »Nikoli se prav za prav nisem tako živo zavedel, da je slovenščina tako lep, tako blagoglasen, tako mehak, pa vendar tako moško trd jezik!« Kar so nam pokazali Ljubljančani na tem področju, na področju govorne kulture, človek temu že ne more več reči govorna tehnika, je bil tisti plus, ki ga pri domačih umetnikih še zmirom pogrešamo. Vsa govorica je bila tako enotna, tako iz enega vlita, kakor je pri našem črn življenja, ki mu slede »mladi«, če je šlo to življenje mimo njih, naj še ne mislijo, da je vse, kar stori mlada, narobe, Če mož ljubi ženo, bo v sporu na njeni strani! Težkoče v vsakdanjem življenju, ki se vale na ramena mladega gospodarja, pa so često tudi vzrok, da »mlada kri« prej zavre kakor »stara«. Zato bi morali biti tudi preužitkarii previdni, kaj govore, da ne bodo z večnim nerganjem netili sovraštva v hiši, pri kateri imajo zgovorjen »kot«. Le z ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem bodo preužitkarji često sami dosegli, da njih kruh ne bo grenak in da jim ga bodo delile roke, katerih delo bo od užitkarjev cenjeno in pohvaljeno! Lju-lezen In pohvala sta vzgojni sredstvi, ki bi ju moral poznati sleherni prevžitkar, saj je s tema vzgojnima sredstvama vzgajal svoje otroke, dokler je bil še gospodar. Ko bodo prevžitkarji ljubili in cenili delo mladih, jih bodo tudi mladi spoštovali! luuli, ki jim domovina ne more dati kruha »Društvu narodov«, ki se le počasi staplja v zborno izreko, nismo' vajeni in je pač še dolgo ne bomo doživeli. Sicer bi ne bilo prav, če bi krivdo za to pripisovali izključno domačim igralcem in režiserjem samim — saj se moramo zavedati, da živimo na ozemlju, kjer sta se lepota in bogastvo našega jezika razvila bolj v leksikalno plat, ne pa v melodije intonacij in vokalnih širin oziroma ožin, ki bodo štajerskemu ušesu i-n jeziku težko dostopne. Režija Cirila Debevca, ki je igral tudi lermana, se je od zamisli, ki jo imam jaz in morda še kdo o Cankarjevih »Hlap-ciih« močno oddaljila. Posebno občutno je bilo to v znamenitem Jarmanovem govoru, kjer se mi je zdel Debevec mnogo preveč miren. To ni bil tisti puntar, kakršnega nam je podal pred leti pri nas Na-krst, in kj nam je še vsem tako toplo v spominu. Debevčeva režija je vse tiste močne dramatične momente zabrisala z neko lahno lirično meglico. Deloma tudi zato, ker ima organ Debevca, pa tudi Bol-tarjeve, nekje na dnu skoraj melanholičen prizvok. Zdi se mi, da bi prav za Jermana, morda za to edino Cankarjevo osebo, ta glas in ta icra ne odgovarjala. Pač pa nam je dala Boltarjeva po glasu, kretnji in celo obleki tako Cankarjevo Lojzko, da si jo težko zamišliamo pristnejšo. Izredno živa je bila Potokarjeva igra (Komar) — le morda za to okolje prereali-stična. Do podrobnosti izdelan in Izbru-šen je bil Lipahov Hvastja. Skrbinškov župnik in ostale vloge so bile uglašene na Jermana in so tvorile enovito celoto. Brez ozira na izredno umetniško raven ljubljanskih gostov, pa je pomenilo to gostovanje za Maribor, ki se je zopet enkrat nekoliko vzdramil, velik, ne le kulturni dogodek, ampak nov zanos, k: nam je v teh klavrnih časih in na tem nro-j štoru tako zelo potreben. jad. I Bomo dobili glasbeno akademiio? Akademija znanosti in umetnosti, ki smo jo lansko leto dobili Slovenci, ni morda konec naših kulturnih zahtev. Pred nami je še potreba po kliniki, po izpopolnitvi vseh fakultet ljubljanske univerze, po glasbeni in slikarski akademiji. Trenutno pa je najbolj živo vprašanje glasbena akademija, katere ustanovitev je sprejel in odobril že parlament pred 1. aprilom leta 1938 in je bila zanjo v tekoči državni proračun tudi vnešena dotacija. Zakaj neki pa se toliko potegujemo za glasbeno akademijo? Utemeljenost glasbene akademije je dana že z ugodno razvojno stopnjo slovenske glasbe, ki spričo svojih kvalitet more nuditi dovolj torišča takšnemu zavodu, kot je glasbena akademija, ki naj predstavlja višek glasbeno-izobrazbenih formalnih možnosti. Vsako kulturno področje, ki je doseglo zadostno razvojno višino, samo zahteva sebi primernega najvišjega zavoda, ki bo nudil vse možnosti za čim večje izpopolnjevanje dotičnega področja. Isto velja tudi za glasbo, ki torej z ozirom na omenjene razloge zahteva ustanovitev svoje akademije in isto tudi v celoti opravičuje. Poleg tega pa ustanovitev glasbene akademije ni zgolj zahteva glasbe, marveč celotne slovenske kulture, ki si jo zamišljamo visoko razvito z vseh strani in torej nikakor enostransko. Celo toliko moremo trditi, da mlada slovenska Akademija znanosti in umetnosti nikoli ne bo doživela pravega razmaha, če ne bo imela trdne, zdrave podlage. Vprav to podlago (če izvzamemo gospodarsko stran, ki pomeni docela samostojno poglavje tega vprašanja!) pa ji tvorijo vse najvišje izobrazbene ustanove (univerza, glasbena in slikarska akademija itd.), ki bodo mogle vzgojiti takšno kvalitativno znanstveno ' in umetniško generacijo, katera se bo tvorno udejstvovala v slovenski kulturi in pomagala pri uresničevanju smotrov Akademiie znanosti in umetnosti, če torej natančneje pogledamo to vprašanje, vidimo, da bi bila toliko zaželena Akademija znanosti im umetnosti v zraku, če bi ne dobili vseh omenjenih zavodov; z njo in brez teh ustanov, ki ji tvoriio tentelje, hi imeti samo pol in bi tako rekoč graditi stavbo od zgoraj navzdol, če bi do temeljev sploh kdaj prišli in čc bi se morda stavba s streho, pa brez ogrodja ter temeljev že sama prej ne zrušila. Akademija znanosti in umetnosti mora biti središče najvišjega kulturnega življenja, ki pa bo moglo uspevati samo tedaj, če bo imelo na razpolago dovolj kvalitativnih delavcev; te pa morejo vzgojiti te dobro organizirane in po kvaliteti visoke institucije, kot so n. pr. univerza, glasbena. slikarska akademija itd. Po drugi strani pa se vprašaimo, zakaj hočemo nadomestiti že obstoječi ljubljanski konservatorij z glasbeno akademi- io. Odgovor se opira predvsem na gospodarske momente. Naš konservatorij je sicer državen, kliub temu pa je del inventarja privatna last; da so se ga mogli konservatoristi posluževati, so morali do lanskega leta plačevati zelo visoke mesečne šolnine (poleg državnih šolnin); s tem so bili študentje seveda zelo obremenjeni, saj niso uživali istih ugodnosti, kakor obiskovalci drugih državnih šol.. Tudi profesorji so nastavljeni na državni ustanov}, pa še danes nimajo položaja, ki jim po njihovi umetniški kvalifikaciji pripada; zavoljo tega so gospodarsko zelo oškodovani. To je bil do lanskega leta drug razlog pobiranja mesečnih šolnin, da so iz njih mogli profesorji dobivati doklade. Vse to je z novim študijskim letom odpadlo, kajti sedaj se pobir.1 na semester le prispevek 200 din, ki služi kritju raznih potrebščin. Učne moči so torej izgubile prejšnje doklade; ostala jim je le nezadostna državna plača, vsl-ed česar je postal njihov gosoodarskKpoložaj naravnost nevzdržen. Medtem pa se je lani ustanovila v Beogradu glasbena akademija, ki ima značaj visoke šole, profesorje urejene v sistem visokošolskih nastavljencev, že od začetka okrog l milijon 800 tisoč dotacije (ljubljanska akademija, ki je že v drz, proračunu in je že danes lahko popo.na, pa okrog 800 tisoč, torej l milijon manj') in — iste smotre kot ljubljanski konservatorij in zagreb*>a glasbena akademija, ki spričo tega zahtevata tudi beograjski enakovredno formalno in gmotno ureditev. Nujnost slovenske glasbene akademije torej ni nekako iz trte izvita, temveč je utemeljena zavoljo glasbe same, celotne slovenske kulture, slovenske Akademije znanosti in umetnosti, zavoljo gospodarskih potreb konservatorija in izenačenja z beograjsko glasbeno akademijo. Naš slovenski konservatorij je v vseh ozirih pripravljen na spremembo in ustanovitev glasbene akademiie, ki je tembolj nujny, ker se bliža 1. april; če do takrat ne bo rešeno to vprašanje, bodo zapadle že določene dotacije in delo za formalno ustanovitev bi se moralo pričeti znova, Zato utemeljeno pričakujemo, da bodo merodajni činitelji v Beogradu pravočasno poskrbeli za rešenje tega vprašanja pred 1. aprilom — začetkom novega proračunskega leta, s čemer se bo slovenska kulturna provinca zopet pomaknita bližie k svojemu smotru. -o-* Za dr. Lahov spomeniki Lani je umrl v Ljubljani profesor dr. Ivan Lah. Pokojni ni bil samo eden vidnejših slovenskih književnikov, ki je pomagal graditi našo leposlovno kulturo, ampak je bil eden onih preporoditeljev, ki so s svojim življenjskim delom trpeli in s svojo krvjo gradili Jugoslavijo in sekal: pot do naše svobode. Ko smo bili zedinjeni, dr. Ivan Lah tij miroval. Neutrudno je bedel nad dogodki v svetu in zapisal marsikdaj pregrenko resnico, v kateri se je pokazal skozi in skozi poštenjaka. Pokojni je bil nadalje eden onih velikih ljudi pri nas, ki so vedno gradili na temeljih humanitete in gledali preko te humanitete na prilike dom:, in v svetu. Prav pokojni Lah je bil znova eden onih redkih in velikih Slovanov, ki m nikoli pozabi! na slovanstvo, za katerega se je boril že zmlada. S svojimi članki nas je zbliževal s Čehi in Rusi. Niego^ pogled na prilike v teh dveh slovanskih državah je bil vedno pravičen, in nikoli niste našli sledu omalovaževanja in sov* raštva v njem. In če temu velikemu pokojniku, ki je zapustil preko deset kniig za sabo. ki je bil eden izmed naimarljivejših delavcev pri »Vodnikovi družbi« in ki je vse svoje življenje tudi trpet zaradi tega, kar je izpovedoval v svoiem pisaniu, postavko dostojen nagrobni spomenik, j*a postavimo enemu onih redWh l!nd?. Iti mu ie veš narod dolžnik še po smrti. Ne samo dolžnost, ampak tiha manifestacija vsakega izmed nas bi naj bila, da prispeva po svojiit zmožnostih za nagrobni kamen svojemu velikemu sinu. Tak nagrobni kamen bo pač najmočnejša in živa manifestacija tega, kar ie dr. Ivan Lah izpovedal s svoi>m življenjskim delo^n. —rč« PREJELI SMO Roditeljski list febr. 1939. šesta številka drugega letnika prinaša sestavke dr. Franca Zgeča: »Krivica«, dr. Stanka Gogale »Vzgoja v družini«, Gustav šilih nadaljuje z opisovanjem otroških napak in je tokrat prišla na vrsto strašljivost, B. P. je prispevala črtico »Razgovor v vlaku«, M. L. »Kdo je kriv?«, sledi Mire Kancler sestavek »Mačeho borno sovražili.. dalje dr. Vlada Schmidta »Ali naj postane naš sin elektrotehniški vajenec?« Revijo zaključujejo vzgojni nasveti, zdravstveni nasveti, poročila v knjižnem kotičku in v rubriki roditeljski pokret. Meifa irpaio Iz vati naibolUie moči Dvajseto stoletje bi lahko imenovali stoletje selitve kmetskega prebivalstva v mesta. Posebno po vojni, ko Je nastopila doba velikih industrij in ko je bilo potrebno veliko število delavcev in delavk, je kmetsko prebivalstvo kar v množinah udiralo v mesta. Kmečke hiše so se praznile, a zato se polnile velike hiše, kasarnam podobne, v mestih, kjer žive ljudje v sami kuhinja 'ali imajo v najboljšem slučaju kuhinjo in sobico. Vsa sprememba materijalnih pogojev za življenje je imela za posledico tudi spremembo in nekako revolucijo duše in ravno v tem obstaja oni socialni preobrat, ki se je izvršil v prehodu iz 19. v 20. stoletje. Pomisliti je treba, da se je prebivalstvo Evrope počenši z 19. stoletjem neverjetno naglo množilo. L. 1800. je štela Evropa 190 milijonov duš, a po štetju I. 1933. 513 milijonov duš! in zanimivo je pogledati, v kakem razmerju stojijo odstotki prebivalstva, ki biva na deželi in onega v mestih. L. 1846 je bilo 76% celokupnega prebivalstva Francije po svojem bivališču kmetskega, a danes je 46%, torej pod polovico celokupnega prebivalstva. V Belgiji se to kaže še jasneje: prebivalstvo krajev, ki so imeli manj kakor 5000 prebivalcev in ki so znašali <1. 1866 še 64% celokupnega prebivalstva, danes ne znaša več kakor 40%! Prav isto sliko nam kažejo statistike Nemčije, Anglije, Holandske in švedske. Današnja doba vleče ravno tako kakor doba najvišje egiptovske, asirske, grške in rimske kulture vse poglede v mesta, kjer je torišče kulture. Ta torišča privla-čiio z dežele ravno naiholj pod'etne m inteligentne ljudi, ki vidiio v kulturi nekaj, kar jim bo pomagalo do boliSega in lažjega življenja. Mesta so duševna središča vsega kulturnega življenja, a postanejd »Edinost« štev. 7. Tudi sadjevec ponaraiaio! Dobil; smo na roko oglas o sredstvu »Jablus« za umetno napravo »sadjevca«. Naš tednik ga ni hotel objaviti navzlic vnaprej plačani pristojbini, ker uprava »Edinosti« misli, da bi s tako objavo sama kršila zakon, kakor ga krši ponarejevalec nekih pijač z nedopustnim umetnim sredstvom. Saj je javno priporočanje takih stvari in dejanj tudi kaznivo. Po drugi strani pa »Edinost« za noben denar vedoma ne stori ničesar, s čimer se ogrožajo koristi splošnosti — v tem primeru posebno koristi ktneta sadjarja — m zdravje naroda. -Prinašamo besedilo oglasa, ki smo ga samo jezikovno nekoliko popravili: »Jablus za jabolčnik. — Ako boste imeli pijače za domačo potrebo premalo, alt če je Vaš sadjevec kisel, si lahko pomagate, ako naročite priznano snov „Jablus”, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hruse-vec tudi brez naravnega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov din 39.50, 75 litrov din 53.-, 100 litrov din 69.—, 150 litrov din 98.—, 300 litrov din 182.—. Stotine pohvalnih nisem. — Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek.« Oglas pa prinašajo nekateri drugi listi. Pa ne letos prvič, že davno so podobne Oglase prinašali za dober zaslužek. Ker se to ponavlja, je naša domneva, da se 'a to nihče ne stara, upravičena. Prepričani strto, da sredstvo_ »Jablus« — kako hitro ti polatinijo našo besedo »jablana« ali »jabolko«, da je bolj mikavno — in njega raba za napravo »jabolčnika« ali »hruševca« nista dopustna. že neka določila zakona o vinu iz leta 1929. nas na to opozarjajo, in sicer v ">ar. 10. vinskega zakona ter v členu 29. Pravilnika k temu zakonu. Paragraf 10. 't. z. veli: »Pijače, ki se dobijo z alkoholnim kipenjem sadnih sokov, se smejo dajati v promet samo z nazivom, kt jasno pove, da niso iz grozdja. Ako se pripravljajo za prodajo, ni dopustno uporabljati ne grozdja vinske trte ne njega neposrednih proizvodov: mo- šta, vina, tropinščnice in tropin.« Clen 29. pravilnika k v. z. pa pojasnjuje navedeno zakonito določbo takole: »Sadne pijače so skladno s par. 10. zakona o vinu pod kontrolo toliko, kolikor ne smejo nositi imena „vino” brez označbe, ki bi jasno kazala izvor. in da se pri njihovem pripravljanju ne smejo uporabljati niti grozdje od vinske trte niti njegovi neposredni proizvodi: mošt, vino, tro-pinščnica in tropine. Ako so sadjevci za prodajo v istem prostoru, v katerem je vino, se jim mora dati odločeno mesto in na vsakem sodu mora biti napisano čitljivo ime tega proizvoda« Res, zakon o vinu ne ščiti sadjevca v vseh pogledih, ščitita ga kolikor toliko zakon o nadzorstvu nad življenjskimi potrebščinami od 8. II. 1930. in zakon o pobijanju nepoštene tekme (nelojalne konkurence). Gotovo je tole: umetna naprava »sadjevca« po gorenjem priporočilu nima zakonite osnove, marveč je protizakonita in kazniva. Saj niti v naravnem sadjevcu ^a promet ne sme biti niti grozdnega soka, pa bi se smel »sadjevec« napravljati Kratko in malo iz »Jablusa« v vodil? Za danes nžtj zadostuje ta opozoritev. Odločilna oblastva, javne strokovne ustanove in zavodi ter — ne naposled —-kmetijske organizacije pa že vedo, kaj je treba nemudoma storiti. Pripomnimo še, da je po našem mnenju razpečevalec »Jablusa« iz Podčetrtka na vsej stvari razmeroma še najbolj nedolžen. Prave krivce je treba bolj trdo prijeti. Andrej Žmavc. Gospodarstvo Gospodarski naeri banoifne Za finančno leto 1959/40 V pondeljek se je sestal v Ljubljani ba-/lovinski svet, da prouči proračun dravska banovine za prihodnje finančno leto 1939-40. Zasedanje je otvoril ban dr. Natlačen z daljšo razlago proračuna, v kateri je podrobno razpravljal o gospodarskem razmahu Slovenije za bodočnost. Ban je dejal, da stremi banska uprava za tem, da se dežela kolikor mogoče In hitro elektrificira. Sleherna vas naj dobi elektriko. Dela so že tako napredovala, jia imajo elektriko kraji, v katerih stanuje '42 odstotkov vsega prebivalstva Slovenije. Lani se je največ delalo na Dolenjskem, v Savski in Savinjski dolini. V zadnjih treh letih so se dohodki iz prodanega toka več kot podvojili. V daljnovode in krajevna omrežja je bilo doslej investiranih še več kot 24 milijonov dinarjev. Kmetijstvo napreduje, čeprav ne v onem tempu kot bi bilo želeti. Slovenija je agrarno pasivna pokrajina in je zato treba zbo’.j sati ‘zemljo in način obdelave z raznimi melioracijami, boljšimi napravami, ^izbranim semenjem in sploh z izkoriščanjem poljedeljstva do skrajne meje. Banovina bo pomagala, kolikor bo v njenih močeh. V proračun so vstavljeni veliki zneski za podporo kmetijstvu, sadjarstvu, živinoreji, vinarstvu itd., ker si je banska uprava sve sta, da je treba za kmeta storiti kolikor mogoče mnogo. Napravile se bodo nove ceste tam, kjer je to najbolj potrebno in kjer to zahteva naraščajoči promet. Žal, da so sredstva skromna in zato marsikatera cesta še ne bo prišla tako hitro na vrsto. Šolstvo se povoljno razvija in so se v treh letih povečali izdatki od 20.2 na 33.1 milijonov dinariev. Sezidanih je bilo nekaj novih ljudskih šol, druge bo treba še postaviti. Letos bo treba zgraditi nekaj veMkih gimnaziiskih. poslopij v Mariboru, Celju, Murski Soboti in Ljubljani. V pro- gramu je tudi organiziranje prosvetnih domov in drugih kulturnih ustanov. Velike izdatke zahteva socialno skrbstvo. Zaposlenost se ne razvija več tako povoljno kakor zadnji dve leti, dasi v glavnem ne nazaduje. Zadovoljivo je dejstvo, da so se v treh letih povišale mezde od 22.51 na 25.50 dinarjev na dan. Proizvodnja napreduje, čeprav ne v vseh panogah zadovoljivo. Počasi gre navzgor, v Sloveniji nikakor ne tako hitro kakor v drugih pokrajinah države. * Slovenija plačuje 13.8% vseh davkov v državi, prometnega davka celo 18%, dasi ima le 8% vsega prebivalstva Jugoslavije. Na poljedelstvo odpade 60.4% prebivalstva, na industrijo in obrt pa 19.5 odstotkov. Kako velika je obremenitev Slovenije, se vidi tudi iz tega. da olačule pri nas povprečno vsak človek 1056 dinarjev davka rta leto, v drugih banovinah pa komaj 580 dinarjev. Zdravstvo se vidno boljša in je umrljivost manjša. Vendar je treba bolnice razširiti in zboljšati, ker ne zadoščajo več navalu nanie. Banovina bo naiela kakih 60 milijonov dinariev za razširjenje bolnišnic, v Murski Soboti pa bo zgrajena nova. Proračun predvideva vsega skupaj 136.6 milijonov dinarjev, za 6.3 milijonov vsč kot tekoči proračun. V dveh letih so se izdatki povečali za 16 mMiionov ditiarjev, ker so potrebe vedno večje. Izdatki so z dohodki popolnoim kriti ;n ne bo uvedenih nobenih novih davščin. Pobirale se bodo tudi v nrihodnjem finančnem letu dokhde na direktne davke, in sicer znaša splošna doklada 50 odst., cesfna 5 odst., zdravstvena 5 odst. in šolska 35 odst., skupaj 95 odstofov. Ostali dohodki izvirajo iz donosov banovinskih podjetij, iz raznih pristo;bin, trošarin itd. Proračt-n je M v celoti sprejet brez bi-.stvene spremembe. —c. ne zadruge, i kmetske 1 delavske i uradniške, ne združijo v enotno in močno organizacijo, toliko časa ni mogoče začeti prave borbe za racionalizacijo celotnega gospodarskega življenja. Ka. Perutninarstvo V naši državi so dani vsi pogoji za. razvoj perutninarstva, ki pa nikakor ne napreduje tako, kakor bi bilo to želeti z ozirom na precejšen porast prebivalstva, Tej gospodarski panogi se v splošnem posveča premalo pažnje, čeprav bi lahko prinašala še lepše dohodke kot jih daje sedaj! V umnem perutninarstvu prednjači Slovenija, kjer se dela že skozi dolgo vrsto let za zboljšanje kakovosti perutnine, pri čemer je najbolj upoštevana kokošjereja. To organizirano delo je seveda nam v prid, saj more le dobro blago uspešno tekmovati na notranjem in zunanjem trgu. Izvoz peHitnine je v našem državnem gospodarstvu kaj važna postavka, saj predstavlja 8 do 12% celotnčga izvoza. Po statističnih podatkih vemo, da je bilo število perutnine leta 1920. okrog 15 milijonov, na koncu 1937. leta pa se je dvignilo na 22.5 miliiona. Kako je šel razvoj v letih 1928, 1933 in 1937, nam prikazuje preglednica: Vloga konsumenitsv v gospodarskem SlvUenlu Živimo v dobi, ko so vse panoge gospodarskega življenja”dosegle najvišjo stopnjo organizacije. Svetovna industrijska proizvodnja je združena v močne kartele in truste, denarništvo in zavarovalnice pa v svetovne finančne koncerne. Le v eni panogi gospodarskega življenja — v potrošnji — vlada še vedno skoraj popolno pomanjkanje vsake org-nizaci:e. Konsument se še vse premalo zaveda vloge, ki bi jo lahko igral v gospodarskem življenju. Mesto da bi bil gospodar in odločujoč čtni-telj v njem, je vsled svojega neznanja in vsled pomanjkanja organizacij le predmet izkoriščanja od strani ostalih činiteljev, ki sodelujejo v gospodarstvu. Vsled pomanjkanja organizacije konsuntentov trpe oni sami največ škode, zraven pa tudi celotno narodno gospodarstvo. Samo pomislimo, koliko se troši za reklamo, t. j. v popolnoma neproduktivne svrhe, koliko se proda blaga, ki ne nudi absolutno nika-ke koristi, samo zahvaljujoč neznanju kon-sumentov, ter koliko posrednikov in ve-rižnikov se je vrinilo med proizvajalcem in konzumentom samo radi njih neorganiziranosti. Kako vsi ti pojavi po nepotrebnem podražuieiq blago, se vidi najbolje po tem, da plača včasih konzument za kak izdelek ceno. ki je tri do štirikrat večja od proizvodnih stroškov. Samo nedo-volina zavest konzumentov je omogočila, da se na tisoče liudi odvaja od koristnega dela in se posveča verižništvu in spekulaciji. če gledamo torej današnje gosoodarsko življenje s stališča interesov celotne druž- be, ne pa tega ali onega njenega dela, vidimo, da organizacija gospodarstva še daleč ni nacionalnejša in to le po krivdi konzumentov. Le-ti bi z organizirano,akcijo mogli odstraniti škodljive poiave kot n. pr. pretirano verižništvo, pa tudi proizvajalce podučiti, da se na svetu ne proiz-paia samo radi dobičkov in dividend, tem-reč v prvi vrsti zato, da se zadovolji človeške potrebe. Posebno sedanii razvoj v proizvodnji, ki • pomočjo karte'ov in koncernov vedno Mi teži k združitvi in k monopolu, z nujnostjo zahteva tudi organ;zacijo konzumentov. Kjer stoji nasproti enotna in zedinjena fronta producentov, tam morejo z uspehom zastopati svoje interese samo združeni konzumenti. Le organizirani kon-zumenti se morejo upreti visokim cenam izdelkov one proizvodnje, ki ima mono-polski položaj, le ti so v stanju, da organizirajo bojkot proti slabemu oziroma nekoristnemu blagu. Posameznik nima vedno možnosti, niti zmožnosti, da se prepriča, če ima blago res ono vrednost in one lastnosti, ki jih reklama oznanja. Konzumne organizacije si pa lahko vedno nabavijo specialiste, ki umejo o tem presoditi. Na organiziranju konzumentov so mnogo delale konzumne zadruge. Toda dokler jim ne uspe, da se večina konzumentov oklene zadrug in dokler se vse konzum- 1928 1937 Kure 13,810.418 19,114.37! Race * 779.730 1,086.415 Goske 913.278 1,329.577 Purani 577.893 884.234 Skupno 16,081.319 22,414.597 Tako je v teh letih naraščalo število oerutnme. Napredek je ,toda bil bi lahko lepši, če upoštevamo, koliko nam vrže izvoz. Kakšne vrednosti je za našo državo izvoz perutnine, nam bodo najlepše prikazale številke iz leta 1937: kg vrednost v din kure 3,915.919 ' 42,765.587 piščeta 6,074.331 73,217.986 purani 2,427.099 30,151.082 goske 1,766.873 18,591.125 race 575 024 6.848.716 jajca 12,9^8.9^1 125,1^6.320 gosja mast 20.386 294.648 perje 977.993 51.904.344 skupaj 340,929.769 Iz tega vid!mo, da te bilo leta 1937. izvoženega nerutnme in proizvodov iz nje za več kakor 340 milijonov dinariev. Glavni kunci so Italija, Nemčiia, Ceško-s'ov?ška, Švica, Anglija, Francija, Grčija in Albanija. Z^ornia dejstva nam nuino narekuiftjo, da še bolj zvišamo pridelek kvalitetne perutnine! MAS« 1TP7IŠČ* PN cm* središča največje bede in propada. Življenje v mestih, posebno v velemestih ima odločen vpliv na Človekov razvoj. Pomanjkanje stanovanj, majhne Plače, velika utrujenost napornega dela, vse to vpliva na razvoj družbe. Število rojstev skoro vseh velemest je daleko pod števi'om smrtnih slučajev in le vedni dotok novih ljudi z dežele ohrani isto šte-vilčno stanie, odnosno ca še ooveca. ce-Prav ni to številčno stanje tako v^zno In faktično tako porazno, ie oa tem boM porazno deistvo, da se kakovosti ltud, njihovega moralnega nazirania mnogo oo-slabša in da pada tako vzdržetna, kar v glavnem dela pomisleke proti priseljevanju v mesta. Da to število naraščanja duševno zaostalih ni neresnično, dokazujejo tudi vilke onih k: so bili sireieti v zavode_ za duševno bolne, čeprav je trebi vzeti v ozir. da ‘■‘e dandanes polaga mnogo vcc važnosti na take zjtvode in da države boli skrbc za te nesrečneže. V Franciji je bilo sprejetih I. 1873 41.000, a-1. 1929 91.000! V Italiji je bilo I. 1881 sprejetih 17.000, v 1. 1922. pa 79.000 itd. Kako si moramo razlagati to dejstvo, ki ga ni mogoče tajiti: Edino le na ta način, da hiti iz dežele v mesto v glavnem le del ljudstva, ki se z življenjem na deželi ne zadovolji več in ki ga pogosto zemlja ne more več rediti. Gotovo je, da je med temi ljudmi največji procent zdravih in agilnih, mladih ljudi, ki pa jih mestne razmere polagoma, a sigMrno uničujejo. Od tod tako visoka kriminalnost, toliko bolnih: jetnišnice in bolnice so prenapolnjene. Industrijska Evropa ima v sebi nekaj bolnega, gnilega, kar se kaže v tem, da otroci duševno zaostajajo in da je število teh duševno zaostalih vedno večje. Kje je rešitev? Odgovor je težak: iskati io ie treba tam, od koder prihaja vsa gniloba današnje človeške družbe in sistema gospodarstva, ki polaga vso važno si na industrijo, a pri tem pušča v nemar kmeta, Cene .goveje živine. Voli. Debeli voli 4.75 do (5 din knst, primi babo za čeljust!« Zdajci, se je možak ob njeni strani ujezil. »Kaj? Mojo ženo zmerjate z babo!* je zatulil in skočil proti gruči otrok. Ko je uhitel prvega, ga je položil na kolena in ga pričel biti po sedači. Ljudje na oknih so se smejali. »Saj«, so si pomežikovali, »takoj moraš uganiti, da je to čevljar Kopitar. Ha, zdajle si najbrže misli, da mehča pretrdo usnje, ko s takšnim veseljem udriha, hahaha!« Pred gostilno se je sprevod ustavo. Možak, oblečen v zeleno obleko povodnega moža, se je ustopil na prag in zakričal: »Holaj, krčmar, prinesi nam vina, da ga pokusimo!« »Hahaha!« Ljubdje so se režali. »Kako je že dejal?« so se vpraševali. »Prinesi nam vina, da ga pokusimo? Sto vragov, če ni to sam gospod Strah ... On zmerom pokuša vino, če ni krčmar namočil tobaka vanj ali pa mu primešal vode ...« V vsakdanjem življenju je bil gospod Strah financar. Ampak nihče ni bi! na jasnem, je li tisti, ki kriči na pragu gostilne on, ali ne. Kar pred krčmo so izpili nekaj litrov vina, kmalu jim je vino zlezlo v lase in pričelo se jim je kolcati. Takrat je nekdo od nledalcev na oknu zavpil: »Kaj pa princa Karnevala že imate? Kdo je princ Karneval? Ste ga že izvolili?« »še ne!« je zakričal Mevžon in zamahoval z ierbasom, polnim 'pustnega peciva. »Ampak to skrb kar vam prepustimo. Km’ vi ga izvolite!« Tisti trenutek pa ie Hudem na oknih smeh zamrl na obrazili. Sredi gruče pustnih veseliakov je sf-d debel možakar, oblečen ie bil v snubača in na vsa usta se ie drl: »Mene izvolite! Mene izvolite!« _ Takoi so na nreno^mii no nincn Ril ie "osnod Pnnptnliion. V*nsih je bil župan , mesta bobojedistanskega . . . >Edinost« 3fev. 7. ................ Doofjf ..Edinosti" Dolina Šentflorjanska Sreča je opoteča. Kako srečen je človek, kadar je na višku moči in slave! Denar ima ,n Prijatelje in brez števila repkov, ki se vleko za njim kot njega najglasnejši kričači in pajdaši. Nič ne pomaga, ko si enkrat na tleh! Takrat si pač na tleh. Prijatelji beže od človeka kakor uši od mrtveca, drhal pa, ' rr i- X': : - se pripravlja na pojedino, ko je človek na tleh, mu ni storiti drugega kot da čimprej razen politične smrti tudi dejansko umre. V tem slučaju se bo glede na smrt marsikaj zamolčalo, kar je Končno le v srečo. Živkovič in Jevtič sta svetli in vzgledni priči opoteče slave. Res usodno je bilo i za prvega i za drugega, da sta bila na višku moči, slave in časti, kakršne so le malokomu dane. Pristašev sta imela nič koliko, kakor berač ušf in ostalega mrčesa. V svoje vrste sta štela še nepregledne vrste mrtvih mož in fantov, ki so ju volili po svoji mili volji. Kljub ogromnim bataljonom živih in mrtvih pristašev sta padla in z obema se je zgodilo kakor treba. Politična smrt je res smešna smrt! Trije bratje. Neki oče je imel tri sinove. Prvi je šel v svet po srečo najstarejši. Dolgo je iskal, klatil po svetu, a končno prispel v varni pristan domačije izžet, utrujen in bolan. Zdravil se je po raznih zdraviliščih, a končno je našel precej zdravilnega leka v zdravilišču v Mačkoviji. Drugi sin je bil podoben prvemu kakor krajcar krajcarju. Tudi za njega je bilo najboljšega mazila v mačkovi masti. Tretji pa je bil posebne vrste tič. Ko bi bil sam začel mazati mačkovo mast, pa je omahnil vznak m padel v omedlevico. Usodno se je za-krohotala nad njim Usoda, naša mila mati. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Vsi trije bratje so jedli v mladosti iz istega lonca in ni čuda, da so dobili v kosti sličnega kalcija, a v možgane enak fosfor. Ta fosfor je pokazai sličen učinek prvemu, drugemu in tretjemu. Prekleti fosfor, kako posledice si po- in dokazal ! Pif, paf, pot! Lov je minil in zajcev ne sme nihče več streljati. Mesto zajcev pa bi bil ta 'n oni rad streljal mačke. No, ta slednji »pof« se mu za enkrat ni posrečil. Pof si je bil pred več kot tremi leti izmislil bratranec Boško. Pravilna kratica je P O. F. čez sedem let, pravijo, vse prav .pride! To pot bi se bil poslužil te čudovite iznajdbe nekdo drugi, namreč Boškov bratranec, a mu je še pravočasno odklenkalo. Zdaj si bosta z iznajditeljem gotovo segla v roke, iznajdljiva bratca! Prav za prav bratranca! Inženjer. Naprava, ki človeka dvigne visoko, visoko v zrak, je že dolgo iznajdena. Imenujejo jo aeroplan ali zrakoplov. Zato, da Pridemo visoko, pa ne rabimo samo zrakoplova, temveč tudi politiko. Politika je neke 'rste aeroplan. Zanese te visoko gor pod oblake, skoraj do neba. Potem pa nekaj odpove.in — štrbunk! — si že na tleh. Z razbito glavo, seveda! Razlika je le ta: če padeš takole na tla iz aeroplana ali z aeropla-nom vred, si tragična figura in časopisi pišejo ® tebi s solzami v očeh. Če pa te vrže politika, si komični pojav in spremlja te zasmeh. Potem govorijo o tebi časopisi ali v kavarni •voji pristaši: »Ali že veste tale „vic”?« In Povedo o inženjerju, ki je sestavljal napravo, katera da drži človeka *» i v višini. t Po slabi tovarišiji rada glava boli. Hvala Bogu ,da se ne gremo politike! Zdajle bi te se nekdo objemal in k u Jo val, prihodnji trenu-*ek pa bi te že sunil nekam. Potem pa bi se počutil ravno tako, kakor da si prekrokal noč 'n mučil bi te hud glavobol. Penzion. Slovenci smo veseli, če gre kdo v zasluženi penzion. Penzion vsakemu radi privoščimo. Tudi Hrvati in Srbi so naših misli. Če bi jo le vsakdo, za katerega želimo, čim-Prej mahnil po zasluženo pokojnino, bi bili vsi skupaj najbolj veseli. Ker v naši domovini j'li je mnogo, ki jo že davno zaslužijo! Sporazum. Nastop nove vlade je najbolje odjeknil po vsej domovini. Zagrebška mladina je burno pozdravila. Skoraj sc bo približal čas, ko bodo peli tudi na Hrvatskem tisto lepo. večno lepo jugoslovansko himno, katero že Slovenci ob vsaki priliki tako navdušeno Pojemo: Slovenec, Srb, Hrvat, za uvek brat ' brat . . . Tri pike. Liberalci in . . . so se šli maškare. Jako smo zadnjič lepo čitali v tejle ubogi dolini. Uganka, kaj? Ker smo Slovenci narod 'e in samo dveh taborov, se postavlja pred nas ena težjih ugank, kaj odgovarja postavki ■•liberalec«. Kaj neki? Bog ve! Resnica je, da so bili objemi prav tesni, kar je za naše »narodno občestvo« samo ob sebi umevno in mu ie v blagoslov. burska Sobota Grajski kino vrti že nekaj dni len in poučen 'jim o ljubezni do sočloveka »Sveta noč, blatna noč« Film je vzbudil obilo zanimanja tl|di med najširšimi ljudskimi plastmi. Veselo pustno rajanje pod ^Cvetočimi akacijami«- priredi tukajšnje Sokolsko društvo t. m. Igra Slamič-jazz iz Maribora. Dne 6. februarja je bilo v Soboti 'V Sok. doniu dobrb obiskano zborovanje učiteljstva [z soboškega okraja. Referirata sta gdč. Kos '-eopoldina o položaju učiteljstva in g. čur-nian Viktor o nalogah obmejnega učiteljstva. iJrušfvo je tudi sklenilo prirediti v kratkem Cankarjevo proslavo. &elanici Gradnja pctnnjskega mostu rapidno napre-' du.ic. Z-Jaj so že izkopali tri stebre za glavni most, ki bo dolg 103 m Stebri so 26 m na-ra*en. Dva stebra sta že betonirana. Nad vodo jih bodo zidali s kamnom, katerega lomijo na Goričkem. Pri delu je zaposlenih 236 delavcev. V začetku so govorili, da bo pri delu zaposlenih polovico prekmurskih delavcev, da bi s tem omejili izseljevanje, toda več je Štajercev; precej je tudi Kranjcev. Delajo ponoči in podnevi. Ponoči dela samo 30 delavcev, ker so črpalke odpovedale. Stebre za stranske mostove so že izgotovili in že navažajo cesto s kamnom, katerega mečejo iz šahtov. Ko bo most dograjen, se bo poživil promet s Prekmurjem in tako bo dana možnost redne avtobusne proge z Mariborom. Sv. Križ na Koziaku Najmanj za en mesec preuranjeno predpo-mladno vreme je s prvimi metulji prebudilo tudi prvo resneje zanimanje za vprašanje, kaj bo s 50-letnico našega »Bralnega društva«. To vprašanje je bilo v listih že sproženo, ampak še z izgovorom, da se je proslava 50-ietnice morala odložiti zaradi taborov. Medtem je doba lanskih taborov že zdavno zaključena. Tudi (sicer lepo uspela) božičnica po božiču ne dela nikomur več skrbi in drugih prireditev pa itak nimamo. Predpust se nagiblje h koncu, bliža se resni postni čas, ki bi bil kot nalašč za prireditev take proslave. Za to je zdaj najprimernejši čas za priprave. To pa je posebna dolžnost društvenega predsednika. Najprej bo treba sklicati sejo odbora, v kolikor sploh še obstoji. Sicer pa je za izvršitev proslave potreben poseben širši slavnostni odbor, v katerega spadajo med drugimi morda še živeči ustanovniki, sicer pa njihovi nasledniki. Od ustanoviteljev bo najbrže le še g. Galunder živ. Od glavnih treh pobuditeljev ustanovitve tega društva, to so: dr. Pipuš ter brata prof. in naduč. Hauptman pa živijo dediči še med nami. Ker so ti dediči na naši zemlji domorodni, je še tein bolj njih dolžnost, da skrbijo tudi za t9 prosvetno in narodno dedščino svojih očetov, če danes drugi ne mislijo ,pa je sveta dolžnost le teh dedičev, misliti na to, da tu ne gre za kakšno navadno društvo, ampak da je naše bralno društvo najbrže najstarejše, gotovo pa eno med najstarejšimi narodnimi društvi izven dobe pričetka najhujšega narodnostnega boja v mariborskem okraju, posebno pa na našem Koban-skem. Ker je naše bralno društvo še vedno istega, če še ne večjega pomena, ne odnehamo klicati na delo vse, ki so za to poklicani. Hov. Bistrica Zborovanje gostilničarjev v Slov. Bistrici. V sredo, dne S. februarja so imeli gostilničarji za okraj Slovenska Bistrica in okolice svoj redni letni občni zbor, kateri se je vršil v gostilni Kos v Slovenski Bistrici. Občni zbor je otvoril predsednik g. Kos in pozdravil ravnatelja g. Petelna, zastopnika Zveze gostilničarskih združenj za Slovenijo. Videti je bilo, da se je zveza gostilničarskih združenj za gostilničarje res zavzela, kar je razvidno iz tega, da so plačali lani (500 din davka manj kakor prejšnja leta. G. ravnatelj Peteln je navzočim izrekel par vzpodbudnih besed, ni ga pa veselilo, da se občnega zbora niso udeležili vsi gostilničarji. Povabil jih je v gostilno Kos za 21. februar, ker bo imel kratko predavanje o ktetarstvu. Sledile so volitve novega odbora, a se je malo spremenil. Večina jih je obdržalo svoje funkcije, za predsednika so pa ponovno izvolili g. Kosa. Na predlog g. ravnatelja Petelna, naj bi bil v mesecu maju kak izlet v Trst, so vsi njegov predlog z veseljem sprejeli. Ker ni imel nihče nič pripomniti, so občni zbor zaključili. Rogaška Slatina Repošteva, burko v treh dejanjih bodo igrali skavti, čas in kraj zanimive prireditve, ki zasluži podporo občinstva, bomo pravočasno objavili. Širšemu krogu občinstva je gotovo manj znano, da deluje pri nas »Triglavska četa skavtov v Rog. Slatini«. Nje mladi člani so prav agilni. Igra »Repoštev«, ki jo bodo fantje jutri igrali, je za predpust ravno primerna. Režija je v veščih rokah. Podprite delo skavtov z obiskom prireditve v lepem številu! Steklarska veselica bo v ponedeljek, dne 20. t. m., na predvečer pusta, pri Pošti. Na predpustno soboto pa bodo rajali gasilci. Občinske ceste. Ako človek stopi nekoliko v okolico Slatine, opazi na naših občinskih cestah znaten napredek. V preteklem letu je občina izboljšala mnogo cest, drugod se iz-boljševalna dela še vrše. Vsa izboljšanja v tem pogledu so velikega gospoda rskegja pomena. Dobra cesta je ponos vsake občine, V kratkem bomo prinesli o že izvršenih javnih delih izčrpnejše poročilo. Predpust je poročil precej parov in je bil še zadosti radodaren s porokami. Marsikdo pa je odložil še za leto dni. Vsem, ki so bili korajžni, mnogo sreče v sv. zakonu! Cef/e Brezposelnost neprestano raste. Te dni je dosegla brezposelnost v celjskem okraju število 1500 in to le na Borzi dela prijavljenih brezposelnih. Gotovo je le delno zaposlenih in neprijavljenih — posebno med mladino, ki je zapustila šolo — še vsaj dvakrat toliko brezposelnih. Precej cestnih del ima v mestu v načrtu mestna občina in v okraju izven mesta okrajni cestni odbor. Videli bomo, koliko teh »predvidenih« načrtov bo postalo meso. Zidani most Davica v Loki pri Zidanem niostu. Pred kratkim se je pojavila pri nas davica, ki se je lotila to pot odraslih ljudi. Za davico sta umrli te dni cestarjeva hčerka Justina in Mag- Papež Pij IX. na mrtvaškem odru v zakramentalni kapeli cerkve sv. Petra. Straži ga njegova švicarska garda. Zanimivo širno Kako volijo novega papeža Postavljanje novih papežev se je vršilo v prvih treh stoletjih z volitvami po duhovščini in narodu. Kasneje so dobili vpliv na volitve rimski cesar in njegovi nasledniki, kralji vzhodnih Gotov. Po padcu vzhodnogotske države je prešla ta pravica na bizantinskega cesarja. Kasneje so dobili plemiški stanovi največji vpliv na volitve novega papeža, a pap;ž Aleksan der III. je leta 1179. prenesel to pravico izključno na kardinale in sicer je odločala dvetretjinska večina glasov, ako st kardinali niso bili edini, kdo naj postane papež. Da bi bila sv. stolica čim manj časa brez vrhovnega vodje, je bila leta 1274. uvedena tako zvana konklava. Kon-klava pomeni zaprt prostor, in je bil njen namen ta, da ostanejo kardinali odrezani od ostalega sveta ter da se morejo čim preje zediniti za novega papeža. Da ie bilo to potrebno, se vidi iz tega, da so v letu 1276. umrli trije papeži, kajti bati se je bilo v tistih časih, da nastanejo kaki razkoli, aiko bi katoliška cerkev dolgo bila brez vrhovnega vodje. Volilni red se je mnogokrat izpremi-njal in Pij VII. je v začetku 19. stoletja odredil, da se mora volitev udeležiti nad-polovična večina kardinalov in da mora novi kandidat dobiti najmanj dvetretjin-sko večino od teh glasov. Ko sc je po smrti Leona XIII. (1. 1903.) kazal pri volitvah velik vpliv politike in sicer vpliv trozveze, je Pij X. izdal na-redbo, s katero je prepovedal kar jiaj-strožje vsako vplivanje od zunaj na volitev papeža. Vsakemu, kateremu se je moglo dokazati, da je vodil kakršnokoli politiko pri volitvah, je zagrozil z eksko-munikacijo. Razen tega se je moral vsak kardinal obvezati, da bo do smrti molčal o dogodkih, ki so se vršili pri volitvah papeža. Konklava začne z stem, da prisostvujejo vsi kardinali maši, kjer so v pridigi opozorjeni na dolžnosti volilcev. Nato prisežejo, da bodo izpolnjevali svoje dolžnosti kot volilci, nakar gredo v »kon-klavo«. Vsak kardinal sme vzeti s seboj v celico, ki se dele po žrebu, dva spremljevalca. Celice so preprosto opremljene. To ie prvega dne. Drugega dne zjutraj začnejo prave valitve. V sikstinski kaneli prisostvujejo vsi kardinali v žalnih oblačilih maši, nakar sl e d i i o prve volitve. Kardinali sedijo na sedežih, nad katerimi se nahajajo majhni baldahini. Nato vstaiajo drug za drugim, oridejo pred nekak oltar, na katerem gori šest sveč. Vsak kardinal poklekne, moli, priseže, da ie volil po svoji najboljši vesti in odda svoj listek, ki ca spusti v poseben kelih. Ko so vsi oddali svoje listke, pričnejo trije članf-kardinali s štetjem glasov. Pri vsakem glasu se objavi, kdo je oni, za katerega je glas oddan, ne pa kdo ga je oddal. Imenuje se kardinal po državljanskem imenu. Nato preštejejo glasove, ki jih posebna komisija ponovno prešteje in razglasijo rezultat, če nihče ni dosegel dvetretjinske večine, tedaj nanizajo vse listke na nit, in jih zažgejo v posebni peči z mokrim senom in slamo vred, da se močno kadi. Ta močni dim oznani zunaj stoječim množicam, da so bile volitve brezuspešne, če pa je bila dosežena dvetretjinska večina, potem sc volilni listki zažgejo brez dodatka mokre slame, tako, da samo majhen dim oznani ljudstvu izvolitev novega papeža. — Čim je novi papež izvoljen, potegne vsak kardinal, razen izvoljenega za vzvod, m baldahin nad njegovo glavo se spusti, pokoncu ostane samo oni nad glavo ribvo izvoljenega papeža. Kardinal-dekan se obrne k novo izvoljenemu papežu in ga vpraša, kako ime hoče nositi kot papež, čim pove, kako ime želi nositi, ga oblečeio v papeški ornat. V fgni trenutku javi množicam kardinal-diakon t balkona: »Habemus papam dominum re-verendissimum (sledi ime papeža). qul nomen acceoit (imenuje ime, ki si ga Jct nadel papel)«. Kmalu nato pride novi pa-j>ež na balkon in podeli svoj prvi blagoslov. f Kmalu po volitvah sledi kronanje, ki se pogosto vrši istega dne in od tega dne se šteje vladanje paoeža. Papež postane lahko vsak katoličan moškega spola. Od leta 1378. so bili voljeni le kardinali za papeža. Kot nekako nepisano pravilo pa je. da je izvoljen za napeža kardinal — Italijan, ki je star nad 55 let in ki ni v sorodu z. nobeno vladarsko hišo. V tem oziru ie torei bistveno ■•azlično od prvotnih določil glede volitev' papeža. * Moč britanskeqa fmoer!*a Ogromni britanski imoerij obsega eno četrtino zemeHske površine. le sedemkrat večji kot rimski imoerij, ko ie bil na višku moči. je tudi štirikrat večji kot Združene države Severne Amerike ter 65krat večii kot dan^šn^a Nemčija ter ima 500 milijonov prebivalcev. Britanska oborožitev in Evropa Zanemarjanje britanskega zračnega orožja je spravilo milijone celinskih Evropejcev ob svobodo. Neumorna skrb na, ki jo je Anglija posvetila svoii oborožitvi na morju, varuje svet pred enako usodo. (sWeltwoche«, 10. 11. 1339.) 4- OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«! dalena Gradišnik iz Loke. Hišo so kontunia-cirali. V Nemčijo so odšli. Pred kratkim je odšlo iz naših krajev več domačinov v Nemčijo, kjer so zaposleni kot rudarji ali industrijski delavci. Največ jih je šlo iz Lokavca, trije so šli iz Loke, pet pa iz Boštanja. Občni zbor SPD Zidani most. Posavska podružnica SPD Zidani most bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 26. februarja ob pol štirih popoldne v gostilni Cimperšek v Sevnici. Odbor SPD vljudno vabi članstvo, da se udeleži občnega zbora polnoštevilno. Poštne pošiljke se ne dostavljajo. V( poslednjem času primanjkuje na tukajšnji pošti1 zadostno število poštnih uslužbencev. Posledica tega je, da se poštne pošiljke ne dostavljajo v redu. Selška bivališča Briše, Spodnje in Zgornje Sirje sploh ne dobe dostavljenih 'pošiljk. Naprošamo kr. poštno direkcijo v 'Ljubljani, da poskrbi za namestitev zadostnega števila uslužbenstva in s tem tudi za odpravo omenjenega nedostatka. Hrastnik Goveje .meso je še vedno po 12 din. Nedavno smo poročali, da so pri nas_ cene mesa previsoke. Cene goveji živini pri živi vagi so padle, enako je odjem mesa/ pri naših mesarjih spričo precejšnjega števila prebivalcev ngromen. Vendar pa se naši mesarji ne drže haloga, ki' ga je izdalo sresko načelstvo v {Laškem, da se mora meso poceniti od 12.— pa 10.— din. Vsi mesarji v laškem srezu so pocenili meso. Kiiino pri nas še čakamo. Vsi javni nameščenci kakor tudi rudarji se obračamo na sresko načelstvo s prošnjo, da poskrbi, da se bo meso pocenilo. Kupujte ori tvrdkah ki 9slašy ejo v Sadjarji uporabi alte za zimsko Avenarius . Dendrtn Avenarius : Neodendrin Aveuar.us : Mixdrin Izključna prodaja za Jugoslavijo: PETAR J. M10V1Č, MARIBOR prodaja na drobno. KEMINDUSTRIJA, Maribor, Aleksandrova 44 Hmelievke smrekove in jelove ima večjo množino naprodaj Uprava veleposestva Krumperk, pošta Dob pri Domžalah ROCKFELER Pred letoni umrli znani ameriški bogataš se je imenoval s polnim imenom John Davison Rockfeler. O njem krožijo razne anekdote in pregovori, ki skušajo v kratkem pokazati, kakšen je bil ta mož. Najbolj posrečena izmed vseh teh je karakterizacija, ki ga označuje kot enostavnega človeka, vernega kristjana, brezobzirnega in vedno uspešnega trgovca. Mož je izšel iz zelo skromne rodbine nekega farmerja m zdravnika. V svoji mladosti je obiskoval poleg ljudske šole samo še neko trgovsko šolo v Clevelandu, ki jo je obiskoval samo nekaj mesecev. Svojo karijero je začel kot knjigovodja in družabnik v neki komisijski trgovini v družbi z nekim Angležem. L. 1859, komaj dvajsetleten, je prišel Rockfeler prvič v dotiko z oljem kot trgovskim predmetom. Spoznal, odnosno, kakor je sam o sebi trdil, zaslutil je bodočnost olja ter je začel v Pennsylvaniji s produkcijo mineralnih olj. Ko se je kasneje država hotela polastiti produkcije olj kot svojega monopola, je vedno našel tak način, da do tega zakona ni prišlo. Prišel je v huda nasprotja z oblastmi, vendar se je znal srečno izmazati. Konkurente, ki so bili slabši od njega, je enostavno onemogočil, resne konkurente pa je na lep ali grd način: spravil k svojemu podjetju, uporabljajoč pri tem vsa sredstva, ki so mu bila na razpolago. Theodor Roosevelt ga je imenoval kršitelja prava in vsi oni, ki jim je križal račune, so ga kot nesocialnega delodajalca, obsojali, kajti resnica je, da so mu bila! delavec in uradnik le toliko plačana, ko-’ likor ju je moral, a je pri tem izkoriščal njihovo moč še vse drugače, kot drugi slični obrati. Bil je največji bogataš Amerike, a se frdi, da ni dal nikdar več napitnine kakor 10 centov. Pri tem pa je treba vedeti, da znašajo njegove ustanove okrog 750 milijonov dolarjev! Najbolj znane njegove ustanove so institut za medicinska raziskovanja, General Education Board za splošna vprašanja vzgoje, institut za filan-tropska vprašanja in v spomin svoji umrli ženi institut za skrb in nego nepreskrbljene dece. — Po veri je bil puritanski] baptist in je smatral kopičenje denarja kot svojo dolžnost. Sam je bil izredno preprost v obleki in hrani. Edino veselje mu je delalo igranje golfa, medtem ko je bil popoln abstinent. Ob sVoji osemdeset--letnici je izjavil, da je najsrečnejši človek' na svetu ter je izjavil, da obstoja njegova vera v tem: Verska dolžnost je, zaslužiti cim več denarja je mogoče, kolikor večf mogoče denarja obdržati in kolikor mogoče več denarja razdati v dobre svrhe. Njegovo podjetje se imenuje Standard 011 Company. Družba, odnosno podjetje se je ustanovilo 1. 1870. Kmalu je nastala borba med družbo in železnicami, ki so dvignile cene prevozu. Rockfeler je zgradil na stotine kilometrov cevi, po katerih je dobavljal olje svojem odjemalcem naravnost in je tako onemogočil izrabljanje družbe od strani železnic. L. 1880 je parlament skušal uničiti Rockfelerjev trust, toda ni uspel. L. 1882. se je državi Ohio posrečilo, da je s posebnim zakonom izločila od Standard-Oil Company svojo Ohio company. Kasneje se je ime te družbe še menjavalo, vendar je ostal Rockfeler, ki se je že I. 1895 potegnil od direktnega dela, do !. 1911. predsednik koncerna, ki je takrat izkazoval 6.44 milijard dolarjev imetja. L. 1911. se je Rockfeler začel udejstvovati pri železnicah, bankah, električnih oodjetiih in sploh vseh večjih obratih, dokler ni dosegel tega, da je znašal njegov kapital, naložen v ta podjetja, 39% vsega narodnega gospodarstva Združenih držav ameriških! Ko Je umrl, je zapustil razmeroma malo denarja, kajti večji del je že za časa svojega življenja dal svojemu sinu Johnu D. Rockfelerju, kateremu je stavil za nalogo ne nabiranje novega denarja, pač pa ohranitev tega, kar mu je zapustil. Umrl je v visoki starosti in ni dosegel 100-letnice, kakor si je tako želel. □ Pred nedavnim je bila sklenjena pogodba med zastopniki italijanske svile in našimi producenti, po katerih bo italijanska industrija svile odkupila za 250.000 kilogramov svilenih bub iz vardarske banovine. To pomeni, da je italijanska industrija kupila skoraj vso našo proizvodnjo svilenih bub. Vsa količina bo plačana v kliringih. Tudi take »zverine« so na svetu. Tale je posebno imenitna, ker je prva svoje vrste v Evropi. Doma je na Kitajskem v bambusovih fozdovih. Pravijo mu »Bambusov medved«, 'renutno »gostuje« v berlinskem zoološkem vrtu. AUGUST GAILIT: Potepuhovi letni časi Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS »Draga gospodarica terikeška, Kadri Parvi, ki si živela sedemdeset let v ve-, selje in dopadenje nas vseh!« se obrne Ni-permaadi na Kadri. — Z zanosom in govorniškim darom je popisal človeško usodo v sedemdesetih letih, pripisal Kadri množico dobrih del, govoril o njeni deviški neoskrunjenosti in čistosti, primerjajoč jo z življenjem in cvetenjem cvetke na livadi v dolini. Ženske so se že jokale z glasom, ki je trgal srce. Vsi so posmrkavali in si meli oči. Jaan Sirgupalu je od silnih besed čisto skrušen. Njegovo zgornje telo se sklanja kakor zlomljeno drevo čez rob mize, nos pa se mu skoraj dotika sklede z žolico. Tonis Tikuta je čisto pobit, — takega govora in takega počaščenja stare Kadri ni bil pričakoval. Tristo hudičev v peklu, do nedolžne device so povzdignili to Kadri! Imenovali so jo cvetico lil rožico in jo proglašujejo za dobrodelnlco. Lahko je hvaliti in poveličevati človeka, če ne poznamo stvarnega položaja. — Ostali se od ganjenosti jočejo? No, on, Tonis Tikuta tudi lahko joče, ali od jeze! Od jeze nad tem, da ni na zemlji nobene pravice in se hudobnost proslavlja z rožo saronsko! In res. Iz oči Tonisa Tikute sta privreli dve smolnato rumeni solzi, tekil počasi, kakor da bi si morali z največjo previdnostjo iskati poti, po ličnih gubah in od tod naprej na sivo brado, kjer sta žalostno obviseli, kakor da sta izpolnili težko nalogo. »Zdaj pa, ljubi moji, zapojmo pesem o Jeruzalemu, velikem, svetem mestu!« Po končani pesmi so ostali ljudje globoko ganjeni na nogah. Samo reditelj Albert Tikuta in AapsipSajeva dvojica se je s težavo sesedla nazaj na klop, smrtno utrujena od dolgega stanja. Kadri Parvi je od ganjenosti zmedena. Zdaj se smeji, zdaj joče, gleda sramežljivo predse in je do svoje čiste, jasne duše pretresena. Nipermaadi napravi nekaj korakov po sobi, kajti svoji nalogi se je zdaj že čisto privadil in pravi: »Zdaj pa vas prosim, prinesite semkaj še detece. A tudi poročni par naj se pripravi!« »O ti naš Jezus in nesrečni Kanaan!« stoka Joona obupno. Hitro so eno mizo odrinili in postavili na stol veliko skledo vode. Stari Meos je prižgal nekaj lučic. Od sreče žareča mati je stopila z otrokom v naročju k skledi vode. Sam Martin Meos bo krstni boter svojemu vnučku. Zopet so zapeli. Zopet je govoril Nipermaadi. To pot o otroku, ki se z boječimi koraki odpravlja v življenje. Najprej je barval njegovo življenje samo s temnimi barvami. Govoril je o viharnih oblakih, o prasketanju toče in tulenju vetrov. Potem pa, ko je poslušalce s svojimi besedami o trdotah in grozovitosti življenja do dna duše pretresel, so se oblaki razbežali. Strašna toča je ponehala, vetrovi so umolknili, govornik je obesil na nebo bleščeče sonce in opisal srečo člo-Toomas Nipermaadi naglo zaključuje s[veškega življenja. Obrazi poslušalcev so krepkim koncem. Nato moli s tihim, po-jse razjasnili, in njihovi pogledi so boža-božnim glasom očenaš in pravi: poče polzeli po obrazu zgovornega čaro- deja. Martin Meos je ves žarel od vzhičenosti in zadovoljstva. Za ta prelepi govor stisne cerkovniku v roke pet kron, — tako na tihem sklene v svojem srcu. Nipermaadi konča svoj govor, pristopi k vzvišenemu opravilu in pravi pri tem s svečrnim glasom: »In tako te krstim z imenom Jonatan!« Ko so otroka odnesli, se obrne Niper-maadi proti novoporočencema. Na kratko jima spregovori o devištvu in složnosti. Potem ukaže zapeti še eno pesem, nato pa sede, utirajoč si potno čelo, na bližnjo klop. »To bi bilo torej opravljena!« pravi olajšano. Obkrožili so ga od vseh strani. Vsakdo se mu hoče posebej zahvaliti, vsakdo pokazati svoje navdušenje. »Kakšen govor! Kakšen proslavljajoč govor!« vzklika Jaan Sirgupalu, še zmerom ihteč. »Osem in šestdeset let živim, osem in šestdeset let tlačim travo po svetu, toda tako veličastne pridige še nisem slišal. Zgrabila je s svojimi prsti mojo ubogo dušo in jo čisto zmečkala. Mečkala je in mečkala, dokler se nisem v njeni pesti izpremenil v maihno drobtinico. Niti dihati se nisem upal, niti ganiti! To ti. je bila pridiga! eno takšno ln po meni ne ostane ne duha ne sluha!« »Kako ti zna ta tič govoriti!« zakliče Jaak Jarski in trešči s pestjo po mlpi. Taavet Joona se prikrade k Nipermaa-diju in pošepeče: »Zdaj je pa res že zadnji čas, da io pobriševa! Stvar se lahko še prav klavrno konča!« »Bežati?« se začudi Nipermaadi. »Zakaj? Ali nisem krasno opravil svojih stvari? Ali si že slišal kdai boljšega cerkovnika? Ali si že videl kdaj večje navdušenje in večje žarenje lic?« »Toda ti vendar nisi nikak cerkovnik!« vzklikne Joona ,obupan. »Ko odkrijejo prevaro, tedaj nama bog v nebesih pomagaj!« »Odkod pa veš, da nisem cerkovnik?« vpraša Nipermaadi užaljeno. »Ali sem ti morda kdaj povedal kdo sem in ookod prihajam? Kaj pa ti veš o mojem resničnem poklicu?« »Izsuševalec močvirij sil Tako si vendar rekel!« je tožil Joona zbegano. »Tudi cerkovnik lahko suši močvare, če ga obsenči sveti duh«, odgovori Nipermaadi ponosno. »Bodi čisto brez skrbi!« Tonis Tikuta je prisedel k Nipermaa-diju. »To še ni bilo nič!« začne previdno. »Vaša pridiga res ni bila slaba, ali vendar to še ni bilo nič. Jaz sem slišal nekoč starega pastorja. Ce se ne motun, se je imenoval Vaal. Komaj je izpregovoril svoje prve besede, sem bil na tleli, kakor da bi me zadel blisk. Na zemlji sent se zvijal kakor kača, rjovel in jokal, (n tako kar celo uro. Naslednjo uro. ko ie Vaal nadaljeval, sem skočil kvišku, tekel v mrtvašnico po lopato, prišel nazai in pričel kopati. — »Oho!« so mi zakicalt sosedje. »Kaj pa počenjaš tu?« — »Grob si kopljem«, pravim. »Nočem več živeti. Nečist sem in pregrešen!« — Nato so flic zvezali z vrmi, vreli na voz in odpeljali domov. — Da, da, to je bila pridiga! Požrla vam je vse veselje do življenja! bi bili imeli vi za Kadri tako pridigo. to da! To bi bilo nekaj. Vi pa ste govorili o tem in onem: poslušati vas je bilo čisto prijetno, poslušati. Toda vse je ostalo brez najmanjšega učinka. Samo iz vljudnosti do vas in Kadri stno se morali malo posolzitl. Samo tako, — dve, tri solzice!« * Dan se je nagibal. Tedaj se prebudi leoški gospodar jnr* i- Trpin-u Maribor Vetrinjska ui.i5 Mali oglasi beseda 0-55 din, dopisovanie po 1*50 din: tnse- ratm davek do 40 besed 1*- din, nad 40 besed 2*- din. Za šifrirana pisma se plaia 10*— din. Za oogovor fe priložiti 3*—-din v znamkah