A M ré., o.^Vo *:&;£> I' m £ •" r v}.?; n ;. r	is'j: r £ .ko . q W r c?)L t ■■/
LETO II. - Štev. 4
KOPER, 27. januar 1951
ČITATELJU
Naročite se na ««ISTRSKI TEDNIK»
NAROČNINA: ZA VSE LETO 150 DIN ZA POL LETA 80 DIN ŠTIRIMESEČNO 50 DIN NAROČILNICO POŠLJITE NA NOSLOV:
CENTER TÌSICA KOPER Tetef. i2e
Za Jugoslavijo: letna naročnina 200 din, polletna 100 din, četrtletna 50 din.
Cena 3 din
USTANOVNI KONGRES ZVEZE ERS ZA tRŽAŠKO OZEMLJE
Tržaško delavstvo spet na poti razredne borbe
Izkušnje in solidarnost delavcev Istrskega okrožja bosta vedno pozitivni in pouči j ivi za uspešno borbo delavcev cone »Ä«
NOVE OBLIKE TRGOVINE
PO VZORU JUGOSLAVIJE
V Istrskem okrožju so bile v prete- bodo dobivali vse, kar jim pripada po na povečanje kupne moči prebival-
V soboto 20. t. m. in v nedeljo je bil v Trstu na štadionu »Prvi maj« ustanovni kougres Zveze enotnih razrednih sindikatov, na katerem je bilo prisotnih 400 delegatov iz obeh con STO.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je tov. Petronio podal poročilo o delu Sindikalnega akcijskega odbora v katerem je obširno analiziral razbija-ško vlogo, ki so jo odigrali kominfor-misti v tržaškem ter italijanskem sindikalnem gibanju, in pokazal je težke gospodarske razmere tržaškega delavstva, katere se zaradi popuščanja razredne borbe vedno slabšajo ter za-
črtal pot dosledne razredne borbe, po kateri bo korakal tržaški delavski razred organiziran v obnovljenih enotnih sindikatih.
Nato je nastopil tov. Srečko Colja delegat iz Istrskega okrožja in prebral pozdrave, ki so jih poslali delavci z raznih tovarn in podjetij našega okrožja ustanovnemu kongresu Zveze enotnih razrednih sindikatov.
V diskusiji o poročilu tov. Petronia se je oglasil tov. Libero Fragiacomp, ki je zelo izčrpno orisat delo in naloge sindikalne razredne organizacije v Istrskem okrožju. Nadaljna diskusija katere so se udeležili številni de-
lašemu ljudstvu ni vseeno kako živijo delavci v Trstu
Kongres razrednih sindikatov, ki se je vršil v Trstu 20. ter 21. I., jasno kaže, da je prišlo v mišljenju tržaškega proletariata do pomembnega, preloma. Vedno več je delavcev, ki so spoznali, da ne morejo s kominformi-sti, ki so izdali razredno borbo, da pa na drugi stran! ne morejo več stati križen rok ter čakati, da jih kapitalisti še bolj pritisnejo ob zid. Zelja po enotnem razrednem delavskem sindikatu je zaradi tega vedno večja in zadobiva s kongresom tudi svoje organizacijske oblike. Prav to je tisto, kar ustvarja pri kominformistih velik nemir ter jih spravlja še boij iz ravnotežja. Lahko rečemo, da so tržaške kominformiste zadeli novi težki udarci!
Se ni dolgo od tega, ko so v Trstu ob priliki demokratičnih prireditev delovnega ljudstva razsajale kominlormi. stične škvadre ter napadale z najbolj ogabnimi sredstvi malo in veliko. V prvem hipu bi morda izgledalo, da se gre sedaj le za spremembo taktike. Podrobnejša razčlenitev Vidaljevega škvadrizma pa bi takoj pokazala, da so Vidaljevi »aktivisti« obupali nad svojim brezplodnim delom. Po dveh letih razbijanja demokratične fronte lahko danes že ugotavljajo, da so se že do dobra izolirali od množic, da se zaradi tega Vidaljeva stranka kaj hitro spremenila v navadno Kominfor-mistično društvo, ki nima nič skupnega z delavskim razredom ter njegovo borbo. Nič čudnega torej, če je v Trstu vedno več delavcev, ki vidijo edino rešitev v obnavljanju razrednib sindikatov. Na svojem kongresu pa so delavci že položili temelje taki organizaciji!	>
Delavci iz Istrskega okrožja so poslali na kongres 130 izvoljenih delegatov ter tako dokazali, da se čutijo navezani na borbo tržaškega proleta-rjata. Ce' upoštevamo, da je bilo vseh delegatov 400, pa moramo hkrati priznati, da so še za ta kongres dobro pripravili tudi tržaški delavci. Ta kongres nas v mdrsičem spominja na konference ter zborovanja za časa narodno osvobodilne borbe. Tržaški delavci so pokazali trdno voljo, da vspo-stavijo take sindikate, ki bodo dejansko ščitili interese delavskega razreda, Tov. Petronio Bortolo je v svojem .političnem referatu pravilno povdarjal, da je povzročil kominformizem v svetu pravcato razsulo tako v delavskih sindikatih kakor tudi v kominformisti-čnih partijah. Kar se dogaja v Trstu, prihaja na dan tudi v vseh tilstih deželah, kjer so kominformfsti delavsko gibanje vpregli v voz moskovske politike, ki narodom v svetu ne priznava sposobnost, da se sami vodijo ter u-siijuje »svobodo«, kli naj bi jo uvažala sz. Danes je že marsikomu jasno, da ima taka »svoboda« zelo visoko ceno, da je' popolnoma enaka izgubi narodne samostojnosti ter podreditve svojega »nazvoja« le neki višji sili. Zaradi takega stanja je pač nujno, da se zdrave sile združujejo ter vodijo nepomirljivo borbo proti vsem oblikam oportunizma.
KomSinformisti bodo seveda tudi v tem primeru zagnali hrup, da je tov. Petronio izdal delavstvo ter pri tem »pozabljali«, da so ravno oni tisti, ki so stopili na pot likvidartorstva in končno »pozabljali«, da se je tržaški proletariat že v precejšnji meri prepriča!, da mu Kominformistično društvo ne more nuditi nič dobrega. Zagnali bodo tak ia podoben krik, ki pa ne bo mogel prav v ničemur spremeniti resnice, da so tržaški delavci zopet odločajo za tisto pot, ki jim je v preteklosti prinašala tako velike uspehe. In ravno v tem je največji pomen kongresa! Kominformisti bodo prav tako dvigali prah o tem, da so neki »delavci-izdajalci« iz Trsta povezujejo z ozemljem, ki ima ljudsko oblast. To povezavo bodo zopet razglašali za zločin ter postavljali tako na glavo svoje nekdanje fraze. V Trstu se delavci gorijo proti kapitalističnemu izkoriščanju, tu pri nas pa za premagovanje težav pri gospodarski izgradnji dežele, gradnji socializ-ma; v Trstu za drobtine, ki naj bi o-mogočale le skromno življenje, tu pa za najširše blagostanje, kar se izcaža tudi v želji, da bi delavski sveti čim-prej sprejeli tovarne ter podjetja v svojo lastno upravo. RAVNO TA VELIKA RAZLIKA TOLIKO BOLJ VKLJUČUJE POTREBO PO SKUPNI BORBI Z DELAVCI V TRSTU! Tržaško ozemlje ima v celoti isto zaledje, iste revolucionarne ter kulturne tradicije in na njem žive iste narodnosti. DELAVSKEMU RAZREDU V I-STRSKEM OKROŽJU NI VSEENO, KAKO ŽIVI DELAVSKI RAZRED V TRSTU TER Z NJIMI TUDI VSE TAMKAJŠNJE DELOVNO LJUSTVO.
Delegati iz našega okrožja so se za časa kongresa seznanili z mnogimi vprašanji, ki tarejo tržaške delavce Na lastne oči so se lahko prepričali, da beda v Trstu vedno bolj raste. Med tem ko cene rastejo, ne zadostujejo
mezde niti za najnujnejše potrebščine! Ob taki primerjavi je lahko vsak delegat iz našega okrožja ponovno oce-nil važnost naših uspehov ter pridobitev in ne bi v nobenem primeru pristal na povratek v stare kapitalistične čase. Nenehno utrjevanje ljudske oblasti ter bratska pomoč narodov Jugoslavije sta za nas najboljše jamstvo za nadaljnjo utrditev vseh demokratičnih svoboščin ter izvrševanje še večjega blagostanja! i
legati vseh strok iz obeh con STO je bila zelo živahna in stvarna.
Med delom kongresa so številne delegacije pozdravile kongres y imenu tovarniških delavcev, kmetov in množičnih organizacij.
Po izvedenih tajnih volitvah je predsednik javil delegatom, da so v Glavni odbor izvoljeni sledeči tovariši:
AGARINIS Nazario — kmet; CAHA-RIJA Avgust — cinkograf; CHICCO Ni. colò — delavec; COLJA Srečko — klesar; CUCCOLI Giovanni — «služ-benec; DELENC Edo — pekovski delavec; DRASIC Karel — delavec; FILIPPI Francesca — delavka; GRABROVEC Ivan — delavec; GRJEGOHOVIC Milo — livar; HREŠČAK Dušan — novinar; ISKRA Ivan — delavec; LA-RISCH Giordano — delavec; LUXA Giordano — delavec; MAGLICA Mario — delavec; MUŽENIČ Giordano — kmet; LIPOVEC Franc — delavec; AL-BI Livio — pristaniški delavec; POZ. ZECCO Bruno — delavec; PISOT Ra-do — mizar; PETRONIO Bortolo — pomorščak; PERNARČIČ Ludvik — pristaniški delavec; FRANZA Anton — delavec; RESCHITZ Alma — uradnica STEHIE Gioachino — delavec; TURKOVIČ Ivan — kmet; UMEK Jože — profesor; ULIENNI Giovanni — pe-kovski delavec; VITEZ Srečko — knji. govez; ŽERJAL Edo — mizar.
Resolucija
Delegati razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja so se zbrali v soboto 20. in nedeljo 21. januarja 1951 na ustanovnem kongresu Zveze razrednih enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja.
Poslušali so poročila in izjave posameznih delegatov in predstavnikov, sindikatov med razpravo, upoštevali ko elemente, koristne za ocenitev Sindikalnega položaja, ki so» se pokazali med kongresom tfer med Izjavami in predlogi predstavnikov delavcev jugoslovanskega in angloameriškega področja Tržaškega ozemlja; proučili o stvarno položaj v Trstu in morebitni razvoj krize.	«
Na podlagi sindikalnih dejstev so podrobno proučili splošni in podrobni gospodarski položaj tržaških delavcev ter izvajali sklepe iz važne izkušnje sindikalnega akcijskega odbora, ugotovili so ideološke temelje politično sindikalne linije Ttržaške Delavske zbornice ter bistvo te linije in njeno logično sindikalno dejavnost, ki nasprotuje načelom razrednega sindikalizma in torej tudi temeljnim koristim delavcev, proučili in ocenili so na padlagi vrste odločilnih elementov ideološko podlago sindikalnei politike sedanjih Enotnih sindikatov v Trstu, sektaško, protidemokratična naravo, ki označuje Bistvo teh lažnih sindikatov, njihovo razbijaško sindikalno dejavnost in težke posledice, ki so za delavce nastale zaradi takšnega delovanja Enotnih sindikatov.
Izjavljajo, da je težki gospodarski in nacionalni položaj tržaških delavcev in njihovo stalno slabšanje neposredna posledica krize razrednega sindikata, razkroja enotne sindikalne fronte in neogibne sindikalne neu moči, ji je temu sledila.	I
Ugotoviti so skupne osnovne koristi med delavci obeh področij Tržaškega ozemlja, krizo mednarodnega sindikalnega gibanja povdarili elemente, ki povzročajo to krizo, katere tipičen primer je razkroj Italijanske Splošne zveze dela.	!
Ugotovili so, da je krizo sindikalnega gibanja v številnih državah povzročila pogubna sindikalna politika, ki jo je uvedel in vsilit Kominform v mednarodnem sindikalnem gibanju, razvoj te krize V razrednem sin-, dtkalnem gibanju ter škodljive ter vedno hujše posledice, ki za delavce in tega izhajajo. Ugotovili so dalje, da je sindikalna politika, ki jo je/ Kominform uvedel in jo uvaja s pomočjo Svetovne sindikalne zveze v delavsko sindikalno gibanje, ustvarila in ustvarja ugodnejše pogoje za postopni razkroj razrednega sindikalnega gibanja in nudi izgovore in pretveze za razkrojevalno delo predstavnikov imperializma.
Ugotavljajo, da je potrebno in nujno, da delavski razred ,Tržaškega ozemlja krepi dejavnost za obnovitev razrednega sindikata, ter da si ustvari organizem s koordinacijo ali za enotno vodstvo na Tržaškem ozemlju že obl javi jenih razrednih sindikatov.	f
V ta namen razglaša kongres delegatov razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja ustanovitev:	I
ZVEZE RAZREDNIH ENOTNIH SINDIKATOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA
In vabi vse tržaške delavce, da ne glede na svojo politično pripadnost, narodnost ali poklic, imajo za svojo glavno dolžncist sodelovati v borbi razrednih sindikatov, pristopiti v obnovljene sindikate, sodelovati pri delu za očiščenje sindikalnega gibanja, da se doseže sindikalna enotnost delavcev v obnovljenih sindikatih, podpirati borbo novoustanovljene Zveze! razrednih sindikatov, ki je in bo morala vedno bolj biti sindikalni borbeni organizem vseh delavcev, orodje za dosledno sindikalno dejavnost, ki naj odgovarja interesom razreda, ki naj bo vzgled in voditeljica delavcev na edini poti, po kateri je treba iti, zato, da se premaga sedanja kriza delavskega givanja, kar je glavni pogoj, da se bodo delavci lahko rešili sedanjih težkih gospodarskih in socialnih rezmer, da bodo zopet zavojevali izgubljena ugodne položaje in da bodo šli naprej po poti popolne osamosvojitve.
Nadzorni odbor pa sestavljajo sledeči tovariši:
MOLINARI Guseppe, ŽERJAL Emano, CATTONARO Ervino, PERRIC Guerrino.
Novoizvoljene člane glavnega odbora in nadzornega odbora Zveze Enotnih razrednih sindikatov za Tržaško ozemlje, katerih naloga bo voditi delovanje sindikalne organizacije so navzoči delegati z navdušenjem pozdravi-
li.	V imenu Sindikalnega akcijskega odbora je ob zaključku kongresa pozdravili delegate tov. Petronio, ki se je zahvalil vsem, ki so s svojim neumornim delom in požrtvovalnostjo pripomogli k ustanovitvi razrednega sindikata, katerega naloga bo Voditi delavski razred v borbi proti vsem sovražnikom proletariata v borbi za o-brambo njegovih pravic in interesov. Naloga tega razrednega sindikata bo vzbuditi v delavskem razredu zaupanje v lastno moč ter borbeni duh. Položaj za tržaškega delavca je danes zelo težko. Toda že to, da razpolaga delavski razred na našem ozemlju ponovno z resnično razredno sindikalno organizacijo, predstavlja za tržaške delavce izboljšanje položaja. Današnji kongres predstavlja velik poraz za vse tiste, ki so upali, da bodo lahko izrazili ugoden trenutek, ki ga predstavlja sedanje mrtvilo v sindikalnem življenju delavskega razreda, v svoje izkoriščevalske namene. Obenem predstavlja ustanovni kongres tudi velik udarec za kominformistične, in žolte sindikaliste, ki so s svojinj razdiralnim delom razbili razredno sindikalno gibanje na našem ozemlju in nosijo za to svoje delo polna odgovornosti za sedanji težki položaj, v katerem živi tržaški delavski razred.
Kominformistični in žolti sindikalisti so skušali naše delo za obnovo razrednih sindikatov na vse načine o-virati, spomnimo se samo s kakšnimi naslovi je še pred časom pozval kominformistični sindikat tržaško delavstvo v borbo proti »titofašistom«. Vsa ta njihova lažna propaganda, ki temelji na klevetah in grožnjah, se je razblinila v nič. Tržaško delavstvo se temu pozivu ni odzvalo. Edino, kar je vspelo kominformistom storiti, sta bi. li dve pismi, ki so jih posili na kongres. Vsebina teh je pač taka, kot je že v običaju pri kominformistih in bomo v tem še pisali. Vse ostale »akcije«, ki so bile v programu, so »odpadle«. Ustanovitev razredne sindikalne organizacije pa predstavlja velik dogodek tudi za italijansko delavstvo, 'ki z zanimanjem sprmlja borbo tržaškega delavskega razreda.
Zaključni govor tov. Petronia so navzoči delegati z navdušenjem pozdravili ter zapeli še delavski himno.
kliti dneh znižane cene živil, ki jih delijo na nakaznice, za 40 %. Tobak in drugo monopolno blago so bili zvišani v cenah za 100%. Tobačni izdelki, ki so bili do sedaj racionirani,
nakaznicah, vse ostalo blago pa bo postavljeno v svobodno prodajo. Pri tej pa bo imelo občutne popuste mestno delovno prebivalstvo ter kmetje, ki bodo prodajali pridelke državi
so bili postavljeni v prosto prodajo. ' po »gospodarskih« cenah. Poslovanje
To so prvi ukrepi Istrskega okrožja, da bi se prilagodilo novi trgovini s predmeti splošne potrošnje, ki je bila uvedena pred kratkim v Jugoslaviji. Nova trgovinska politika ima namen zboljšati preskrbo delavcev, uradnikov in 'vseh drugih nekmečkih potrošnikov na eni strani, na drugi pa odpraviti vse birokratične zapreke, ki so ovirale izmenjavo med industrijo in kmečko proizvodnjo. Cene živil zagotovljene preskrbe so bile znižane, potrošniki
trgovin bo preurejeno tako, da bodo imeli uslužbenci dobiček od prometa in bodo s tem dobili interes za boljše poslovanje.
Istrsko okrožje je gospodarsko najo-že povezano z Jugoslavijo, ker dobiva od nje v glavnem vse, kar potrebujejo za svoje življenje in razvoj. Sprostitev trgovine v FLRJ bo nedvomno vplivalo na sedanje oblike izmenjave v jugoslovanski coni. Ze sedanje znižanje cen živil za 40 % bo vplivalo
Poziv no tekmovanje
za 10-letnico OF
Okrajni odbor SIAU je na svojem I zasedanju dne 24. I. 1951 sklenil, da se razpiše tekmovanje SIAU na čast 10-letnice ustanovitve OF v sklopu katere in pod vodstvom KPJ so si naši narodi za izvedbo gospodarskega pia-ljudsko oblast, ki predstavlja največjo pridobitev NOB.
Zato poziva vse osnovne organizaci. je SIAU, delovne kolektive, kmečke delovne zadruge, vse ostale kulturne im politične organizacije naj pozovejo svoje članstvo k tekmovanju v duhu bratstva in enotnosti med tu živečimi narodi in izvedbo gospodarskega plana, za utrditev vseh množičnih in kul. turnih organizacij na področju gospodarsko, političnega in kulturnega dela, poveča naj našo skrb in napore za izvajanje naših tekočih nalog. Tekmovanje naj se prične 1. 2. 1951 do 27. 4. 1951 v sklopu prvomajskega tekmovanja.
Okrajni odbor SIAU poziva vse organe političnih, kulturnih in gospodarskih ustanov in organizacij, da po-
Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Italijo
V kratkem bo Jugoslavija poslala v Italijo za dva milijona 280.000 dolarjev surovin. Ta dobavkä spada v o-kvir italijansko — jugoslovanskega trgovinskega sporazuma z dne 23. decembra lanskega leta. V prvih treh me. secih tega leta bodo poslali v Italijo 25 odstotkov surovin, v nadalj-nih treh mesecih 40 odstotkov, kdaj pozneje pa še ostali 35 odstotkov. Med temi surovinami je 50.000 ton železarske rude, 500 ton električnega bakra, svinca, celuloze, olja in lesa.
Finančno stran teh dobav bo vre. dii italijanski menjalni urad.
krenejo vse potrebno za takojšnji pričetek, za čim širše sodelovanje delovnih množic in čim boljši uspeh tekmovanja.
Tekmovanje naj poglobi bratstvo med tukaj živečimi narodi in vsemi ostalimi narodi Federativne Ljudske republike Jugoslavije v borbi za o-hranitev miru in graditve socializma
Koper dne 24. I. 1951.
stva, saj krije zagotovljena preskrba največji del potreb. Stiri članska družina delavca dobi mesečno 35 kg moke, kruha ali drugih pšeničnih izdelkov, 4,75 kg testenin, 1,5 kg koruznega zdroba, 3,2 kg maščob, 7 kg mesa, 4,1 kg sladkorja, 0,5 kg kakava, 0,75 kg mila in še druge proizvode.
Temu ukrepu bodo. nedvomno sledili še drugi za olajšanje trgovine med mestom in deželo. Pospešeno kroženje dobrin pa je temeljni pogoj za postopno znižanje cen na vseh področjih izmenjave.
Oolser1 ribolov
na JADRANU
Lani so vlovili na Jadranu 20.400 ton morskih rib ali dvakrat več kakor leta 1938. ko je bil najboljši ribolov, v predvojnih letih. Jadransko morje spada med najbogatejša ribiška področja in predvojno povprečje ribolova je bilo za to prenizko. Zna-lalo je v desetletju 9.494 ton, zdaj pa znaša 15.700 ton. Pri tem je treba upošteva-ti, da imajo ribiči na splošno manj ladij, kakor pred vojno. Tudi ribičev je Zdaj ma.nj. Lani se je posvečalo ribištvu 12.600 ljudi. Leta 1949., pa 23.000. Toda zdaj delujejo močne ribiške zadruge, ki imajo štirideset odstotkov proizvajalnih sredstev. Lani so zadruge nalovile 60 odstotkov rib skupnega letnega ribolova.
MEDNARODNIH
POLITIČNIH DOGODKOV
Eisenhower je ves pretekli teden potoval po Evropi. Bil je v Parizu, v Bruslju, Haagu in Kopenhagenu, zatem v Londonu, potem v Rimu, Frankfurtu. Nato pa se je vrnil v Pariz, «kjer je začel svoje potovanje po Evropi.
Eisenhower je po evropskih prestolnicah poizvedoval, koliko je vsaka posamezna država, članica Atlantskega pakta sposobna prispevati k Atlantski vojni. O tem bomo zvedeli še le, ko se bo vrnil v Ameriko in poročal o svojih uspehih Trumanu. Na vsak način bo položaj držav članic Atlantskega pakta bolj jasen, ko bo Eisen-nower zaključil svoje potovanje po Evropi.
Potovanje Eisenhowerja po Evropi ni šlo tako gladko, kakor so predvidevali v ZDA. Doživel je zlasti v Parizu in v Rimu demonstracije, ki so bile naperjene proti Atlantskemu paktu. Tudi listi, posebno kominformistični, mu niso prizanesli in so pisali dolge članke, v katerih se je Atlantski pakt prikazoval kot vojaška zveza zapadnih držav proti Sovjetski zvezi in njenim satelitom.
KITAJSKA INTERVENCIJA NA KOREJI FRED OZN
Nesoglasje med zahodnimi državami
glede proglasitve Kitajske za napadalko
Pekinška vlada je odgovorila že dvakrat s proti predlogi na poziv Združenih Narodov, naj preneha z vojni-mi operacijami na Koreji in 'da preide k mirnemu reševanju korejskega In drugih vprašanj Daljnjega vzhoda. Večina malih in srednjih držav stoji na stališču, da je treba kljub odklonilnemu odgovoru Kitajske postopati zelo previdno in napraviti vse potrebne korake, da se prepreči razširitev vojnega požara.
Dve veliki sili — ZDA in ZSSR — pa So zavreli skrajno nasprotna sta-
Kominformistični teroristi obsojeni v Nišu
Okrožno sodišče v Nišu je nedavno obsodilo še eno skupino špionov in diverzantov, ki jih je bolgarsko državno vodstvo potom organov državne varnosti poslalo v Jugoslavijo z name. nora, da vršijo špionsko — diverzantsko delovanje. Obtoženi, so priznali, da so imeli nalogo pošiljati špion-ske podatke vojnega značaja: razporeditev in moč vojnih. edinic JA na področju Bosiljgradskega in Leskovškega okraja, kakovost in nosilnost posameznih cest, podatke o letalstvu ter posameznih tovarn. Spionom in diverzantom je bila dana naloga, da se v morebitnih nevarnostih, poslužijo tudi orožja.
Sodba v Nišu nam prikazuje jasnej. šo sliko o nedavnem sprejetem »Zakonu o miru« in o vsej »miroljubni« politiki satelitske Bolgarije, od njenih komentarjev in slavospevov do pisunov na straneh »Rabotničeškog dela« in sofijske radijske postaje. »Zakon o miru« predstavlja dejansko najve-
čjo omamo bolgarskega naroda. Temu je bilo treba prikriti špionske diverzantske šole na Vitoši in Belem Bregu, kjer se šolajo, za tem ko obo-rožujejo in pošiljajo v Jugoslavijo špioni in diverzanti. S tem zakonom je bilo potrebno dati bolgarskemu »pravosodju«, novo orožje za ' borbo proti resničnim borcem miru — proti onim, ki pravijo: dovolj je bilo podrejanja velikim silam, treba je živeti v prijateljskih odnosih, z novo Jugoslavijo in z vsem miroljubnim svetom.
Sodba v Nišu je pokazala, da bol. garsko vodstvo izziva obmejne incidente in ustvarja nesoglasije na mejah. »Ni rečeno — je izjavil obtoženi Prokopje Cvetanovič — da bodo nas v slučaju, če bi nas zasledovali jugoslovanski obmejni organi, ščitili bolgarski graničarji z ognjem in da mi pri tem začnemo spopad. Tako je tudi bilo. Ob priliki svojega drugega prehoda preko meje so nas jugoslo-
Pogled na kongresno dvorano
01
vanski obmejni organi prijeli, toda mi ano jih začeli napadati. Istočasno pa so jih napadali tudi z bolgarskega ozemlja.« Verjetno je, da bolgarsko državno vodstvo ni niti tokrat pozabilo iskoristiti »ugoden trenutek« in napisati noto, kako jugoslovanski obmejni organi napadajo bolgarske.
Špionske — diverzantske skupine, ki jih pošiljajo bolgarski organi držav-ne varnosti v sodelovanju s svojimi obmejnimi organi, prihajajo v Jugo-slavijo z blagoslovom Informbiroja. Ob. sojeni so izjavili, da so za špionske — diverzantske akcije, prejemali denar in na potrdilih, ki so jih podpisovali je bilo napisano: »Prijel sem ... lev (bulgarski denar) za izvršitev nalog, ki jih postavlja Informbiro«. Pri tem so bile naloge zbiranje podatkov o artileriji in letalstvu, podatki o stanju cest, organiziranje kanalov za pošilanje špionov iz Bolgarje v Jugoslavijo in drugega terorističnega materiala. Torej, ni malo »miroljubnih« nalog. Namesto velikih obljub za »Mir« v katere je človeštvo z nezaupanjem verovalo, so začeli informbirojevski miroljubi takoj po svojem kongresu • izvajati proti Jugoslaviji sredstva vse-glasnejše agresije.
Obsojeni špioni in diverzanti niso uspeli izvršiti naloge svojih gospoda, rjev. Zahvaljujoč budnosti jugoslovan. skih obmejnih organov in jugoslovanskih narodov so prešli ti špioni kaj kmalu v roke organov ljudske oblasti.
LONDON — Po uradnih podatkih je Velika Britanja v prvih enajstih mesecih lanskega leta izvozila v Sovjetsko zvezo 9.878 ton surovega kavčuka, to je dvajsetkrat več, kakor, je znašal izvoz v prejšnjem letu. Sovjet-ska zveza jenakupila še mnogo veje ko. ličine surovega kovžuka v Malaji,
lišča. Taka stališča so predločila miroljubnim narodom vse posledice, ki utegnejo nastati, če si ne bodo miroljubne sile utrle srednjo pot mirne rešitve nasproti D.V. Amerikanci trdijo, da so Združeni Narodi pokrenili že vse, da se korejsko vprašanje reši mirnim potem i da jim po odklonilnem odgovoru Pekinške vlade ne preostaja " ničesar drugega, kakor da se proglasi Kitajsko za napadalko. Po ta. ki proglasitvi bi morale biti povzete proti Kitajski vse sankcije, ki jih predvideva resolucija o skupni obram. bi in v združeni akciji za mir, katerega je bila sprejeta na petem zasedanju Generalne skupščine OZN. So-vjetski delegat pa je popolnoma podprl kitajske protipredloge, utemeljil svoje stališče, kakor vedno, izključno z vrsto obtožb in napadov proti ZDA kar je povzročilo v Vashi.ngtonu odkrito reakcijo. Na predlog pekinške vlade se je sestalo 12 Azijskih in arabskih držav, katere so že v decembru poslale prvi poziv kitajski vladi, naj preneha z vojnimi operacijami na Koreji. Na tem sestanku je prišlo do skupnega zaključka, da pekinški odgovor ne pomeni izključitev možnosti nadaljnih pogajanj za mirno rešitev perečih vprašanj Daljnega Vzho-da.
Po drugi strani pa so se vsi delegati Južnoameriških držav v OZN razen čilskega delegata, ki poziva OZN: naj ne preneha z napori za mirno rešitev korejskega spopada, izjavili za takojšnje sprejetje ameriških predlogov o proglasitvi Kitajske za napadalko.	!■
Velika Britanja je v tem vprašanju zelo previdna. V angleški poslanski zbornici je Attlee izjavil, da britanska vlada obsoja kitajsko oboroženo intervencijo na Koreji, vendar pa da upa, da bo mogoče priti do rešitve tega vprašanja s pogajanji. Približno tako stališče sta zavzeli tudi Francija in Avstralija.
Azijske države, ki igrajo pod vodstvom Indije neko posredovalno vlogo želijo, da bi zahodne države razumele Azijo in predvsem Kitajsko. Indonezijski notranji minister je izjavil, da vzbujajo drugi kitajski predlogi več upanja kakor 'prvi. Dejal je, da bi morali Kitajsko sprejeti v OZN, ker Kitajska vlada kot članica OZN ne bi imela samo pravice pač pa tudi dolžnosti.
V krogih OZN živahno komentirajo različna stališča glede vprašanj Daljnega Vzhoda in povdarjajo da ZD A lahko računajo samo na podporo Južno — ameriških delegatov, Filipinov, Tallandie, Turčijej in Grčije. Tako se je znatno izmanjšala mož-
nost, da bi politični odbor sprejel a-meriško resolucijo.
Nekateri krogi so mnenja, da bodo Arabske in Azijske države predložile svojo resolucijo, ki bi upoštevala tudi zadnje kitajske predloge in pred. lagala ustanovitev odbora sedmih držav, ki naj bi razpravljale o pogojih za prenehanje sovražnosti in začel razgovore o drugih vprašanjih Daljne, ga Vzhoda. S tem pa nastaja možnost da ne bi ne ena ne druga resolucija dobila potrebne dvetretinjske večine zato, da bi jo Glavna skupščina lahko odobrila.
Pomanjkanje goriva šn
aluminija v Italiji
V ritali ji se čuti vedno večje pomanjkanje goniva in električne energije, kar povzroča velike preglavice v industrijskih krogih, pazpoložljivi viri premoga so zelo pomanjkljivi«, medtem ko nadalje bolj narašča potrošnja. Toda kljub temu menijo,-da ministrstvo ne bo dovolilo hidroelektrarnam, da bi zmanjšale dobavo električne energije tovarnam in drugim u-stanovam.
Ministrstvo za industrijo in trgovino pa poroča, da so zaloge aluminija prav tako zelo omejene. Predvidevajo, da bo vlada prepovedala uporabljati aluminij za številke in izdelke in to zato, da bi zadostila obrambnim potrebam države.
ZADNJEGA TEDNA
Glavno glasilo francoskih Komin-formistov »Humanitč« je ob povrnitvi Eisenhowerja v Pariz, kljub prepove, di vlade, pozvalo Parižane na protestno demonstracijo. Francoska vlada je zaplenila liste, ki so spodbujali prebi, valce francoske prestolnice, naj manifestira za mir in proti Eisenhowerju. Seveda so ti listi nastopili proti Eisenhowerju na pobudo Kremlja, ki bi hotel razbiti Atlantski pakt.
Eisenhower je odpotoval v Ameriko. Iz njegovega poročila, ki ga bo podal predsedniku Trumanu, bomo zvedeli za rezultate, ki jih je dosegel v Evropi.
Pretekli teden se je svet tudi zanimal za vsebino odgovora zahodnih Velesil Sovjetski zvezi na njen predlog,. da bi se sestali štirje zunanji ministri. Na konferenci bi morali raz-
•	pravljaii o nemški razorožitvi in o nemškem vprašanju na sploh.
V	sredo so v francoski prestolnici objavili besedilo odgovora pariške vlade Sovjetski zvezi. V francoski noti se med drugim poudarja, da ima francoska vlada namen zamenjati se-danjo mednarodno napetost in raz-pravlati o vseh vprašanjih, ki grozijo miru v svetu. Obenem izjavlja francoska vlada, da je pripravljena odpraviti nasprotja med velesilami. Francoska vlada ne odgovarja na obtožbe Sovjetske zveze glede Nemčije, temveč se omejuje le na razpravljanja, ki bi mogla prispevati na mirno rešitev nemškega vprašanja. Seveda zahteva francoska vlada pojasnila od Sovjetske zveze, da bi bila tako laže pripravljena za konferenco štirih.
V	torek je govoril tudi predsednik angleške vlade Atlee v Spodnji zbornici. Izjavil je, da je angleška vlada za mirno rešitev spora z Ljudsko republiko Kitajsko glede Koreje. Na Koreji trenutno besni že par dni največja letalska bitka, kar jih je bilo doslej od začetka vojne. Velike izgube imajo ne samo kitajske enote, temveč tudi Amerikanci, kar je priznal sam general Marshall.
Da si Amerika želi tako s političnega kakor tudi iz vojaškega vidika rešitve vprašanja Daljnega vzhoda, dokazuje. tudi potovanje Foster ja Dul-lesa v Tokio, kjer bo razpravljal in proučeval možnost separatnega mira med Združenimi državami Amerike in Japonsko. Pred svojim odhodom je Dulles imel več sestankov s predsednikom Trumanom, od katerega je do bi; navodila za svoje razgovore s japonsko vlado.
V	kratkem bo odpotoval v Ameriko tudi francoski predsednik vlade Pleven. V Ameriko bo odšel na vabilo predsednika Trumana, da bi se podrobno dogovoril z njimi in mu predlagal francosko stališče glede zadnjih svetovnih dogodkov.
Francija zavzema v Evropi poseben položaj, ker je s strani Nemčije doživela v svoji zgodoini nešteto napadov in okupacij. Z oborožitvijo Nemčije »— kakor si jo zamišlja Amerika — se Francija boji, da bi se ji pripetilo v bodočnosti isto, kar je morala pre-
*	živeti že večkrat v preteklosti.
DONI KULTURE V KOPRU
naj postane središče znanstvene in kulturne dejavnosti
Pripravljalni odbor Zveze kulturnih delavcev Istrskega okrožja je prejei 21. I. od koroandata Vojne uprave za jug. cono STO, tov. polkovnika Lenca Mirka naslednje obvestilo:
»Na prošnjo predstavnikov Zveze kulturnih delavcev Istrskega okrožja Vam odstopa Vojna uprava jug. cone STO v uporabo zgradbo, ki je služila kot sedež Vojni upravi in je last dr. Medonizze.
Hkrati Vam Vojna uprava poklanja z odgovarjajočo regresno pravico nad nepremičninami vse investicije, kS jih je Vojna uprava vložila v to zgradbo in sicer v znesku 912.784 din ter inventar v vrednosti 165.000 din.
Izkorišča mpriiiko, da izrazim vsem kulturnim delavcem svoje najboljše želje glede njihovih vedno večjih u-spehov na področju kulture, znanosti
ter umetnosti. Komandant V. U. jug, cone STO, polkovnik Lenac Mirko«.
Pripravljalni odbor Zveze kulturnih delavcev se je tov. polkovniku Leneu toplo zahvalil za dejanje, ,ki je veiikega pomena za razvoj naše znanosti ter kulture. !
Vsa naša znanstvena ter kulturna društva bodo dobila v Kulturnem do-mu primerne sedeže in med temi so zlapti naši inžonirji ter arhitekti, ekonomisti, pedagogi, zgodovinarji ter naši mladi umetniki. V Kulturni dom se bo vselila tudi Prosvetna zveza.
Vojna uprava je s svojo uspešno pomočjo naši kulturi zopet pokazala, da ' se iskreno zalaga tudi za čim večji dvig znanosti ter kulture Istrskega o-krožja ter še tesnejšo povezavo z bratskimi narodi FLRJ. I «	Pripravljalni odbor
ZA NOVE ODNOSE MED DELOVNIMI LJUDMI
a dvig delovne storilnosti
in 2a boljšo kakovost v proizvodnji uresničujemo pri nas načelo: „Tovarne delavcem in zemljo kmetom"
Delavci Istrskega okrožja so začeli pošijlati zadnje dni Predsedstvu okrož. nega ljudskega odbora resolucije, v katerih predlagajo' naj tudi v Istrskem okrožju delavski sveti prevzamejo vodstvo tovarn ih drugih' gospodarskih podjetij. Lani so V Jugoslaviji s takim zakonom Uresničili prvič v zgodovini družbe načelo; Zemljo kmetom in tovarne delavcem. Delavci so dobili vodstvo svojih obratov, ki jih upravljajo potom delavskih svetov, izvoljenih od celdntifiegà sindikalnega kolektiva. S tem je bil napravljen v Jugoslaviji velik korak naprej v socializem. De-
Nekaj o naših mladiiiskih aktivih
Ce pogledamo malo naše mladinske organizacije, pa naj si bo to v šoli ali na vasi, bomo zasledili mnogo delavnosti na vseh poljih. Po teh aktivih je še mnogo nepravilnosti, ki se kažejo v glavnem v nezadostni borbi mladinskih vodstev za politično in iđeo'oško enotnost mladine in za pritegnitev doslej še ne organizirane mladine. To dejstvo opažamo predvsem med- italijanskim dijaštvom. Ce pogledamo samo na italijanski licej v Piranu, lahko vidimo, da ta šola sploh ni organizirana. Ravno tako tudi po ostalih italijanskih šolah v Pham ne otstpji mladinska organizacija. Ce ho. čemo seveda govoriti in delati na tem polju, se nam pojavi nešteto problemov. Eden teh prob’emov je: Mladinska odganizacija na šoli mora biti povezana s profesorskim zborom. Toda ne samo misliti, dabi se profesorji mešali v delo organizacije. Mladinska organizacija mora samo pomagati pri vzgoji mladine proteso skemu zboru, ravno tako pa n-ofeso-ski zhor mladinski organizaciji. V nekaterih primeriti 'majo na italijanskih šolah šolska vodstva nepravilen odnos do organizacije. Mnogi profesorji nalašč napačno tolmačijo zgodovino, prirodopis, zem'jepis. itd. S tem ovirajo ne. kate-e .napije ine mladince, ki ti se radi orga''izi-ali. "j jim vockt'.- «» dopustijo. Drugi problem je: Mladina gleda na nekatere dobre mladinske aktive in zasleduje njihovo delo. Seveda neorganizirana mladina opazi vsako napako, ki jo zakrivi vodstvo. Tako se je zgodilo, da so bila osnovna m’adir1', k a vodstva rri sprejemanju novih članov sektaška in to je ostalo ne—organizirano mladino odbijalo od organizacije. Popolnoma napačno je mis’iti. da tako velik odstotek te mia. dine ni naklonjen naši Partiji in graded socializma. Se od daleč ni misliti na kaj takega. Toda ko govorimo o odoravi tega problema, poglejmo, kaj bi se dalo storiti.
Navedel hi nekaj primerov: Pričeti moramo delati na kulturno prosvetnem polju in s tem pritegniti mladino k sodelovanju. Povabiti jih moramo na razne -prireditve, predvsem na inter-e, kier naj se mladina zabava, seveda zdravo in tovariško.
Taki mladini naj se prikaže delo in življenje orojhntzac'ie. Tudi nouk fiz-kuiture se da tako mlad'no pritegniti v organizacijo.
Ko govorimo o razširitvi članstva ZAM je potrebno podčrtati, da pravilno postavljena struktura aktiva o-lajša vključevanje novih članov v organizacijo in pravilno delovanje mia. dine. Dosedanja izkušnja je pokazala, da se veliki aktiv' ne obnesejo, kajti vsak član ne pride v njih do Izraza. Te'ko je razporediti naloge na vsakega in kontrolirati Izvrševanje, prav tako trpi vzgojno delo. Zato moramo gledati, da bo aktiv čim manjši, ker bo Imel možnost zajeti neorganizirano m'adlno In da bo lahko pravilno vo. du vzgojno delo v aktivu in tako zaktlvizi-al vse člane.
Murtaljna organizacijska zgradhev ZAM torel zahteva, da aktivi prevzame io vse skuš" le (z đe'a stoievskih grup, da bodo aktiv' za vse člane aktiva in da bodo izvaja. Ii naloge tako. kot se spodobi za organizacijo, k' je pomočnik naše Partije pri graditvi socializma.
Za-le
!? 7awn?fa za sotfaino zavarovanje v preteklem letu
Zavod za socialno zavarovanje v Kopru je lani poleg drugega dela v zdravstvu brešn 'žira! no vseh večjih vaseh in središčih Istrsgega okrožja zdravniške preglede. Tako so v Izoli imeti .385 Pregledov, v Piranu 200, v Novem gradu 55. v Um»u 155 in Bujah 56. Prav tako so bili zdravniški pregledi v Kopru, in po raznih vaseh.
Letos bo, zavod za socialno zavarovanje znatno izboljšal zdravstveno delovanje. Poskrbel bo za popravilo bolnišnic in ustanovil novo otroško bolnico.
Tako polit;ko danes v Enotnih sin-d’katìh, katerih vodstva so se trenutno polastili V.idalijevi frakcionaši. Frakcionaši pisuni pa nas, še vprašujejo, v čem naj bi bil oportunizepi in podrepriištvo, ki jim ga očitamo. Ce že niso ali pa niso hoteli razumeti naše kritike, jim na to lahko takoj odgovorimo. Ze zgornji primer jim je lahko v dokaz; Politika sindikalne enotnosti, ki jo tako postavlja frakcionaško glasilo, je enotnost na papirju oziroma na osnovi paktiranja z razrednim sovražnikom ne pa borbena in razredna enotnost z mnoMca-fSipnpv	7hr»rn'ce Dejan-
sko ni to nikakršna enotnost. Naj jim P cberemc. zn danes samo odlomek iz uvodnega članka glasila Delavske zbornice »II Lavoro« z dne 27. februarja p. 1., ki med drugim pravi:
»... RpPOS IP	7<T<>roj
približati se Delavski zbornici in poskušati pridobiti izgubljene pozicije, danes je treba izvajati politiko ponuđene roke, da bi se uspavale vesti in da bi ljudje pozabili na neko preteklost, polno nasilja in izsiljevanj, političnega izkoriščanja delavcev, ki je vladala leta v našem mestu. ..« »Cas je, jasno povedati konec tega manevra. ne da bi se zoret skrili za krinko branilcev delavskih interesov. . .«
Kaj je odgovorilo vodstvo enotnih .WHükatoy na to obsodbo hetojske pre-
lavsiki sveti dejansko vodijo podjetja, načrtujejo proizvodnjo in sploh odgovarjajo za obrat.
Istrski delavci so začeli proučevati že lani novi jugoslovanski zakon in so se zanj navdušili. Takrat pa razmere v delovnih kolektivih še niso bile dovolj zrele, da bi izvedli tudi v Istrskem okrožju tako važno reformo. Nekatera podjetja niso še imela delavskih svetov, kjer so pa bili izvoljeni, so se borili še z začetnimi organizacijskimi težavami.
V zadnjem času pa so se v številnih podjetjih sindikalne podružnice organizacijsko in ideološko okrepile. V delavske svete so stopili delavci, ki so tako podkovani, da bi mogli prevzeti vodstvo svojega podjetja. Tako je prišla zlasti v dnevih pred kongresom Enotnih razrednih sindikatov, v Trstu na dan težnja številnih delavskih kolektivov, da bi bila jugoslovanska zakonodaja o delavskih svetih prevzeta tudi v Jugoslovanski coni STO-ja. Prvi sta se oglasili sindikalni podružnici velikih solin pri S. Luciji in ladjedelnice v Piranu. Prav pri teh dveh kolektivih se je proizvodnja v zad 'jem letu zelo dvignila. Pri njih je bilo živo čutiti roko ljudske oblasti. Solinarji niso imeli samo dobro letino, ampak so tudi zelo izpolnili svoj obrat za večjo proizvodnjo in za pridobivanje novih surovin. V piranski ladjedelnici, ki je pred dvema letoma še životarila, so dvignili storilnost do višine, ki je lad. jedelnica od svojega nastanka še ni
Hovovaščsni, ali vam ie znano ?
Da Pucer Lid.ja iz Nove vasi že več časa dela v Trstu kot služkinja. Posel, ki ga opravlja, nam ni povsem znam; je pa verjetno, da dela, kar ji gospo-dinja naroči in sicer: zjutraj vstane Zgodaj, kar je zelo pametno, opere posodo, očisti stranišča, pob i t po stanovanju ih hodi po vino, ki si ga gospodinja rada privošči.
Lidija je nazadnje zbolela. Seveda nt bila zavatovana, ker to gospodinjo nič ne briga in zdravljenje v Trstu je draga stvar. Zdtavit sc je P ' la domov v cono B, ker se tu pač malo potrosi. Da pa bi ne izgubila svoje službice, je morala sestra Marija, ki je bila zaposlena v rudniku — Sičjo-le, zapustiti delo po naročilu staršev in sestre ter nadomestiti sestro Lidijo.
Ko se je pred nekaj dnevi vrnila iz Trsta, se je hote ali nehote pohvalila doma, da moro ves dan garati in brisati prah ter ostalo, tako da jo zvečer bolijo vse kosti. Kaj pa gospodinja, ali jo pohvali? Seveda! Nekajkrat jo kliče »scova« pred večerjo, če pa je vinjena, pravi Mariji kakor tudi Lidiji ves dan »scova«.
Ali ne bi mogli obe ostati doma, delati pri nas ter postati pridni delavki, udarnici, katerih ne bi nihče zmerjal, pač pa bi ju spoštoval vsak?
Kaj pa nvslita oče in mati? AH ju. ne boli srce, da po petih letih svobode pri nas, kjer se dobi vsepovsod dober zaslužek, hodita hčeri za »sco-ve« v Trst? Kaj ni dovolj 25 let suž-nosti? Morda bo kdo rekel, da je to »bomba«. Tov. Pucer Jordan, ki je bil prisoten, ko se je pritoževala Marija, kaj se ji godi, ne bo lagai in bo povedal resnico.
Oče Miha pa pravi:
Delajte v Trstu, In čeravno reče kaj gospodinja, je treba »potrpeti«. Moram kupiti radioaparat! All ne ve, da kot cestar lahko dob! radio po zelo ugodnih cenah — to Je -po sindikalni liniji.
Nise-m Novovaščan, a Novo vas dobro poznam.
imela. Piranska ladjedelnica je eno med najbolj vzornimi podjetji glede delovne discipline.	;	.
Njunemu vzgledu sledijo še drugi o-it brati. Tako je zadnje dni prišla resolucija opekarne Nardone v lzj>li.. Ta opekarna, ki jo je ljudska oblast, našla skoraj v ruševinah in z zastarelimi napravami (prej se v Koprščinl ni gradilo in je bila opekarna zato neu rentabilna), je dvignila proizvodnjo za 350 o/0. Kolektiv je že lani volil pr- , vi Delavski svet v Istuskem okrožjp.
Na Marezigah ima mladina
krožek ljudske tehnike
Menda je marežganska mladina prva v našem okraju ustanovila klub ljudske tehnike v svoji vasi. Pobuda marežganske mladine naj se prenese zato tudi v druge vasi našega okraja. Ce kdo misli, da vaška' mladina ni sposobna opravljati tehnična delo, se zelo moti. Samo poglejmo v njihovo delavnico, kjer so začeli del a* i že tri vrste letalskih modelov, ki so zelo lepi. V krožek se je vpisalo 29 mladincev in prve čase je krožek obiskovalo več kot polovica mladine, a pozneje ni šlo tako dobro in ,Še zdaj ne gre, ker je učitelj, ki je oDenerti vodja krožka, preveč zaposlen in ne more opravljati še tega dela. Ko. je učil samo dopoldne, je šlo kar dobro. Mladinci pa se bojijo, da bi sami poprijeli za delo, kar pa je napačno in se morajo osamosvojiti in tudi sami delati. Ze to, d? se za ljudsko tehniko zanimajo, pove, da bi bolj
Kmečko delovna zadruga v Šmarjah pred letnim obračunom ...'?■* . M "in" '«■	'4^-f-------------------—
kar bodo dosegli le de bodo skupno premagoval' težave in pomanjkljivosti
Tovarna je večkrat odnesla v tekmo- , delal,_ toda ma,n,j|ka jim strokovna
pomoč. Tudi njih Radioamaterski krožek ima samo detektor, ki jtm he more nuditi pravega znanja o radio-tebniki. Drugačen pa je modelarski krožek, ki dobro napreduje. Zato ne mislimo, da bomo razočarani, če bomo videli ob kaki prireditvi ljudske tehnike tudi dela marežganske mladine.	-Bet-
vanju za večjo storilnost prehodno zastavico koprskega okraja.
Ko razpravljamo o prenosu vodstva gospodarskih podjetjih na Delavske svete, navajamo za vzgled prav delavski kolektiv opekarne, ki je v mnogih primerih pokazal veliko samo-iniciativo, tudi kadar se vodstvo ni pokazalo na višini svojih nalog.
Te dni bodo šmarski zadružniki imeli letni občni zbor, tta katerem bodo pregledali poleg uspehov tudi težave in pomanjkljivosti, na katere šo naleteli med letom pri delu.
Šmarski zadružniki so se odločili za skupno gospodarjenje že novembra 1948 leta. Takrat se je pridružilo no. vemu življenju 24 malih kmetov s 114 družinskimi Sftni. Skupno so imeli 33 ha orne zemljé, 17 glav goveje živine, konja in nekaj starih motik z ostalo kmečko ropotijo. Razumljivo je, da je bil začetek zelo težaven, kar je naravno pri vsakem začetku.
' Združili so se takorekoč golih rok, bili so brez delovnega orodja, brez izkustev in strokovnih moči, ki bi takoj usmerile njih delo na pot velikih uspehov. Seveda so na začetne
bo tudi propadel. Take govorice so šmarske zadtuinike nekoliko razburile, toda njih odločna volja je še vedno trdna in neomajna. Poprijeli so za delo in tako prebroditi začetne» težave. Tedaj se je zadružnemu življenju pridružilo Se devet kmečkih gospodarstev in tako je danes 33 kmetov s 169 družinskimi člani. V tej skupnosti živijo, delajo in se veselijo. Nabavili so ši več kmetijskih strojev, med temi traktor, kosilnico, sejalnico in pet velikih voz ter kamion, s čemer so ' si tudi ' olajšali napore pri delu. Letos bodo dokončno zgradili hlev za 50 glav goveje tivine, ki so ga lani «radili' za 65 %. Njih investicijski plan pa bo letos večji od lanskega, saj nameravajo letos zorati velik kompleks do zdaj še ne obde-
težave šmarskih zadružnikov veliko V lanega zemijigCa, ki ga bodo posadili
vplivali tildi ostali privatni kmetje, p z natJ 20.000 trtami.
ki so dejali, da Šmarje nimajo po-	.	.
goiev za tako gospodarjenje in da, Kakor je lanska suša prizadejala v -
kakor je ta »kolektiv« nastal, tako liko škodo celotnemu gospodarstvu na-
S hitrejšim prevozom blaga lahko veliko pripomoremo k socialistični izgradnji
PRI tem pa moramo vzajemno
ODPRAVLJATI DOSEDANJE NAPAKE
dlšča OMNIE 4.593,— To je seveda nemogače, če bi delali, kakor je treba
Pri OMNIA je vzrok teh izdatkov to, da mora pred Skladiščem čakati ure tri ure vrsta kamionov, dokler ne raztovorijo. Počasno razkladanje pa je posledica nekoordiniranega dela, kajti namesto da bi kamion raztovorili, in čakajo, dakler se skladišniki ne zmenijo, kaj bo šlo v ta kot, kaj v Oni itd.
Podjetje „Cement" bi z boljšo organizacijo razkladanja in prevoza blaga prištedilo letno nad pol mihono din
dospelo z ladjo s Pulja v Koper 13.590 . rjetno je to le izgovor. Toda posta-	u7 stojni e“ ne
kg cementa; prevoz iz Pulja do Kopra vimo da	^	niti vodijo evidence nad temi urami
storEb zavzema ta material, ki je raz- Šofer pa lahko hapiše, kar hoče pa
dobi lepe dinarčke za čaltanje. Te ma. 1 omar «osti pri blagovnem, prometu lahko zavirajo tudi redno preskrbo, ali povzročijo pomanjkanje tèga in onega artjkla. obenem pa, kakor smo videli, povzročajo veliko -škodo celot-
Kadar govorimo o prevažanju blaga, moramo vedno imeti pred očmi dejstvo, da zavisi mnogokrat ravno od tega redna preskrba s kakršnimi koli artikli, gradbe 'm materialom, ži. vili itd. V našem okrožju imamo podjetje, ki se ukvarja samo s tem. To je uvozno in izvozno podjetje INTEREV-ROPA, ki skrbi, da se pošiljke blaga pravočasno odpravljajo in sprejemajo. I:
Vsekakor bo prav, da navedemo nekaj podatkov o prevažanju blaga, pri čemer se pri nas, v naših gospodarskih podjetjih, še o marsičem greši. Poglejmo samo, koliko stroškov bi lah. ko prihranili našemu gospodarstvu, če bi imeli boije organizirano nakladanje in razkladanje blaga.
Podjetje »Cement«, ki oskrbuje naše okrožje z gradbenim materialom, je zaradi* zanemarjenja prevoza blaga in ni upoštevalo, tarifnih odločb, iz-to se pravi, ker ni dovolj skrbelo, plačalo lastnikom prevoznih sredstev od oktobra do decembra preteklega leta za prevoz iz pristanišča do skladišča 310 ur stojnine ali 83.700.— din. Pri tem niso všteti 6-tonski kamioni, ki imajo seveda večjo tarifo pri vsaki uri stojnine kot pa štiri-tonski, saj je pri tem razlika 135 din, (tarifa za eno uro stojnine 6-tonskega tovornega avtomobila 405 din). Ce zdaj zračufiamo na podlagi teh dveh mesečev , koliko nepotrebnih izdatkov je napravilo to podjetje med letom, te-daj dobimo 502.200 dinarjev. Toda to še ni vse. Zaradi slabega poslovanja ali nepravočasnega obveščanja korisnikov o dospetju materiala, morajo številni koristniki n. pr. KLO ali gradbišča zadružnih domov dajati ogromne vsote za stojnine prevoznih srestev, ker ni dobro organizirano razklada, nje in nakladanje. Seveda KLO ne more kar tako nenadoma dobiti delovne sile za razkladanje in tako gre 'razkladanje počasi, stojnine rastejo. Zaradi tega je n. pr. KDZ v Pučah plačala 7 ur stojnine, podjetje EDILIT 12 ur, UCEF 5 ur itd. in to samo od ene pošiljke. Posledica vsega tega pa je, da stane več prevoz od prtsta. nlšča, kakor ves ostali prevoz. Da Je to res, nam pove n. pr. tale primer: dne 4, novembra preteklega leta Je
je stal 3,760 din, medtem ko so plačali za prevoz iz pristanišča v skladišče 14.040.— din.
In takih primerov je mnogo. Da se tem stroškom lahko izognemo, ker so nepotrebni, nam pričajo lepi primeri organiziranega dela, n. pr.: 28. junija preteklega leta je bilo v času štirih ur raztovorjenih in v skladiščenih lf 150 kg cementa. Takrat so bili stroški za prevoz iz pristanišča v skladišče mnogo manjši, le 1.500 din. Torej je vidno, da je mogoče izdatke zmanjšati. Treba pa je delati zavestno, organizirano. Toda pri podjetju »Cement« se izgovarjajo, da moti raztovarjanje vojaštvo, češ da prepogosto koraka po ulici, kjer je skladišče. Ve-
tresen rta ulici in ki se tudi kvari, ker je izpostavljen vremenskim nepri-likam: okoli 2:000, stotov betonske ži-pe, 130 kotnega železa, 30 tramov, eri drobilec kamenja, 7 vodovodnih cevi in drugo. Vse to zavzema že itak preozek prehod, toda še nihče ni dal nemu našemu gospodarstvu z pobude, da bi ta material potrošili tja, kjer ne bi bil nikomur np poti.
Nekoliko boljše stanje pa je v tem pogledu pri podjetju OMNIA. Toda še vedno je pomanjkljivo. Da je to res, nam pove primer, da je staj prevoz pohišta težek okoli 2.000 kg od Šoštanja do Pulja 2.077 din, od Pulja do Kopra 3.360, iz pristanišča do skia-.
visokimi, nepotrebnimi izdatki. Vsekakor je potrebno, da te napake vzajemno odpravimo, ker s tem ne bomo le prište-4IJI našemu gospodarstvu lepih vsot ki so bile potrošene v te namene, ampak bomo prav tako s hitrejšim prometom blaga lahko veliko pripomogli k izgradnji socializma.	•
C. B.
Šega okrožja, tako je tudi šmarski zadrugi.
S Pridelki, ki so jih zadružniki pridelali na 53 ha obdelane žemlje, bodo krili svoje potrebe ie za 45 %. Toda tega ni kriva samo suša, ampak moramo se zavedati, da je tega krivo gospodarjenje vodstva zadruge, ki se ni dovolj borilo, aa bi čim boljše obdelali zemljišča in da bi jih zasejali s tistimi kulturami, ki najbolj. uspevajo na posameznih zemljiščih. Tako so n. pr. v solinah pri Ankaranu posejali okoli 14 ha- zemljišča z deteljo. Ali bi ne ,bilo bolje, če bi na tem zemljišču sejali žito, ki bi ga gotovo pridelali nad 200 stotov ali po-vrtnine, ki bi jim prinašale ogromne dobičke?
Saj nimajo toliko goveje živine in bodo morali verjetno prodati seno, medtem ko žito pa morajo kupiti. Šmarska zadruga je imela pri povrtni« nah in zelenjavi ter sadju premalo dohodkov. Pri vseh teh kulturah, za ka. tere ima šmarska zadruga odlične pogoje, je imela ie okoli 300.000 dinarjev ■ dohodkov. To je prem alo1 za tako gospodarstvo. Izgovarjajo se, da so lani imeli tople gredice z 30.000 povrt-ninskimi nasadi, to, da jim je suša vse uničila, le nekaj cvetače so pridelali in drugega nič.
Vendar moramo povedati, da je vodstvo kmečke obdelovalne zadruge spre. videlo ' te1 pomanjkljivosti in jih za v bodoče prav gotovo ne bo več Zagrešilo. Letos bo usmerila zadruga svojo kmetijsko proizvodnjo pretežno'na povrtninarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo, s#j imajo po letošnjem setvenem pianu dpločenih nad 30.000 paradižnikov sadik, okoli 30.000 cvetač, 15.000 zeljnatih sadik itd. S tem ne bodo samo povečali proizvodnje, za naše gospodarstvo najpomembnejših pridelkov, amipak bodo imeli prav tako večje dohodke, s čemer si bodo zboljšali življenjski standarid in se bodo tako tudi osamosvojili. Letošnji dohodek zadruge je takšen, da bodo zadružniki imeli za.delovni dan okoli 150.— din. Toda tega bodo povečali le, če bodo složno odpravljali vsé pomanjkljivosti in težave, na katere naletijo pri svojem delu in če bodo vedno stremeli po osamosvojitvi.
G. B.
PIŠEJO
Krkavče
Koštabona - Puče
Blit
-X I
To kar le drugim nemogoče mi naredimo
Se do nedavnega smo imeli oljke doma, ker je bila naša oljarna (tortola) pokvarjena. Seveda se je po-'kvarilo v tem času mnogo oljk in je bila izguba precejšnja. Zato smo poklicali ha pomoč »strokovnjake« iz Kopra, da bi oni povedali, rdi se da kaj napraviti. Izrazili so se, d« jo je nemogoče popraviti. Zato so sklenili, da bòmo vozili naše oljke v koprsko oljarno. To je naše ljudi razdražilo. Kaj naj bi iz Krkavč in okoliških vasi vozili v Koper? Kakšni stroški bi nastali? Tega strokovnjaki niso premislili; pa smo jim odgovorili, da je naše ljudstvo zgradilo ribarnico v Kopru zato, ker so tam tudi ..ribe in prav zaradi tega zahtevamo, da se naša Oljarnica popravi. Seveda, so Sit, ne da bt nam pomagali.
V Padni pa imamo dobrega kovača Kuzmiča, ki je uvidel, da se da tor. kola popraviti in v kratkem času z lastno .Iznajdljivostjo uredil oljarni«®. Sel je v mehanično delavnico v Izolo, kjer so mu pripravili nekatere deie, ki jih Je sam montiral ln tako smo s pomočjo Kuzmiča oonravHl stl. skalrilco. Kar je bilo drugim nemogoče. smo ml naredili, tako da bomo imeli od tega korist mi in skupnost.
Mi Kkavčani pa se čudimo, zakaj ne pr’dejo predavatelji v vas, Ml bi radi člmveč znali, a predavate!lev ni, saj so nam na kmetijskem odseku v Kopru to že davno obljubili.
-Prl-
Kako smo delali v preteklem
letu pri izvajanju gospodarskega plana
Gospodarski plan preteklega leta je bil v okviru našega krajevnega ljudskega odbora dokaj obsežen. /
Gradbeni plan preteklega leta ria področju našega KLO je bil najvažnejši in je določal: Čiščenje vodnjakov in vodovodov ter napajališč, popravilo lokalnih cest, ureditev dveh stavb za otroški vrtec v Koštaboni in Pučah, začetek gradnje sedeža KLO in nove ceste, ki bo povezala Koštabono z ostalimi vasmi, in zgraditev spomenika padlim borcem iz narodnoosvobodilne vojne v Koštaboni ter elektrifikacija vasi. Na vseh teh objektih dela je prebivalstvo našega sektorja doseglo ogromne uspehe s prostovoljnim delom.	i
Tako so požrtvovalni člani SIAU pri čiščenju vodnjakov Irt popravilu lokalnih cest opravili 7.830 ur prostovoljnega dela, prt popravilu glavnih5 cest 250 prostovoljnih delovnih ur, pri9
1360 prostovoljnih ur in pri ostalih delih y vaseh z,a ..elektrifikacijo in či-„ stočB B^cUad 4-PQ0, ur„,tfš.tevši vse vasi na padročju KLO. Skupno so pri vseh teh.deiilj opravili, $ani, SIAU v našem KLO 16,185 ur .prostovoljnega dela v vrednosti 282.1Sj|,,dinarjev.
Gornje številke nam dovolj zgovorno pokažejo zavednost članstva SIAU v našem sektorju.. Toda kljub temu moramo povedati, da. se posamezniki, kakor je Valentin Breč in njemu podobni, sploh ne zanimajo za vsa ta dejanja, čeprav je bil že razkrinkan v naših časppisjh rpa tudi na množičnem sestanku. Proti takšnim elementom bo morala naia Fronta zaostriti borbp^ jtajtl tl ne le ,da nočejo delati in pomagati pri .graditvi ,novega Življenja, temveč oč(tno škodujejo, razdirajo vse bno/kar Je ddbro.
Z vsim tem, kar smo povedali, se n ne smerno zadovoljiti. Pred nami stoje še velike naloge, ki Jih bomo mo-
napajallšču za govedo 50 ur, pri ure-c rali pterriagati v terh letu. Zatorej naj
jevanju stavb za otroške vrtce 250 de-_ lovnih ur,, pri gradnji sedeža KLO 324, prostovoljnih delovnih ur, pri gradnji spomenika v Koštaboni, ki bo v tem letu dograjen, 321 ur, pri kopanju zemlje, kamenja tn prevažanju tega materiala ter pri graditvi transformatorske postaje 1.900 ur prostovoljnega dela, pri gradnji ceste Križišče—Koštabona, ki je že dograjena za 15 %,
bo frontna organlzaclja voditeljlca dejavnosti v .paših vaseh, frontna organu zacija naj bo tista, kiS(se bo borila proti vsakomur, ki hi hotej naše delo ovirati. V teh pogledal se naša frontT na organizacija $.. na'em KLO ni dovolj borila, kar je vel'ko vplivalo na celoten uspeh pri. izvajanju gospodarskih nalog.
G. Baruca
Babiči
Imeli »o mo Mono ZVEZE BORCEV
Skoraj bodo pokrili prvo delavsko hišo v Kopru
Ne bo odveč, če boste tudi vi vedeli, da smo imeli v nedeljo borci in aktivisti iz Babičev, Rojcev in Ma-ranci.nov svojo prvo konferenco.
Konference so se udeležili bivši borci in aktivisti, matere Ln žene padlih borcev skoraj stoodstotno.
Ta naša konferenca ni bila samo za. radi konference, ampak je bil to pre.
delo precej zadovoljivo, saj smo napravili 4.170 ur prostovoljnega dela. Za 170 ur smo presegli plan, katerega smo ga sprejeli v začetku leta 1950. Iz naše organizacije ZB je bilo 7 članov v delovnih brigadah, dvakrat smo še množično udeležili de. v preteklem letu. Pregledali smo u-spehe im napake. Lani je bilo naše
gled našega dela, ki smo ga izvršili lovne akcije na cesti Rižana. Imeli
BRANKO BABIC
0 ùislvenih vzrokih spora v tržaškem demokratičnem gibanju
teki osti razredne borbe tržaškega pro-ietarjata in na tak poziv k »enotnosti«? Nič! Svojim obtoževalcem oziroma obtoževalcem delavskega razreda ponuja še naprej milostno roko ter gre molče preko vseh sramotenj in poskusov zavajanja delavstva. Namesto, da bi razkrinkali vodstvo Delavske zbornice kot advokata . razrednega sovražnika, mu prepuščajo iniciativo na vsem sindikalnem pod-očju za malenkostne zauteve, na katere delodajalci pristanejo, potem seveda, ko si ie vodstvo Delavske zbornice z velikim hrupom že ustvarilo ali vsaj misli. da si je ustv?. i'o videz brsioU,ca. delavskih interesov. Za življenjske zahteve delavstva pa se niti Delavska zbornica niti Enotni sindikati ne zmenijo. Kaj je z borbo proti odpustom, kaj je z zahtevami za življenjski mi-mimun in drugo? Ni jih! Najbolj očiten dokaz o pravem ozadju te enotnosti pa nam daje zadnja stavka delavcev CRDA, oziroma njeni rezultati, sporazum, ki je bil sklenjen z delodajalci, pomeni dejansko izdajo delavskih interesov. Se nikjer na svetu
nismo videli, da bi se razredni sindikati sporazuiheli z delodajalci o. Odi pustih delavstva, vrh tega pa še o tem, da bodo zaposleni delavci delali prostovoljno po nekaj ur več za odpu. ščene, tako, da bo ostal delodajalec pri odpuščenih delavcih v lepem: Spominu. Te in ostale točke sporazuma kažejo popolno kapitulacijo pred delodajalci in izdajo interesov delavskega' razreda. -To je prvi konkreten dokaz, viden vsemu delavstvu, da je ta. enotnost zgolj enotnost v izdaji delavskega razreda! Saj drugače tudi biti ne more, če vodi »sindakalno borbo« vodstvo Delavske zbornice, ta agentura razrednega sovražnika v delavskih vrstah — in zakrknjeni oportunist ter izdajalec Radich. Takšna enotnost je dejansko samo zarota proti delavskemu razredu. Toda že dozoreva čas, ko bodo delavci obračunali z izdajalskim vodstvom svojih razrednih sindikatov in zgradili resnično delavsko enotnost s člani Delavske zbornice, ob nepopustljivem, razkrinkavanju njihovega vodstva.
Podobu® linijo, ki vodi do tistih re.
zultatov, poskušajo izvajati frakcionaši n tudi med Slovenci, Pod že davno raz. krinkano pretvezo, da hočejo poma-gati zdravim silam jugoslovanskih narodov, so se dvignili na razbijanje enotnosti slovenskega naroda in njegove Osvobodilne Fronte, n.a tazbija-nje slovenske kulture in na objektivno pomaganje italijanskim in nacional-šovinističnim krogom, ki se bešno za. ganjajo v vse, kar je slovenskega. Vse to je moralo nujno privesti di odkrite protijugoslovanske gonje, ki se je znašla v glavnem skupaj z belogardisti, čnimi emigranti, domačo slovensko reakcijo, ki se zbira okoli slovenske demokratske zveze in takoimeno-vane »neodvisne« skupine peščice »sredincev«, ki jih vse skupaj veže sovraštvo do ljudsko-demoktatične Jugoslavije. Ni zgolj slučaj, da se zatega-jo v slovensko glasilo frakcionašev kot uredniki in pisuni ljudje( ki jih poznamo že iza časa narodnoosvobodilne vojske kot protiljudsffe elemente in agente belogardizma.
Nadvse anačino za resolucijo Inform-b.iroja, ki naj bi imela nalogo zbirati
take zdrave sile jugoslovanskih narodov, pa je dejansko, da so ostale o-snovne slovenske ljudske množice zve_ Ste tradicijam narodnoosvobodilne borbe in njenim pridobitvam, ker so zares zdrave sile slovenskega ljustva pri nas, medtem to so se na pozicijah te resolucije znašlj — razen nekaj preprostih zapeljancev — sami o-porturlsti, razbijači, bolno ambiciozni in nezdravi elementi z Bidovcem na čelu, ki mislijo, da je politično gibanje zaradi njih ln ki jim smrdi vs«. ka iskreno — revolucionarna borba, v kateri frazerstvo ne more imeti veljave. Tem ljuiiem je vihtenje z rdeče zastave samo krinka pred ljudskimi množicami, da bi jih laže preslepili in za njo skriti Svojo, v bistvu oportunistično in protisdcialisti-
smo v letu 6 množičnih sestankov in 7 sestankov odbora. 1
Iz tega je razvidno, da smo nekaj delali, vendar bi lahko bili uspehi še večji. Mnogi člani naše organizacije so se trudili po drugi strani Pa so v Zvezi še vedno taki, ne bom jih tukaj imenoval, ker jih vsi vaščani dobro poznamo, ki so prispevali zelo zelo malo ali pa nič.
To leto, upamo, da bo šlo boljše. Mislimo, da bodo razumeli vsi Usti: ki so lani lenarili na račun Zveze, da gre vse , kar napravimo, v korist vseh vaščanov.
Ze dalj časa smo govorili in zdaj na konferenci smo sklenili, da bomo letos postavili spomenik padlim borcem naših treh vasi. Vsak, ki bi te akcije'ne podpiral s prostovoljnim delom ali s čem drugim, bi bil nevreden član naše organizacije. Popravili bomo tudi glavni vodnjak v vasi. Enkrat na mesec bomo imeli množični sestanek ZB in dvakrat mesečno sestanek odbora. Naša organizacija bc priredila ples za pust, katerega *dp->':r-k bo šel za spomenik padlim bor-eem.
Na konferenci smo razpravljali še o mnogih drugih stvareh. Obnovili smo odoor Zveze, izvolili delegate za okrajno konferenco,, blagajnik je dal
Iz Stj^nJan a
Govori malo in delaj mnogo!
f Vse preveč že' govorimo o napakah ter pomanjkljivostih, fce' bi" bili v kritiki bolj natančni in -preudarni, bi odpadlo marsikatero pisanje o naših pomanjkljivostih:
Navedli pa bomo dva primera pomanjkljivosti, ki ju je vredno zapisati.
Pred kakimi 15 dnevi je izročil Firm Mirko iz Strunjana tov. Grbcu, uslužbencu Centra tiska, Spisek 30 strunjanskih naročnikov na naše demokratske časopise. Tu in tam smo že čuli, da Strunjančani ne čitajo radi. Ali mislite, da so vsi ti naročniki prejeli naročene in že vnaprej plačane časopise? Za 30 naročnikov so prišli v Strunjan v dneh od 15. I. do 25. I. le trije listi! Kdo je kriv? Ali Grbec, ali Center tiska v celoti ali naša pošta? Strunjančani želijo, da se zadeva takoj razišče in tudi takoj odpravi ta groba nepravilnost. Eden izmed naročnikov v Strunjanu se piše Savron (in to ime je bilo poleg ostalih v spisku napisano z velikimi tiskanimi Črkami!), kljub temu pa je qa listu, ki ga je dobil, napisano Savarin! Neverjetna kratkovidnosti
Docela drugačen je drugi slučaj, Pred dnevi sta v Strunjanu težko obolela tovariša Sunto Valente ter Križman. Svojci so telefonirali n» vse strani, da bi našli zdravnika In prevozno sredstvo. Vse zaman- Aktivista Valenteja so morali z rebri, kamor bi se osebni avto z lahkoto povzpel, prenesti zavitega na zadružni kamion, ki ga je odpeljal v Izolo. Strunjančani pravijo, DA JE VAŽNEJŠE 2IVLJENJE ENEGA ČLOVEKA, KAKOR PA NA PRIMER EN SESTANEK! Zamišljajo sl, da bi morali vsi naši zdravniki razpolagati s prevoznim sredstvom. Takojšnja pomoč zdravnika je odločilnega pomena. Zavedamo se, da vprašanje prevoza zdravnikov ni enostavno, toda na drugi strani pa smo prepričani, da je' tudi tu mogoče takojšnje izboljšanje!	Strujančan
ICakč je s predavanji po naših vaseh?
Dvakrat so šli kmetijski tehniki na teren in so se vrnili, ne da bi imeli predavanja, ker ljudje enostavno niso bili obveščeni. Drugjč je u-spelo trem predavateljem iti na teren in predavati. Udeležba je bila polnoštevilna.
V tretjič ni bilo avta in tri vasi so zastonj čakale na predavatelje.
9 t. m. je zastonj čakalo 6 predavateljev, ker ni bilo avtomobilov. Predavatelji so zapeli pesem: »Ce imaš fajfo, ni tobaka — če tobak je, ognja ni« ter lepo odkorakali vsak na svojo stran.
Uspel družabni večer v Semedeli
.Družabni večer Slovenskega prosvetnega društva Jadranska zarja v i poročilo o blagajni, v katerem imamo Semedeli, ki ga je to društvo pfiredi-
j-V dobro 17.110.— din.,	i
Nekateri tovariši so predlagali, kar
čno miselnost. Bidovčevo »zaščitništvo« * je zelo pomembno, da bi popisali in-
narodne slovenske kulture, ki se izra. ža v razbijanju prosvetnih društev, odvzemanju njihovih sedežev, kjer le mogoče, v Oviranju predstav SNG itd., je objektivno na linji domačih italijanskih šovinistov, ki bi hoteli slovensko napredno kulturo uničiti in dovoliti k večjemu takšno »slovensko kulturo«, ki bi jo blagoslovil fašistični škof Santini. Vidaljevi frakcionaši pa izrabljajo Bidovčevo grupo, da pred množicami laže skrivajo svoi nacionalizem in na razbUa-'ie italijanskega ' slovenskega bratstva.
ventar premoženja, ki ga ima Zveza. To je pametno in nujno, posebno pa bi morali urediti vse stvari z delovno zàdrugo, ki je že več kot eno leto sprejelo gostilno, in poročati članom, da bo vsem jasno, kako je z prenhoženjem, ki je last organizacije.
Ce bomo vsi delali, ne pa prepušča. H vse ?amo predsedniku, tajniku in posamezn ikorn, ki stalno garajo, bomo lahko mnogo koralnega napravili za vse prebivalce naših treh vasi.
t	Su. Kn.
lo v soboto, dne 13. t. m., je nad vse pričakovanje sijajno uspel.
Prvi poskus,' združiti vse člane v veseli družbi, se jè posrečil. Toda vsi navzoči so bili mnenja, da bi na taki prireditvi moral nastopiti tudi pevski zbor, ki pa ga na žalost društvo do sedaj -še nima.
Ravno na tem večeru se je pokazalo, da je med člani mnogo dobrih glasov in tudi posluha, samo volje manjka. To se je posebno opazilo že pri dveh poskusih, da se ustanovi. pevski zbor.
Mladina je prišla tudi na svoj račun, saj so godci igrali od 8. do 12. ponoči, to se i» zaključila prired «ev v najlapšem redu.	S. Cok
Uspehi jugoslovanskih strokovnjakov NAŠA SREDNJA ŠOLA
OB ZAKLJUČKU |PRVEGA POLLETJA
Žica za daljnovode
iz aluminija in velike hidrocentrale
gnSoj tv
v. Ljubljani gradijo poleg drugih velikih institutov, tudi institut za elektrogospodarstvo. To bo velika stavba. Imel bo šest .laboratorijev; V velikih dvoranah bodo postavljeni različni modelu daljnovodi, transformatorji v miniaturi, iz instituta pa bo peljal poseben rov : za poskuse dolg pol Km na ljubljansko močvirje.
Tod ». inštit rje že dosedaj, čeprav Se nima' pravega laboratorija, opravil čuda v znanosti o elektriki. Kdo ne pozna profesorja Milana Vidmarja, znanega strokovnjaka za elektrogospodarstvo.; Električni daljnovodi so profesorjeva najljubša stvar. Mnogo skritih poti za izboljšanje daljnovodov je
vezati vse hidrocentrale ;ri elektrarne, temu posveča ing'. Vidmar največ pozornosti. n
V Jugoslaviji že proizvajajo kondenzatorje. Z njimi bodo letno prihranili roliko eektrične energije, kot jo daje sedaj ena hidrocentrala pa Dravi. S tem bodo prihranil) toliko električne energije, kot jo skupno - porab jo Beograd, Zagreb .«»..Ljubljana z vsemi svojimi tovarnam».
Po zamisli pr ot: Vidrmeth ’o obnovili daljnovod Maribor—Zagreb z,lu? mlnijastimi vodi. Po alumipj,ias.yh,ii;if cah bo stekla električna energjjà. À-luminija bo imela Jugoslavija dovolj, < ko bo začela obratovati una .največjih s

	S§g|j|gg
• ••■	" - ovo:
"V,	
	
"».'A
mm
Ena izmed velikih hidrocentral v Jugo ;laviji. Hidrocentrala v Mesičih. Glavni stroji in turbine so pod zemljo
že odkril. Kako zmanjšati izgube pf-i	tovarn aluminija, v .Sredrjji Ewppi,^to-
prenosu električne energije, kako po-	varne v Strnišču pri Ptuju. Te žžmii-
Gospodarske vesti
^ J S S — Iz Jugoslavije
Podjetje metalne industrii je Ljudske republike Hrvatske bodo letos vsmeri.la svojo proizvodnjo na izdelovanje artiklov široke potrošnje in izboljšanje kvalitete. Pred kratkim so v vseh podjetjih začeli izvajati revizijo normativov materiala, norm in delovne sile.	,
• *
Prvi biološki institut v državi je ustanovljen v Dubrovniku V okviru jugoslovanske znanosti in umetnosti. Institut bo proučeval restlinstvo in živalstvo v kraških predelih Dalmacije, črne gore in Hercegovine. Letos bodo v Dubrovniku zgradili poslopje instituta z velikimi akvarji, laboratorji in vrtovi za posamezne zbirke.
Nagradbišču Istrske proge Lupoglav •—Stalije dela sedaj nad 7.000 fron-tacev, predvserp Hrvatov in Italijanov iz Istre, da bo proga, ki je dolga 54 kilometrov, v vsej dolžini dovrše-na čez mesec dni. Po dograditvi te proge se bo pocenil prevoz raškega p-emoga za 230.— dinarjev pri' vs^ki noti.
sli prof. Vidmarja se čudijo' strokovnjaki po vsem svetu. -Kaj-bi- se tudi -ne.
Vsi Jugoslovani, s ponosom govorijo o največji hidrocentrali Jablanici na Neretvi. To je veliko delo jugoslovanskih strokovnjakov, projektantov, delavcev, frontnih in mladinskih brigad. Z 70 m visokim jezom ljudje u-
saj se bo v aluminijasti .žic};	jšt(L kročajo razbesnelo Neretvo. Za je-
omski odpor na polovico. -,	,	, zom nastaja velikansko jezero, v ka-
Po svojem vodnem bogastvu zavze- tereni bo prostora za 320 milijonov ma Jugoslavija važno mesto V svetu.	kubik .metrov vode. Vse naprav« ■ in
Po zadnjih proračunih, strokovnjakov,	stroji te velikanske hidrocentrale bo-
bi lahko na jugoslovanskih rekah zgra- do globoko pod zemljo, v dvorani, ki dili hidrogenirale. s. .skuprjo moj*jp.' 122' obsega- skupaj v vsemi prodori okrog milijonov kilrói^v.^.Lgtpo, ,'bj' „ li&Ko 900 kubičnih metrov, proizvajale vse, hidrocentrale 6Ö milijonov kilovatnih ,ur električnojener-: gilt, če primerjamo, da je ‘moT enega ki'ovata enaka jnofi,J4 lju li, óbtém lahko zračunamo, da bi labuo moč vseh jugoslovanskih rèk, £è "bi jo 'prStVorfc li v električno energijo, zamenjala dejo 168 milijonov ljudi. Toda kljub -svo-' ji velikanski vodni moči, je bila Jugoslavija pred ' vojno v proizvodni'- èlék-
Nad Jablanico, na planinski reki Rami, pri otoku Neretve so začeli gra-
diti novo hidrocentralo. V Mavrovem v Makedoniji gradijo največji jez v Jugoslaviji. Z dograditvijo tega jeza bo vsa Mavrska dolina pretvorjena v veliko jezero, dolgo okrog 15 km. V Mavrovem bodo zgradili cel sistem hidrocentral, ki bodo imele moč okrog 170.000 kilometrov. Voda z Mavrskega jezera pa ne bo samo poganjala turbine, temveč se bo zlivala v Vardar, , ki bo tako postal bolj vodnad in bo lahko napajal, vso Vardarsko dolino. Hidrocentrale na Vlasini ne zaostajajo ,pp .svoji, veličini za mavrskimi. Tu- .. di Vinodoj je velikan petletke. V Jugoslaviji pa gradijo še 35 večjih in manjših hidrocentral.
Mestna študijska ki Jižnica v Kopru
'Stojimo pred zimskimi počitnicami ki bodo za nekaj na ih dijakov vesele, za druge pa žalostne. Tako bo tu-di s sta-f i. Nekateri mis ‘ijo, da bodo njihovi otroci prinesli domov dobra spričevala in jih bodo otroci presenetili, drugi — in teh bo večina — bodo presenečeni dejali: »Kako je mogoče, da iako bister fant kot je moj priričse tako slabo spričevalo!?« Pa še mafsikaj' drugega bo med starši in med b’tróci:
*
filo, poglejmo malo nazaj v prvo ob-ddftje letos- jih naporov naših profesorjev ih dijakov.
f&'ša srednja šoja raste 'in se razvija Zeto živahno, tako da je veselje! Osvoboditev je za nami samo pet in pol šilskih let, imamo pa že lep sedmi razred gimnazije, ki nam bo dal pri-hodrsje leto prve, naše, domače maturante. Tako v Kopru. I
V Portorožu so vam že parkrat do. zoreli naši domači učitelji.
Iz strokovnih srcdjnh šol — Pomor, skega Tehnikuma — pa imamo že ne-kaj dobrih in navdušenih pomorcev ki pridno plovejo po svetu kot oficir, ji jugoslovanske trgovske mornarice *
Teh par ugotovitev pa bo kmalu spet spravilo v ravnotežje vse tiste starše in otroke, ki bi morda preveč črnogledo sodili naše uspehe v prvem polletju.
Je pa res. da imamo nekaj razredov kjer so osr-ešno dokončali polletje le za eno četrtino.
Zdaj ca poglejmo vzroke.
Število učencev je letos naraslo take kot nikoli. Učne moči so pa ostale iste in tudi učilnic ni dosti več.
Inmmo zato celo take paralelke, k'
nih načelih, ki zahtevajo vse več kot samo obdelavo predmeta!
Ker imamo malo senili knjig nastaja nova težava, t. j. prepisovanje ali pisanje na narek. To odvzame precej časa, ki bi ga mogel naš profesor drugače porabiti in bolje uporabiti.
Imamo pa tudi profesorje, ki namesto počitka ali sprehoda najdejo nekje pisalni stroj, sedejo zanj do por.no Zvečer in pišejo svojim dijakom predava, nje za naslednji dan. To so novi profesorji, prežeti z novim duhom in ži-vijo s šolo tako tesno in predano življenje, da tega ne moremo in ne sme-mo prezreti. Tem prosvetnim delavcem gre vsa zahvala otrok, staršev in obla. pti.
Ker je učn'ih moči premalo je tud: jasno, da so te preobložene z delom Naši profesorji imajo zelo malo počitka, kajti poleg šolskega dela jih čaka še težjo delo: lastna priprava, zbiranje materiala za predavanje in popra-vila nalog (50, 60 in večkrat čez 100). To pa ni malo delo, kajti že samih 20 ali 30 nalog predstavlja precejšen napor, kadar se jih popravlja.
Ker za nekatere predmete (kot je zgodovina), še nimamo učnih knjig za zgodovino, si morajo profesorji sam’ pripravljati predavanja iz lastnih virov in po modernih vzgojnih načelih jih potem narekovati dijakom. Tudi tu gre učni načrt dobro.
Slabi uspehi prvega polletja so pa predvsem plod .. . prvega polletja. Je sicer morda smešno trditi kaj takega vendar vemo, da smo kaj radi leni ko imamo še čas popraviti napake na-pravljene v začetku šolskega leta. Ni. smo torej ore eč marljivi niti vztrajni tako starši kot otroci.
Nekateri starši ne znajo tudi dovol; ceniti male mature, čeprav bi otrok po mali maturi odšel v obrt. Moramo pa vedeti, da bo obrtnik v toliko boljši v kolikor bo imel boljšo šolsko izobrazbo.
Za zaključek naj omenimo le to, da ti prvi rezultati, naj si bodo 25 ali 60 ali 70 odstotni niso zato tako slabi, kajti nižja gimnazija je danes tudi neke vrste nadaljevalne šole ali sedanje osemletke.
Iz nižjih razredov sedanje srednje šole bo izšlo vsekakor mnogo več novih moči naših intelektualcev, kot sme verjeli do sedaj. Ce je prvi razred ne. ka vrsta sita za dijake naslednjih razredov in če merimo po dosedanjih u-spehih, bomo imeli vsekakor okoli 48 dobrih učencev v vsakem razredu ko-rs-ske gimnazije. Drugod bo tudi podob-nije.
To pa je naše upanje in naša bo-(točnost!
SPOMINSKI
DNEVI
D i .	-	.	vciu muc paraieme, k Starši večkrat obremenijo dijaka z
ODI nove prostore in bo dostopna vsemu ljudstvu Štejejo Skoraj 60 otrok. To je število delom pred poukom, tako, da pride v
Mestna knjižnica v Kopru, ki ima trične energije med zadnjimi državami svojie prostore v zgradbi muzeja, de-
koj ukrenil potrebno, da se. Mestna
za dva razredda, ne za enega. Učenci v takem primeru ne morejo biti dovol;
v Evropi.
Ce pa danes pogledamo na- zemljevid, nove Jugoslavije, vidimo vse polrio pik in krogov, ki označujejo nove hidrocentrale. Mnogo mer ob jugoslovanskih rekah, je še pražit h, toda kmalu bodo tudi ob njih številni krogi — nove hidrocentrale. Jugoslovanski stro-kovnjaki so opravili že veliko delo. Velikani na jugoslovanskih rekah, ki
luje v skromnem obsegu že kakih 50 let. Nasltala je na'temelju darov ter zapuščin bogatih Koprčanov. Ves čas svojega obstoja je služila le ozkemu krogu inteligence iz vrst bogatašev. S svojim sestavom ter načinom delovanja je ta knjižnica še nedavno izražala vso tisto preteklost, ko sta bila v Kopru znanost in kultura monopol redkih priviligiranih izobražencev. V
knjižnica zaščiti ter zavaruje. Prav za. zbrani in so si v nasprotju, kako je radi tega je tudi danes v najboljše«-' profesorju, si pa lahko sami mislite! stanju. MLO pa se ni omejil zg&i-j--riano pr0fesör mora paziti na 6fl otrok jjh
‘	= krotiti, jim popravljati naloge, jih tu-
di drugače vzgajati po modernih vzgoj.
{spreminjajo vodno silo v električno ,lT' takem položaju ni mogla imeti niti
energijo, nam najzgovornejše govorijo o delu in o požrtvovalnosti jugoslovanskih strokovnjakov, ki se ne ustrašijo nobenih težav in nobenih ovir.
posebnih stroškov za svoje lastno vzdrževanje ter izpopolnjevanje.
Po osvoboditvi se je položaj temeljito spremenil. MLO v Kopru je ta-
Vinska kriza v Franciji in Italiji
je poučne tudi za
Gospodarski časopisi pišejo zad-nje Èase zelo mnogo o krizi, ki je zajela Italijansko in francosko proizvodnjo vina. Znano je, da sta ti dve deželi največja producenta vina na sve. tu. Zato so njune težave poučne še prav posebej za naše ozemlje, čigar kmetijstvo temelji prav na vinogradništvu. Pri nas sicer ne poznamo krize v vinogradništvu in je ne bomo poznali, ker imamo zelo ugoden položaj zaradi našega jugoslovanskega zaledja in zaradi skrbi, ki jo država posveča tej važni poljedelski panogi.
V Franciji imajo letos višek 20 milijonov hi vina, ki ga ne morejo prodati oziroma drugače uporabiti. Ze leta 1949 je ostalo 8 milijonov hi viha neprodanega in zato so Francozi-vi. nogradniki gledali s skrbjo zoreče grozdje, ki je obetalo zelo dobro letino. To so absurdnosti. kapitalističnega gospo-
na primer pritožujejo, da so v Franciji zgradili 40 velikih kleti, a v Italiji nebene (40 kleti je očitno ml-1 lo za ogromno vinogradniško področje, kakor je Francija). Do sedaj pa so bila vsa prizadevanja Vffiògrad-
teto okoli 50.000 hi vina in je, zlasti s tern pokazala skrb za razvoj naše-gS vinogradništva. Našim vinogradnikom se torej ni treba bati kize.
Vendar je francoska in italijanska vinska kriza v neki meri poučna tu-
ščitenj-e. Sklenil je, da se izpopolni zlasti z novejšimi publikacijami ter prenese v take prostore, ki bod-o v vsakem pogledu odgovarjali. Izpopolnjena ter obnovljena knjižnica ‘ s čitalnico bo imela svoje prostore v bivši zgradbi Slovenskega dijaškega doma Pričakujejo se sedaj, da bo MLO čim bolj povispešil vsa potrebna popravila ter priprave za selitev.
Popolna obnovitev ter razširjenje stare mestne knjižice bo za Koper„ya-žen dogodek. V Kopru bomo tako i-meli študijsko knjižnico, ki tako ime res zasluži. MLO je pravilno ocenil, da stari in zatehli prostori ne odgovarjajo današnjim potrebam. Knjižnica ne bo v-eč pripadala le ozkemu krogu inteligence, temveč vsej naši domači napredni inteligenci: .Ob tej .priliki moramo pohvaliti MLO, ki sp je močno zavzel za dvig naše znanosti ter kulture!
šolo utrujen. To se dogaja pri nas in tudi drugod. Pri nas je to še morda bolj razširjeno, odkar je obvezno po-šiljati otroke v šolo do 14. leta. Imamo zato nekaj takih otrok, za katere staršii ne skrbijo in nam zlate talente ubijajo v najmlajših letih.
Gostovanje šahovskega velemojstra
SVETOZAR A GLIG0HICA
NOVE KNJIGE
nikov zaman. Kapitallstfčrt-š dfžhva1 Mt0-“' di za nas. Zunanji trg zahteva samo še nikoli pomogaia malemu krneč- kva-litetna vina! Naše področje, je na- ■ kemu proizvajalcu: Razen tega pa je	vezano v glavnem na izvoz, saj ne mo-
njeno gospodarstvo ahSthično in se ’ re potrošiti, vsega pridelka doma.. Ali ravna po načelu: pomdgàj si' sam, ka- imajo naši vinogradniki dovolj skrbi kor, znaš in moreš. Glavni, klic pa je za izbiro pravih vrst, za sortiranje izboljšajmo vrste vinalr.-iv,,. .	>k> grozdja, za tipiziran je vin, za pravil-
_	,	, no kletarstvo?
Tudi naše okrdžje ‘je pretežno kme- •
tijska dežela in njeno glavno "bogastvo je vino. Kriza, ki je zajela glaV- • ne svetovne producenta nas ni zade- ‘
la in, kakor smo že ugotovili, nas'-üi- -------------- ■	■■■,-- — -....;--------
di ne more zadeti. Ifnamp1 Šlidk t trg v IZRAEL, — Od ustanovitve države Jugoslaviji, zlasti Pa imamo smotre- je prišlo na to ozemlje 510.000 prise-
Na ta in še druga vprašanja naj odgovorijo strokovnjaki.
Van.
tìarstva, kjer se producenti, posebno	no urejeno gospodarstvo, ki ga vodi	ljencev, po večini iz držav vzhodne
pa mali kmetje ne smejo veseliti, da	ljudska oblast. Pri 'Hriž'rfi težnje^mri-; Evrope, največ jih je prišlo iz Romu.
n-jšatl površino J vlrib^fädriv, kako^s^!°'	,
eč . obratno,,jo Skl ‘
jim je narava bogato obrodila. Ih res. leta 1950 so pridelali v Franclji 59,800.000 hi vina, dočim so ga pride-lall v prejšnjih treh letih povprečno 35,000,000 hi. Kam s tem bogastvom?
Franciji In Italiji,^sm^ec^opr^^gq , INDIJA. - Indijski parlament je iz-še povečati. Ze letos so .zasadili ^nekaj dai zakon o agrarni reformi v tako zadrugah še precej ..zemlje z novimi imenovanih »Združenih provincah«. U.
IN REVIJE
A. T. Linhart, Zupanova Micka.
Komedija v dveh aktih. Priredil Alfonz Gspan, — D. Garrich, Varh. Komedija v.diveh dejanjih. Priredil Bogomil Fatur. (Knjižnica sloveti,sitega gledališča 26.) Založil Slovenski knjižni zavod. Strani 86. Ljubljana 1950.
Mira Pucova, Operacija. Drama v treh dejanjih (knjižnica slovenskega gledališča 27.) Režiserjeve opombe Slavko Jan. Založil Slovenski knjižni zavod. Strani 94. Ljubljana 1950.
Emilio Zola, Napad nä mlin. Novela. Prevedel V. Jesnik (Mala knjižnica 32,) Slovenski knjižni zavod.. Strani 54. Ljubljana 1950.
Li»Tai-Po, Pesmi., Poslovenil Alojz' Gradnik. (Mala knjižnica 34.) Strani 46. Ljubljana 1950. ,
Stefan Zweig. Tri novele o ljubezni. Prevedel Herbert Grun. (Mala
V dneh 27., 28. in 29. januarja 1951 gostuje med našimi šahisti jugoslovanski šahovski prvak — mednarodni mojster Svetozar Gligorič, ki bo odigral dve šahovski simultanki s tržaškimi šahisti našega okrožja. Ker je ime Svetozara Gligoriča neposredno vezano z razvojem in slovesom jugoslovanskega šaha po vsem svetu, je prav, da se tudi mi ob tej priložnosti ozremo nekoliko na njegov dosedanji razvoj in na njegove uspehe.
Rodil se je 2. februarja 1923 v Beogradu, kjer je tudi danes zaposlen kot sotrudnik »Borbe«. Sah je začel igrati z desetim letom. 2e kot dijak VI. razreda gimnazije je osvojil prvenstvo Beograjskega šahovskega kluba in na nacionalnem amaterskem turnirju v Zagrebu leta 1939 je dosegel kot 16-lebnik mojstrski naslov. Za časa okupacije je iz Beograda pobegnil v Crno goro, kjer se je v septembru 1943 vključil v V. črnogorsko brigado, kjer je deloval kot borec, vodnik in politični delegat. Leta 1945 je dosegel čin podporočnika. Takoj po osvoboditvi postavlja kot prvi tajnik Šahovske zveze Jugoslavije organizacijske temelje novega šahovskega življenja. Dosegel je mnogo . izrednih uspehov na raznih šahovskih, mednarodnih turnirjih, tako . si je priboril naslov mednarodnega mojstra. Najznačilnejši njegovi uspehi so: zmaga na mednarodnem, turnirju Slovanskih držav leta 1947 v Varšavi, delitev IH. in IV. mesta na mednarodnem turnirju v Amster-
mesto na prvi šahovski deski na o-limpiadi v Dubrovniku.
Ravno zaradi teh njegovih uspehov, po vsem svetu je vrednost jugoslovanskega šaha po osvobotditvi silno zaslovela po vsem . svetu in danes streme vsi organizatorji pomembnih mednarodnih turnirjev, da se jih udeleže tud, jugoslovanski mojstri s prvakom Gligoričem na čelu.
Šahovskemu mojstru Svet. Gligori-ču, ki bo v prihodnjih dneh praznoval 28-letnico rojstva, želimo v naši sredi prijetno bivanje in mnogo nadaljnjih uspehov na mednarodnih tekmah.
Točen razpored predvidenih šahovskih simultank bo objavila koprska radijska postaja.
27.	jan., 1235 umrl Rastko NEMANJIC — sveti SAVA, začetnik srbske književnosti in ustanovitelj neodvisne srbske cerkve.
1756 rojen Wolfgang Amedeus MOZART, eden največjih skladateljev, po rodu Avstrijec.
1901 umrl največji italijanski skladatelj oper Giuseppe VERDI
1924 je bil sklenjen »Rimski sporazum«, ki je dal Reko Italiji. Sklenjen je bil tudi nekakšen prijateljski pakt med Italijo in Jugoslavijo.
28.	jan. 1596 umrl morjeplovec in raz. ìskovaléc Frank DRAKE. On je prinesel krompir iz Amerike v Evropo.
1887 rojen CAPAJEV, heroj domovinske vojske v Rusiji.
29.	jan. 1573 začetki kmečkega punta
na Hrvatskem in Slovenskem pod vodstvom Matije Gubca.
30.	jan. 1946 sprejeta ustava FLRJ, ena najnaprednejših ustav na svetu.
31.	jan.1797 rojen Frank SCHUBERT veliki skladatelj — romantik.
1808 je Napoleon odpravil duhovniško republiko.
1945 v Beogradu ustanovni kon. gres Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije.
1.	feb. 1904 umrl slovenski zgodovi-
nar Franjo BRADASKO. Najbolj znano njegovo delo je razprava »O najsitarejši slovenski zgodovini«.
2.	feb. 1890 umrl slovenski pisatej
Davorin TRSTENJAK, pripadal je, skupini, ki je propagirala cakoi. menovani »obnovljeni ilirizem« Največ truda je posvetil proučevanju stare slovenske,, ^go.ijpvine mbologije.
Naše gledališče je spet Oživelo
LCUI UUS«i31VwIU.	i~T. .	.. V .	•? I	v«ill*	U
Domače tržišče ga ne more popiti, ker vinogradi. Ljudska oblastrn.am.ie.jgsra- krep bo zadel okoli 200.000 latifondi, knjižnica 34.) Slovenski knjižni ža- damu, prvo mesto na mednarodnem
st potrošnja Vina stalno manjša zaradi cen, ki frisò pristopne obubožanim širokim slojem prebivalstva. Fran. dozi popijejo sedaj 12 milijonov hi vi-na manj kot pred desetimi leti. Takrat je odpadlo 160 litrov na prebivalca na leto, sedaj pa samo 120. Viška ni mogoče izvoziti, ker zunanj trg zahteva samo prvovrstna vina.
Ugotovili smo, da so cene francoskega vina previsoke za domače potrošnike. Toda ..koliko dobi proizvajalec? Na začetku leta 1950 je dobi 400 frankov za hektoliters.ko stopnjo Cene pa so tekom leta stalno padale in proti koncu so se ustalile na, 250 frankov. To se pravi, da dobi francoski km^t za vino s povprečno gradacijo C|2 stopinj) 36 lir za liter v italijanski valuti. Pri draginji, ki' vlada danes a zapadu, posebno pa' za kmetijska, proizvajalna sredstva, je.to zelo malo. Navzlic temu, vino ostaja v kleteh.
Da bi obdržali že itak nizke ce^e. so se Francozi-viriogradiniki domenili z vlado, da je blokirala 20 milijonov hektolitrov v kleteh, da bi preprečila uničujejo konkurenco. Kaj pa bo prihodnje leto, ko se bodo neprodanim -,količinam pridružile še nove? Vinogradniki so predlagali, naj bi vlada odkupila slabše vrste vina za destilacijo, toda naleteli so na gluha ušesa, ker država ne ve kam s špiritom, ki ga dobiva iz sladkorne repe, ki je imajo tudi preveč.
VSe te podrobnosti navajamo zato, ker nam prikazujajo težave s katerimi se morajo boriti v vinogradniških krajih na zapadu. Te'težave je poznal tudi».,-naš vinogradnik , Se pred leti, toda marsikdo je nanje ,,fe pozabil.
Položaj v Italiji m nič boljši. Notranja potrošnja, ki: je znašala 1938. leta* 124 litrov na osebo, je padla lani na pičlih 29 ■ litrov.. Kakor. Francozi, so se tudi Italijani naučili piti več vode in amerikanske Coca — Cole. Pred vojno je Italijia izvažala 1 milijon 400 tisoč hi vina, dočim jih je izvozila leta 1949 samo 610 tisoč. Pridelek je padel od 47 na 35 milijonov hl, filoksera 'je uničila v zadnjih 10 letih 200 tisoč hektarov vinogradov in še 350 hektarov je resno ogroženih od bolezni.
Povsod čujemo klice, naj država pomaga vinogradnikom iz tega žalostne, ga položaja, naj se zanje zavzame z zaščito notranjega trga proti drugim pijačam (Coco — Cola in podobno), z investicijami za obnovo vinogradništva, z. izgradnjo zadružnih kleti- in s pospeševanjem izvoza. V Italiji se
dila 2 veliki zadružni klet) s kapaci- stov.
vod. Strani 99. Ljubljana 1950.
turnirju v Mar de la Plata in tretje
V petek in nedeljo so zopet naši ljudje pritekli v velikem številu v gledališče Ristori v Kopru.
Ze v neki naših zadnjih številk smo omenili, da je škoda, 'da že toliko časa nimamo na naših »deskah« kaj boljših predstav, zdaj smo kolikor toliko zadovoljni. Zadovoljni le v toliko, v kolikor se bodo take in podobne predstave ponavljale.
Tržaško slovensko narodno gledališče je prikazalo Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«, ki so jo naštu-dirali za osemdeseto obletnico Finžgarja, ki bo letos 9. februarja. O tem je spregovoril tudi upravnik gledališča tov. Dr. Budal, ki je orisal po-
»Polonca«, sem zaiffèàla	!$ä&,v6‘
ki je klical skozi vrVčnje množice v srcu mesta, ki prav' gdtovo ftf ,^èjjaP‘‘* meni, ker nisem ì^ofìirìca. 'T'Oidri, glas je postajal vedno tVdóvfatne'Jàìr' t'a.-^'' (O, da so se poSrimézrri prišel*”^"'"za- " eli ozirati za itteflöj.' Pristajaló 'mi ’jé lerodno.	.spi»--' " ■*'-
»Nekdo prav gotovo kliče mene«, ne je spreletelo. Tedaj-sem- znova -za-lišala: »Polonca, Polone^, kaj^ipe več e poznaš?!« Tedaj mi je,,£ij)nil^ v gla-'o misel, da me nekdo kliče po mo-'em partižainskerh imenu, na katere-ra sem že skoraj pozabila. ' Madoveđ'-, o se ozrem In ' tedaj žagledSm. mia-lega človeka, kako se preriva sko/.i nečo proti meni. Spoznala sein ga, a ;a vendar nisem spoznala. Ta, kii je litej proti meni, se ni opiral na borie, ampak je hodil pokonci kot sve-a, ves nasmejan, zdrav in živahen, isti pa, ki sem ga poznala.‘vjazj je bil bolj podoben mrliču kot živemu :loveku, ubogo bitje brez nog, izročeno tovarišem v varstvo in oskrbo pred podivjanimi. Nemci. Sredi gozda,
7 varstvu smrekovega in bukovega drevja, na mahov.itih tleh so. mu o-drezali noge. Hipoma. sem se tako živo spomnila tistega davnega dogodka, ki mi je izmed tisočerih najbolj živo ostal v spominu.
INVALID
ZORAN
Nemci so bili v premoči. Napad se je bližal vrhuncu. Naša četa pa je bila tako utrujena od prestanih naporov in borb, da je borce držala kvi.
čutili, da je Vitu neizmerno težko, ker mora odrezati nope svojem” najboljšemu prijatelju. Glas se mu je stikal v grlu, tako, da je grgrajoč in s težavo prihajal iz ust. Zoran pa je junaško prenašal hude bolečine.
Ze precej krvi je izgubil. Oči so začele dobivati steklen lesk In velike potne srage so mu prekrile obraz. Neznansko je trel. V nekaj urah je moči. no shujšal in bolečina mu je risala v obraz trpke, spačene poteze, vendar je iz njegovih ust prihajalo le rahlo stokanje.
Obe s Sonjo sva se težko pripravili za amputacijo, nič lažje pa ni bilo zdravniku Vitu. Vendar, minute so bi-' le dragocène. Šlo je za življenje.
Končno se“ je zgodilo. Brez nog. v
Zidaj nas je čakala izmed vseh nalog najtežja — varno p. enesti osem ranjencev na preprostih nosilih, po slabih -gozdnih poteh, čez grape in kotanje", ter slabe brvi čez potoke, ki ,-so. po zadnjem dežju močno' narastli,
Toda, nihče ni rekel besedice, nikomur n.i nejevolja prekrila obraze.
Ta mučna pot se je vlekla dva ,dni.
Na cilj smo prišli do skrajnosti iz. mučeni, Zoranu pa smo rešili življenje.
Kar nas je bilo zdravih, smo' se raž. ” dobro poznala, kropili po edinicah, Zoran pa je Ostal v bolnici. Pozneje nekoč sem slišala, da je okreval, več pa ni nihče vedel povedati.
Ni dolgo od tega, ko smo imeli prav tako prijeten večer. Govorili smo o ranjencih, najmlajši brat pa se je spomnil Zorana, o katerem sem mu večkrat pravila. »Le kaj je s tištim Zoranom? Kaj počne brez nog?« Mrzlo me je spreletelo. Saj res, Zoran! Kdo ve kje, je. Zagrenjen in vase zaprt samotan in "'sl najbrže ničesar ne, želi' bolj kot snt-rti. Vendar pa se je pozneje pokazalo, da sem se o njem zmotila in da ga pravzaprav nisem niti
Prišel je maj, mesec toliko zaželjene svobode, ko so se človeška srca sprostila strahu pred okupatorjevim nasj-
Sedaj pa je stal pred menoj In mi smehljajoč stiskal roko. »Kaj si res ti. Zoran?«, sem brez sape vpraševala. bolj z očmi kot z usti. »Res, res, živ in zdrav«, mi je smeje se odgovoru. »Čakaj, vse ti povem«. Strmela sem, ko mi je pravil o svoji vrni-
ku samo še izredna volja in mise!, .globoki ne'Z'àyeSti, je ležal Zoran bled
■ ‘kot iŽrlič. Pdložili smo ga ria zasilne
nosilnice, spletene iz vrbovih vej, ki “jih je nabrala Marija ob potoku, ga dobro prekrili z vojaško odejo in ga postavili v varstvo košate bukve.
Zdravnik Vito je nato opravil še z lažjimi ranjenci.	pa je med
previjanjem rane izdihnil, i Nedaleč odtod, kjer smo , počivali, i.smo mu na mahovitih, vlažnih tleh
ie se na tako klavrn način podali svojemu sovražniku. »Rajši pasti, ali si poslati kroglo v glavo, kot pa videti zmago slaven nasmeh na okupatorjevih ustnah«.-Tako ši je mislil vsak izmed nas. Borba jè postajala vedno bolj srdita. Končno se nam je posrečilo, da smo se Izvlekli iz nevarnega nemškega obroča. ,	. ,...
Pregledali smo. četo. Mrtvih -nismo, imeli, ranjeni pa so bili Jernej, .Savo, p-dzkopali jamo. Vsi, ki smo mogli ho-Jaka, Mihec, Kačur, Tomaž, Pinuo, Zo-	diti, smo se poslovili od njega, saj smo
ran in Matijče. Le Matijče in. Zoran	ga zaradi njegove preproščine in šesta bila težje ranjena, gorana je dum	gavosti imeli vsi zelo radi. Čudno mr-
dumka prestrelila no^e, mitraljezec,	tvilo je zavladalo med nami po Matij.'
Matijče pa se je boril s smrtijo. Ra-	četovem pogrebu, saj si ga je skušal
njen je bil v trebuh. Zdravnik Vito	predstavljati še živega med nami, ko
mu je hotel olajšati urè in mu je vbril	se je norčeval iz vseh, najbolj pa iz
zgnil pod kožo precej morfija. Ža Zo-	sebe samega,
rana se je po %>friglridu njegöT'it? tkH hitro odločil. »Amptltirati morite, nič ne pomaga. Ti, 'Štirija ‘fri Potöririä, pH-pravite se,« nama je rekel. Težko so mu šle te besede z jezika. Vsi smo
Zoran pa je visel med življenjem in smrtjo. Po dveh dneh so se vrnili kurirji in’ nam javili, da so se Nemci umaknili. Pot do bolnišnice! je bila prosta.
ljem in se napolnila z ljubeznijo do	tvi Jz bolnišnice, o svoj' demobilizaciji
svojih osvoboditeljev. Dolgo ni prene-	jn 0 volji, da bi čimpreje zaposlil
halo navdušenje in kipenje množic	v tovarni. »Ti v tovarno?«, sem ga zapo tem velikem prazniku, vendar pa	eude.no vprašala. »Zakaj pa ne, če ti
se je ta veseli tok življenja vnesel in ;limanikajo noge,, imaš še roke. zdrave začela se je petletka, borba za plan. - roke; sposobne za delo«, mi je malce Mnogi, ki so se v borbi odlikovali s	...
puško, so se v . petletki odlikovali pri J01 stroju. Postali so udarniki, novatorji. ;9 Novi Izumi so nadomestili vrzeli, ki jih je povzročila okupatorjeva grabe-žljlva roka, med delavci so se. poja- e,n vili prvi heroji dela, ki so preseneča-, u.z H svet.
Cas je mimogrede požiral ■ dneve in 0» tedne, mesece in leta. Tempo razvoja je puščal v ozadju, vse dnigo.Spo-, mini na partizanska leta so ostali še i rived no živi, (oda d-i'gi velikanski do-f,p-godW petletke so jih potisnili v oza- ,t dje, da so se le zdaj pa zdaj oglasili, vendar vedno enako živi, kot da «ta, krvava ihta okupatorjev in trdoživ odpor partizanov divjal šele včeraj, ne pa že pred več i e ti.
Včasih ob zimskih večerih, ko zu- : naj padajo velike snežinke, podobne . mokrim, belim i, cunjam in, se lesketajo v soju cestnih svetilk, se je v topli sobi kaj prijetno, pomenkovali; zlasti pri nas doma rad nanese pogovor na partizanščino in vsak ima kaj Povedati,
začudeno odvrnil, češ, da sem nad njim dvomila.
Sedaj je Zoran v tovarni pri delu, k zahteva od njega mnogo moči in e nergije. Namesto nog ima proteze, ki so mu jih napravili še v vojski.* »L zmoreš delo, ki je težko in naporno zate?«, sem ga vprašala. »Kaj bi, ne samo delo, v prostih urah si privoščim izlet v hribe, poleti v okovan-kah, pozimi na smučeh«. Moje začudenje je’ z njegovim pripoved.ova.njer raslo. To je opazil. «Kajne, nikoli š ne bi mislila da nroteza lahko tak-zelo spreme-ijo človeka«, je dejal.
Zoran je ■ udarnik, Zoran je pfedseu.1. nik delavskega sveta. Zoran je desn?'{: roka direktorja tovarne, poleg teppa najboljši tovariš,, Vsega tega mi ni povedal sam. To sem čutna iz pomenka o delu v tovarni, o njegovih tovariših.
Čudno mi je bilo pri srcu, ko sv; se z Zoranom poslovila, »To je tistJ Zoran, za katerega takrat v gozd nihče ne bi stavil pol dinarja, da bo preživel dan«.
Ko se je zgubi! med mriož'co ljud sem še dolgo gledala za n.i>m. tod; še vedno dvomeč, ah je bil to res tisti Zoran, ki smo mu pred davnim časom na mahovitih tleh odrezali no-
ge.
V. K.
membno ulogo slavljenca Finžgarja v slovenskem slovstvu. Sicer je bil Finžgar dobro znan tudi pri nas že dolgo pred drugo svetovno vojno posebno po svojem najpopularnejšem romanu »Pod svobodnim soncem«, ki smo ga še kot otroci čitali ,z naslado in so ga kradli, skrivajoč se pred fašisti. Vztrajnost in upornost starih naših prednikov nam je krepila tudi sodobni uporniški duh in stremljenje po svobodi’. To delo je bilo pri nas Primorcih zelo čitano in je opravilo tudi zelo važno politično ulogo v kolikor je krepilo nacionalno zavest med širokimi plastmi našega ljudstva. To pa je pisatelj dosegel tudi zato, ker je njČgov jezik preprost ker govori naravnost v srce in brez izumetničenega olepšavanja.
Finžgar pa je pisal tudi novele in drame, ki še vedno predstavljajo lep del programa naših odrov od podeželja do prestolnice. Med njegovimi naj-oljšimi deli je prav »Razvalina živ-ienja«, ki je zdaj prikazuje Slovensko iarodrio gledališče. Ta drama govori o »gruntarstvu« eni najtežjih in mrač-ih pojavov v slovenskem kmečkem živ. ienju pred ljudsko vstajo. Vse življe. je je podrejeno pohlepu za zemljo, idi ljubezen. Prav zato tudi Lenčka, ki se je morala poročiti zaradi tega ohlepa, končno podleže alkoholu. Tc e zgodi tudi z njen'm možem. Le Urh - njen oče — nenasiten pohlepneš •■"•'"■•je pri vsej tej nesreči in propa. danju.
*
Tudi naši najm'ajši so se razveselili ib prihodu Slovenskega narodnega ledaTšča v Koper in je prikazalo v oboto in nedeljo lepo delo, ki ga je •režiral .neposredno pred svojo smrtjo aš odlični igralec in režiser Milan Kosič in sicer Golarjevo otroško ve-eloigro s petjem »Rdečo kapico«. Centn! uprizoritvi nekoliko škodi prav ezgodnja smrt režiserja Kosiča in je tem ostala pri»1stava delno neizdela. a do konca. Vendar pa sta bili ti dve redstavi za naše najmlajše (pa tudi starejše) pravo doživetje, saj so se "risrčno nasmejali lažnivim in smešim dogodivščinam botra Bodeža, konč. o pa so bili zadovoljni in veseli, ko 'e strašni, in pogoltni volk prejel zasluženo kazen. Pri predstavi je spde-'ovalo tudi dokaj tržaških pionirjev k> so igrali z veliko prizadevnostjo in veseljem.
Ugotovimo lahko tudi to, da si naši ajm'ajši želijo še takih predstav, saj so prav pravljične igre najboljše vzgojno sredstvo za naše najmlajše, na drugi Strani pa jim bude in razvnemajo fantazijo, bogatijo vtise in doživetja.
PREDAVANJA
Obveščamo vse ljubitelje planinstva in gora, da nam bosta predavala v Kopru v mali dvorani gledališča dne 30. I. 1951 ob 20. uri Ivo Lukane in Rado Kočevar znana slovenska alpinista.
Predavala bosta tud' 29. t. m. v Piranu in 31. t. m. v Izoli ob isti uri.
Tema predavanja je -»Sprehodi in vzponi po gorah Slovenije«. Med predavanjem bodo razkazovali tudi alpinistične slike.
NAŠIM KN1ETOVALCEM
oooooosooo =
OOOOOOOOOO -
Neravnovesje pri uporabi umetnih gnojil
Opaža se večkrat, da kmetje več let zaporedoma uporabljajo dosti večje količine dušičnih. umetnih gnojil kakor fosfornih, kalijevih ali apnenih. Dejstvo je, da igrajo prav dušična gnojila primerno vlogo pri dvigu produkcije. Ta gnojila, če so v rokah izkušenega kmetovalca, postanejo močno orožje, s katerim razpolaga kmet, da prisili Zemljo, da da od sebe tisto, česar brez uporabe teh gnojil ne bi mogla dati.
Dejstvo je, da so se najbolj obnesla v vrtnarstvu hitro delujoča dušična umetna gnojila tnitrati). Večina kmetovalcev je prepričana, da se da s temi gnojili doseči tisto, česar ne bi bilo mogoče doseči z ostalimi gnojili. Nekateri kmetje govorijo o dobrih in slabih gnojilih. Pri tej trditvi navadno uvrščajo fosforna in kalijeva gnojila hied manj vredna gnojila. Tem ljudem je potrebno v kratkih obrisih pojasniti vlogo glavnih hranilnih snovi, ki pridejo v poštev pri prehrani rastlin.
Rastline potrebujejo kot živali za svoj normalni razvoj večje število hranilnih snovi, ki jih dobivajo iz zemlje. To so predvsem: dušik, kalij, fosforna kislina in apno. Ce primanjkuje zemlji le ena od teh hranilnih snovi, zastonj pričakujemo od nje večje donosnosti. I
Omenili smo, da igra vsaka hranilna snov posebno vlogo v prehrani rastlin. Apno, na primer vpliva na izboljšanje fizičnih lastnosti zemlje (rahlja zemljo in neutralizira kisline). Analiza organskih snovi je dokazala, da je 'apno zelo važen sestavni del rastlinskega telesa. Fosfor pospešuje razvoj cvetja in plodu. Važna je u-gotovitev, da fosforna kislina skrajša dbbo rasti in zviša pridelek zrnja. Stročnice (fižol, grah, lucerna, detelje) črpajo v dovoljni meri dušik iz zraka, le tedaj, ako razpolagajo z do-voiljnimi količinami fosforne kisline in apna.
Brez kalija ne bi mogla zrasti nobena rastlina. Pretvorba ogljikovih hidratov b; bila nemogoča brez kalija. Posebno veliko zahtevo po kaliju imajo korenčnice (krompir, repa, pesa itd.). Množina sladkorja v sladkorni repi je odvisna ravno od količine kalija v zemlji
Dušična gnojila pospešujejo na splošno razvoj nadzemnih delov rastlin (listje). Vsak kmetovalec se je že prepričal, da že z majhnimi količinami dušičnih gnojil rastline v najkrajšem času ožive (posebno žitarice zgodaj v spomladi). Ne smemo pozabiti na ugotovitev, da enostransko gnojenje z dušičnimi gnojili "Odaljša vegetativno periodo (življenje) rastlini. Enostransko gnojenje z dušičnimi gnojili zelo pospešuje razvoj rastlin ali te vsled tega bolj pozno dozore. Zato je umevno, da z uporabo samih dušičnih gnojil postane v sušnih letih bolj škodljiva kot koristna. Kaj sledi iz tega? Paralelno z uporabo dušičnih gnojil moramo uporabljati o-stala gnojila (superfosfat, kalijeve sol in apno). Kombinirano gnojenje, torej uporaba dušika, fosforja in kalija skarjša za 10 in več dni razvoj rastlini. Ta čas je za naše razmere upoštevanja vreden. Letos smo n. pr. opazili,
da je mentana ušla škodljivemu vplivu suše ker dozori en teden prej kot ostale žitarice. To neravnovesje se večkrat ne opazi v prvem letu. Ce je vreme namreč ugodno (dovolj vlage), rastlina, ki ima dovolj dušika, izčrpa iz zemlje vso zalogo kalija in fosforne kisline. To se pa maščuje v prihodnjih letih.
Ne smemo iti mimo dejstva, da po-
sebno v vlažnih letih žitarice rade polegajo. Vzrok temu je pomanjkanje fosforja in kalija v zemlji. Rastline, ki imajo n>a razpolago dovoljno količino kalija in fosforne kisline, so odpornejše proti mrazu.
Končno moramo omeniti še važnejše dejstvo, da gnojenje z fosfornimi in kalijevimi gnojili zelo povoljno vp}i-va na ddbelost zrnja.	Dr. J,
Kako sadimo gozdna drevesca
Ali /e bila kriva suša, da
se je lani posušilo ioti ko sadik7
Lani smo posadili mnogo gozdnih drevesc sadik in zdelo se je, da je bilo delo pravilno opravljeno. Uspehi te saditve so bili majhni in po nekaterih krajih se je posušilo čez 50 c/Q posajenih sadik. Lahko smo prepričani, da tega ni bila kriva suša, pač pa malomarno sajenje.
Ker tudi letos pogozdujemo moramo paziti, da letos ne zasipamo sadik kot lani s trdimi kepami, ampak jih moramo zasipati z rahlo in vlažno zemljo. Na podlagi lanskih izkušenj moramo delo tako usmeriti, da bo res načrtno in zato je potrebno, da kmetijski referenti pri KLO in zadolženi na poverjeništvu za kmetijstvo nudijo vso strokovno pomoč pri tej saditvi. Treba je, da jame skopljemo sedaj, ko sadimo, da k sadiki vržeš vsaj nekaj pesti rahle in vlažne zemlje, ker je teren za pogozdovanje po večini kamenit. Paziti pa moramo tudi, da po-sadino sadike v zemljo ravno toliko globoko kot je raslo v drevesnici, kjer če jih pregloboko sadimo, jim to škoduje (in obratno!), ter da preveč ne stiskamo zemlje okrog nje. Po možnosti posadimo sadike isti dan, ko jih izrijemo v drevesnici. (Letos je to mogoče, ker imamo drevesnico v Rižani, lani pa smo morali uvažati sadike iz FLRJ). Važno je tudi, da sadik, ki so vezane v šope, ne pretresamo kot dr-
va, pač pa, da z njimi pravilno ravnamo in da pazimo, da se zemlja, ki se drži korenin in koreninic, ne otresa, ker je ta zemlja potrebna sadiki, saj ji daje prvo hrano. Jasno je, da se, če so te koreninice odtrgane ali pokvarjene, posajena sadika ne prime, pač pa se posuši. Ce pa nam sadike, ostanejo in jih bomo šele po nekaj dneh sadili, jih ne smemo polivati z vodo, kot se je ' to dogajalo lani, pač pa se poslužimo starih krp ali mahu, ki ga namočimo v vodi in s tem zavijemo korenine sadik. Gornji del sadike pa lahko polivamo z vodo, ker to steblu in vejam le koristi.
Ce bomo letošnje pogozdovanje pravilno izvedli, tedaj bomo imeli res uspehe, ki nas bodo zadavoljili in nam tudi dali ob svojem času koristi. Ce pa bomo stvar lahko vzeli bo uspeh tako kot lani.	B. R.
Popis živine in kmetijskih strojev v našem okrožja
Izvršilni odbor Istrskega okrožja ljudskega odbora je z odredbo odločil, da se bo tudi letos v času od 1. do 7. februarja izvršil popis živine, perutnine in čebelnih panjev po stanju z dne 31. januarja 1951. Istočasno s popisom živine pa se bo izvršil tudi popis kmetijskih strefjev in orodja.
Popis obsega vsa kmetijska gospodarstva ljudskih odborov, zadrug in drugih družbenih organizacij ter _a-sebnikov, kakor tudi vsa gospodinjstva (ustanove, podjetja, zadruge), ki niso kmetijska, toda imajo živino, perutnino ali čebele.
Pripravljalna dela organizacijo in kontrolo popisa vodi okrožna popisna komisija, katero je imenoval Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Za organizacijo in izvedbo tega popisa v območju krajevnih (mestnih) jjudskih odborov skrbijo ter ga izvršijo s pomočjo kmetijskih komisij kmetijski referenti pri krajevnih (mestnih) ljudskih odborih.
Popis živine in kmetijskih strojev je pomemben ukrep, ki ni samo administrativnega in statističnega značaja, temveč bodo zbrani podatki služili za planiranje kmetijske proizvodnje in nadzorstva nad izpolnjevanjem kmetijskih planov, zato se pozivajo vsi lastniki in posestniki oziroma upravitelji omenjenih gospodarstev, da dajo točne podatke na vsa vprašanja, obsežena v popisnem obrazcu.
Kdor namenoma onemegoči popis ali odreče podatke, ki jih je dolžan dati, ali da neresnične podatke, ali pa na kakršenkoli drug način ovira popis, se po veljavni odredbi kaznuje z denarno kaznijo do 10.000.— dinarjev ali pa s poboljševalnim delom do 30 dni. . Statistični urad IOLO
V »pobočju« najbolj greje spomladansko sonce, tam sejejo naši kmetje zgodnji grah
KMETIJSKI
S¥EIO¥ILEC
ODGOVARJA
Kako zdravimo kokošje garje in uničujemo mrčes v kokošnjaku
Vprašanje: Na nogah kokoši o-pažam garje, kar povzroča živali velike bolečine in tudi donosnost teh bolanih živali je pičla. Je kakšen pripomoček proti tej bolezni? Hotela bi istočasno tudi kaj zvedeti, o zatiranju ostalega mrčesa pri perutnini.
Odgovor: Garje na kokošjih nogah povzroča majhna pršica. Ta žival se vrine pod luske na kurjih nogah jn tam suši kri živali in povzroča kraste (garje). Garjeve noge so znak pomanjkljive čistoče v kokošnjaku.
Kako zdravimo garjeve noge? V topli vodi, kateri lahko dodamo nekaj kisa. omehčamo in v kolikor je mogoče odstranimo kraste. Noge pa namažemo z mažo sestavljeno iz enega dela žvepla in devet delov masti. Zèlo nadležen mrčes pri perutnini je kurja uš. Uš vali svoja jajčeta na koren kurjega perja in iz teh jajčec se zvali v poletnem času veliko število Uši, katere tako nadlegujejo kokoši, da -te sploh nimajo nikdar počitka.
Rako uničujemo kurje uši? Dobro sredstvo proti ušem je kurji prašek, katerega še dobi v vsaki boljši miro-dllnici (drogherijii). Zelo učinkovije feb tudi prašne kopeli. (Pesek v ka-térèm'Se kokoš kopa.) Posebno piščance napada posebna uš, ki živi na glavi živalice. Napadena žival hodi večkrat kot pijana; zaostaja v rasti in večkrat tudi pogine. Glavno uš uničujemo na’ ta način, da namažemo glavo z bijem ali z mastjo.
'Zelo' nadležen mrčes je krvava kurja pršica, katera napada živali in jim seše 'kri ponoči. Živi po raspoklinah, gnezdih in drugih špranjah v kokošnjakih.
kako uničujemo krvavo pršico? Pršica je želo razširjena v zanemarjenih ih zamazanih kurnikih. Brez čiščenja prostorov, kjer živijo živali ni mbgoče zatreti tega mrčesa. Čiščenje naj ' bo temeljito. Iz kokošnjaka moramo iznesti vse predmete (grede, gnezdi); kdrita, stojala) in te dobro oprati- z Vročo vodo, kateri smo pridali stalno količino sode. Vse predmete moramo pa razkužiti in dobro na soncu posušiti. Tudi kokošnjak moramo dobro očistiti fn razkužiti z apnenim
Čitajte in širite
«Ishsld tednik»
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.
beležem, kateremu pridamo kako prikladno razkuževalno sredstvo (lizol kreolini). Močno napadene kokošnjake je potrebno dvakrat razkužiti. Priporočljivo je grede in stojala po raz-kužitvi namazati s petrolejem.
Na L mednarodnem kongresu za revmatične bolezni, ki je bil v Newl Yorku, je bilo govora o deslej ne-slutenih uspehih pri zdravljenju revmatizma s sintetičnim hormonom skorje nadobistne žleze. Poročali so o bolnikih, ki so bili zaradi težkega kroničnega sklepnega revmatizma priklenjeni dolga leta na posteljo, a so začeli zopet hoditi, da celo letati in plesati. Ko so na kongresu zdravnikov prikazovali film o zdravljenju revmatizma z novim sredstvom, so bili vsi mnenja, da gre pri tem za moderno čudo, ki predstavlja popoten preokret v zdravljenju revmatičnih bolezni. Temu hormonu, ki je bil. so sedaj znan pod imenom »spojina E« in ki je eden iz sestavnih delov nad-obistnice, je dal njegov iznajditelj, a-meriški učenjak C. Kendall, ime kortison.
Danes splošno mislijo, da bo Igral kortisin pri zdravljenju revmatičnih bolezni prav takšno vlogo, kot jo ima na primer insulin pri sladkorni bolezni ali pa preparati iz jetrnih izvlečkov pri nekaterih oblikah malokrvnosti. Takšno zdravljenje bi bilo velikanskega socialnega pomena, saj so revmatična oboljenja med najbolj razširjenimi. Kortison pa ne deluje samo na sklepni revmatizem, ampak je tudi izborno zdravilo za celo vrsto revmatizmu podobnih bolezni, predvsem za spondilozo (bolezen, pri kateri postane hrbtenica popolnoma negibčna) in takozvani akutni infekcijski revmatizem ali revmatično mrzlico.
Akutni infekcijski revmatizem je predvsem bolezen otrok in mladih ljudi. V teku bolezni se prav rado vname srčno ostenje, posledica tega vnetja so dolgotrajne komplikacije, ki kvarno vplivajo na zdravje človeškega organizma. Statistike nam povedo, da ima tretjina vseh srčnih bolezni svoj izvor po akutnem infekcijskem revmatizmu. Bolniški, ki dobivajo kartin-son, postanejo zelo dobro razpolože-
Obvestilo naročnikom!
Center tiska v Kopru obvešča vse jugoslovanske naročnike na naš list, da se naročijo pri ADIT-u v Ljubljani, Tyrševa cesta 34, in ne pri njej.
\	Center tiska
Uprava tiska
ZA NAŠE	P
• Kako iznajdljivi Eskimci ulovijo volka
Beseda Eskimo pomeni Mesojedec svežega mesa. Sami sebe nazivajo In-nuit, to je človek. Živi ta lovski narod na otoku Groinjandiji ter na polotoku Alaski v Severni Ameriki.
V večnem stiku z naravo in v stalni borbi z njo si je Eskimo izbrusil čudi do skrajnosti in postal nenad-kriljivo iznajdljiv. Severni jelen, E-skimo mu pravi karibu, mu je vse, on ga hrani, oblači, obuva, mu preskrbi šotor in izvršuje mu vsa dela. Pa mu tega velikega pomočnika in dobrotnika stalno zasleduje in o-groža nenasitni volk. Njemu je karibu glavna hrana in najslastnejši zalogaj. Zato je Eskimo temu svojemu najneprijetitejšemu sovražniku posebno gorak in mu streže po življenju kot volk njegovi živinci. Tedaj pa se je tej oprezni in prebrisani zveri nadvse težko približati. Eskimo ne o-bupa. Cesar ne more opraviti z orožjem, doseže z zvijačo. S pomočjo u-poglive ribje kosti položi po tleh največjo in najbolj divjo zverino.
Kako to napravi?
Prožno ribjo kost priostri na obeh koncih, jo spogne skupaj ter povije z ribjo mišico, kito. Tako povit zvitek pomoči v mast in počaka da kepica zmrzne. Nato jo vrže volku. Žival hlastno pogoltne nevsakdanjo slaščico, ki 'se v njenem želodcu spet otaja. Tedaj Svilne priostrena ribja kost Vsaksebi, predre volčji želodec ali čreva in zverino umori.
Eskimo si mane roke: enega sovražnika manj se mu je bati.
Iz »Pionirskega lista«
žp; 17. ulica; 18. pevec; 19. asa; 20. Can; 21. o, u, a, i; 22. CSR; 23. ničen; 24. agent; 27. PKN; 30. cer; 32. ar; 35. ra.
Uganki:
1.	žito;
2.	vino;
j Kdo je kaj uganil?
Najboljše je rešil križanko v preteklem tednu pionir Silvo Furlan iz Portoroža.
Križanka
v
Oton Župančič:

IBS
š' K ;
r k.
.%.
10
ssss
55!» "i*
S»!
it
ÜJB
Nebeški mlini meljejo, na zemljo moko steljejo: strezite v zastor, rjuho, prt, sprostite njivo, travnik, vrt: kdor bolj drži, ta več dobi — joj, mene že hrbet boli!
*
Nebeški tkalci platno tko, zdaj vsem sirotam dobro bo: zdaj kučmo ima vsak tatrman, še daljši nos prav vsak nosan. R¥j7če si bos!
Dolg ti je nos —
le žvižgaj z njim kot s kljunom kos, «
Nebeške duhe piskajo
vsi ogli in dimniki vriskajo,
raz streho slama hajd na ples,
moj plašč bi tudi rad bil vmes:
kdor dva ima,
naj mi enega da,
če ne, vse skup-nič1 ne velja.
19
24
m
28
13
H 25
29
14
21
16
! ■■■■
šili
sii
30
SSSS
26
22	23
	
	
	
k
Rešitev
Križanka
Vodoravno.: 1. koledar; 7. eden; 8. le; 9. nit; 11. tlioa; 13. Etna; 14. mb; 15. dol; 16. Zupančič; 21. očitna; 25. plesi; 26. kapus; 28. Ig; 29. Ivan Cankar; 31. če; 23. ace; 33. oe; 34. ni; 35, Ren; 36. raca; 37. riž; 38. kant;
Navpično: 1. Kette; 2. od; 3. Lenin; 4. enica; 5. al; 6. republika; 10, ta; 12. LT; 14. moč; 15. dnina; 16.
Vodoravno: 3. cvetlični nasad; 5. smučarska disciplina; 6. kazalni zaimek; 7. družinski poglavar; 9. osebni zaimek; 10 obl. glag. vedeti; 11. industrijska rastlina; 12. samoglasnika; 13. zahrbtni napa(I; 18. izvajanje nadzorstva; 21. krajevni prislov; 22. j-talijanska avtomobilska zntmka; 24. daljši sprehad; 25. večja košarica; 26. osebni zaimek;' 27. nji; 28. ovoj; 30. začetek večera; 31. val brez začetka; 32. vrsta puške.
Navpično: 1. Vhod. v hišo; 2.
čisti dimnike; /3. vol brez sredine; 4. pod; 5. naša domovina; 8. voznik; 9. glej; 6. vodoravno; 11. nanje postavimo kosilo; 12. Albanija, Danska, Libanon; 14. je računska; a tudi vojaška; 15. naša last; 16. Telovadno društvo; 17. se je podražil 100 %; 19. zatočišče v katero se zatekajo vzhodni diplomati; 20. zemlja, ki je vsa obdana z morjem; 23. sveto mesto Muslimanove; 24. pevski zbor; 26. sredina gor-ne; 29. polovica mame; 30. osebni zaimek.
1	Fi	izi	ki	Ul	Ll	n	u	IRA 'n Sl	POI	IRT
										
TIP-TOP tudi v Jugoslaviji
Ali je revmatizem ozdravljiva bolezen?
ni, zato je upati, da bo uspešno pomagalo tudi pri zdravljenju nekaterih duševnih bolezni, zlasti melanholije in depresije.
Poskusi na živalih so pokazali, da pospešuje kortison izmeno stvari in da krepi obrambno moč organizma. Med drugo svetovno vojno se je tudi šušljalo, da dobivajo letalci injekcije kormona nadobistne žleze in da jim te injekcije omogočajo, da lahko brez težav letajo v višini 12.000 metrov.
Na žalost pa ima zdravljenje s kor-tisonom za enkrat le teoretičen značaj, kajti danes razpolagajo le z neznanimi količinami tega zdravila, ki trenutno služi samo znanstvenim namenom. Kortison izdelujejo iz govejega žolča in potrebujejo v ta namen ogromne količine. Da dobijo 2.700 gramov kor-tisona, potrebujejo žolč od 200 tisoč goved! Izdelovalni stroški so tako visoki, da stane na primer 3-tedenska kura, ki je potrebna za zdravljenje kroničnega revmatizma, 18 tisoč dolarjev. ..
Znanstveniki si na vse načine prizadevajo, da bi izdelali — kortison na čim cenejši in enostavnejši način, kajti šele potem bi to zdravilo imelo prak. tičen pomen, če bi bilo dostopno najširšemu krogu bolnikov. Zadnje mesece so baje odkrili, da vsebuje sadež neke divje trte, ki raste v Afriki, snov tega učinka kot kortison. Ce je temu tako, potem ni daleč čas ko bo vsakomur mogoče, da si bo zdravil revmatizem s kortisonom in ga bo za vselej ozdravil.
Tudi v Jugoslaviji so začeli zadnje čase igrati TIP-TOP, ki je zelo podobna italijanskemu TOTOCALCIO. Zamisel se je porodila v brihtni glavi Rečana Borisa Kramariča, ki je svoj načrt poslal Fizkulturni zvezi Jugoslavije v Beograd, ki je predlog sprejela z majhnimi popravki. Pred dve-mi meseci se je začela ta igra »napovedi izidov nogometnih tekem«. In . tako tudi jugoslovanski športniki polnijo napovedne glasovnice z raznimi X, 1, 2 in računajo tudi na zmage, čeprav so možnosti zmage majhne, na tako velikem številu športnikov in konkurentov. Za zdaj so v stavnih listkih zaznamovane predvsem tekme v italijanskem nogometnem prvenstvu zato ker jugoslovansko nogometno prvenstvo bo komaj v marcu. Zanimivo pa je dejstvo, da je odbor za TIP—TOP vključen v glasovnice tudi šahovska srečanja na jugoslovanskem šahovskem prvenstvu, čeprav so tukaj možnosti rnanjše zaradi prepogostih remijev, ki se dogajajo zaradi visoke kvalitete jugoslovanskega šaha.
V prejšnjem tednu je bil samo en dobitek z 11 točk, ki si je prisvojil nemajhno vsoto 93 tisoč dinarjev, drugo .nagrado pa si je delilo petindvajset »deset«. Reški konkurenti iz katerih je izšla iniciativa so si priborili komaj dvaindvajset z »devet« točk in so tako ostali praznih žepov, medtem, ko so poprej dobili tretjino vseh dobitkov, a konkurentka Ida Ivanovič, zaročenka znanega igralca enajsterice »Quarnera« je vdobila sama 11 tisoč dinarjev.
5 Jugoslovanov v nogometnih enajstoricah Evrope
Švicarski strokovnjak, ki je bil na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiro in je imel tudi priložnost videti na igrišču vso nogometno elito E-vrope, je sestavil enajsterico, Evrope: ki naj bi igrala proti Angležem, Igralci so naslednji: Zemann (Avstria); Neury (Švica); Marche (Francija); ČAJKOVSKI (JUGOSLAVIJA); Paro-la (Italija); Barufka (Nemčija); Melchior (Avstrija); MITIČ (JUGOSLAVIJA); Nordbai (Sveddska); Puskas (Madžarska); Guinza (Spanja). Poleg tega je sestavil še rezervno moštvo: BEA-RA (JUGOSLAVIJA); Zudas (Madžarska); Happel (Avstrija); Annovaz-zi (Italija); Carre (Belgija); DJA-JIC (JUGOSLAVIJA); Bassora (Spa-nja); Wilkes (Holandska); Zarra (Spa. nja); Johanshansen (Danska); VUKAS (JUGOSLAVIJA). V obeh moštvih je torej pet Jugoslovanov, 3 Avstrijci, 2 Italijana, 2 Madžara, 3 Spanci, ter en Francoz, Belgijec, Švicar, Holandec. Danec, Šved in Nemec. Čeprav predlog nima praktične vrednosti, ker bi se srečanje med raprezentancama Anglije in kontinenta odigralo šele leta 1953 ob devetdesetletnici angleške nogometne federacije in bii do tega časa mnogi naši nogometaši bili izven forme, pomeni kljub temu veliko priznaje jugoslovanskemu nogometu.
V stavnem listku jugoslovanskega TIP-TOPA ima konkurent možnost, da lahko napolni pet kolon, tako da ima lahko pet možnost na zmago, vsaka: kolona pa stane 20 dinarjev. In tako se je mrzlica stavljanja, in upanja: na zadetek »12. točk« ter nedeljskih večernih razočaranj ob pregledu stavnega listka, razširila tudi v Jugoslaviji . . .
(b. p.) Reka
Jugoslovanski smučarji se uveljavljajo tudi v tujini
Uspeh Langusa v Avstriji in Polde v Italiji
21. januarja so bile v Garmischu, na avstrijskem smučarske tekme. Kot zaključna prireditev so bili na vrsti skoki. Prvo mesto je zasedel znani Avstrijec Bradi, za njim pa se je plasiral JUGOSLOVAN LANGUS JOŽE z razliko devet točk od Avstrijca. Kako važen je ta uspeh za jugoslovanske skakalce priča dejstvo, da so znani Skandinavci, ki so se zdeli svoj čas nepremagljivi, izostali za Jugoslovanom Langusom. Se bolj pa je važno to, da so te tekme imenovali »malo svetovno prvenstvo«. V Garmischu so tekmovalci tudi v štafeti 4x10 km in specialnem slalomu. Jugoslavija se je plasirala peta, a kot posameznik je bil JUGOSLOVAN MATEVŽ K0RDE2 prvi Srednjeevropejec.
24. januarja pa je bil v Cortini D'Ampezzo v Italiji mednarodni smučarski teden. Na skakalnih tekmah je sodelovalo: 5 Avstijcev, 5 Fincev, 5 I-talijanov, 5 Jugoslovanov in 5 Nemcev. Zmagal je Nemec Brutcsher Toni, Jugoslovan Polda Janez pa je zasedel četrto mesto. Pred njim se ni plasiral noben Italijan.
Presenečenja v nogometnem prvenstva STB
V	nedeljo so nastala presenečanja predvsem v skupini A. Piran in Aurora, ki imata drugo in tretje mesto sta klonila pred šibkejšim Umagom in Novimgradom, tako da je Arrigoni s svojo visoko zmago nad Strunjanom se povzpel še više z razliko 6 točk od Pirana, ki je drugi. Medusa pa je zmagala z lepim rezultatom 3-0 nad Brtoniglo. Tako, da je lestvica se precej spremenila v tem tednu, toda le v razliki golov, mesta so ostala za zdaj pač skoraj nedotaknjena. Poraz Aurore v Novemgradu imenujejo nekateri celo propast, toda upoštevati moramo, da sta Aurori manjkala dva dobra igrača, zato je razumljiv rezultat.
•
CRVENA ZVEZDA - ASSI VIAREGGIO I 50 : 33
VIAREGGIO, 25. — Tekme drugega dneva mednarodnega kokošarskega turnirja za »Pokal karnevala« so se začele nekoliko pozno zaradi neprestanega dežja.
V	tretji tekmi dneva sta igrali eki-
pi Assi Viareggio proti Crveni zvezdi iz Beograda. V začetku so domačini ob velikem vzpodbujanju publike sicer . prišli v prednost, vendar V drugem delu igre je prišla do izraza boljša kvaliteta Beograjčanov, ki so brez večjih težav ukrotili sicer dobrega naspront-nika. Končni izid: 50 : 33.
ÖB J AVE =="
(tUra-faa konferenca-
fyudsUe tehnike
Jutri bo v Piranu okrajna konferenca Ljudske tehnike.
Vabjmo vse delegate, ki sp bili izvoljeni na osnovni organizaciji LT.
Konferenca se bo pričela ob 8.30 uri s sledečim dnevnim redom:
L volitve delovnega predsedstva;
2.	Referat predsednika;
3.	Organizacijsko poročilo;
4.	Diskusija na podlagi referata in poročila;
5.	Volitve okrajnega odbora RT in delegate za okrožno konferenco;
6.	Sklepi.
Opozarjamo na točno udeležbo. Za prevoz iz posameznih krajev bo razvidno na vabilih.
Okrajni odbor LT <	Koper
Spored gledaliških predstav
Dne 28. januarja ob 16. uri bo SNG iz Trsta uprizorilo v Piranu dramo »Rdeča kapica«.
Ta teden gostuje pri nas tudi Ita-lijnasko narodno gledališče iz Reke z dvema dramama: »Edizione straordinaria« in »Disonesti«. Drame je napisal Girolanöo Rovetta in režiral Osvaldo Ramous.
Dne 30. in 31. jan. ob 20. uri gostujejo v Piranu z obema dramama. Dne 1. in 2. februarja ob isti uri v Izoli.
Dne 3. februarja bodo gostovali v Kopru v gledališču Ristori ob 20. uri z dramo »Edizione straordinaria«.
Dne 5. februarja pridejo spet v Koper in nam v gledališču Ristori ob 20. uri vprizorijo dramo »Disonesti«.	i
Poleg tega bo 2. februarja SNG iz Trsta obiskalo Šmarčane s tako zaželjeno dramo »Rdeča Jcapica« Predstava se bo pričela ob 16. uri.
Obvestilo
ISTRSKE BANKE
Vpisna mesta pri Istrski banki d. d. v Kopru in pri njenih podružnicah v Piranu in Bujah sprejemajo vplačila za obveznice II. Ljudskega posojila FLRJ do 5. februarja 1951.
Opozarjamo vpisnike, da vplačajo zneske točno do roka, ker je nepreklicen in kasnejša vplačila ne bodo sprejeta, niti ne bodo izdane obveznice,
D.D. Istrska banka S. A. Koper
sia^k@o%aarr
n
tre
kVj
COniC eno BEPIČ SRH3a]0
Tonič: O karo Bepi, si ša kaj živ? Bepič: Ma kaku da na? Jaz sem ša ko vsake fant.
Tonič: Ma čuj anka mana na manka neč znaš.
Bepič: Te verjan te veran. Za jimaš anka ti kašno hčer ke te dela v Trste.”
Tonič; Ben kačaš rač s ten, da se pasajo prav samo vune ke jem par-nasajo kaj s Trsta.
Bepič: Da sa ne beš ofendo zatu znaš! Sen ta tu anomalo pojezet, ša znaš, da znan da toja pupa nebejo šla delat u Trst nanka ko jeh beš ti lovo.
Tonič: Ma čuj, da té poven, anka moja pupa ja šla delat v Trst ma samo an dan ja bla tan. Naš kaj me je pravla ko ja pršla domu, skoraj jokala ja naš, da ja delala cel dan eno polja so jo ša vzmerjale eno je pravle »ščava«.
Bepič: Ben videš, kaj te par, da jima. mo potrebo bet ša ščave. Trko dela ke ja te eno lahko zaslužejo za sa vobuč bulša ko v Trste. Kaj ja potreba, da hodejo za deklo vunem go-spudom, jen prat njihova štraca eno eno čistet, praz zamera, njihova dra-ka.
Tonič: Verjan, verjan Bepi. Ja rakla moja pupa, da be mogla karvavo de. lat nuč eno dan eno še da se nebe zaslužla za sa pošteno vobuč.
Bepič: Ben kaj te par lih, snučar ja blo nekaj bap par mana eno so men-cenaia, da vsa te pupa ke hodejo delat v Trst so lepo vobučana. Ca-kolala so taku dugo, dà so ma brž razjezela. Znaš kaku so zana ana z drugo te zaznajo vsa. Pravla so, da ja Krkav,čank doste ke delajo v Trste eno, da se pasajo prav. Valja gor z Marezeg poznajo nekašna. Od Bavco od nekašnega Santo,nelča eno od Levidjata da so dve ke delajo eno se pasajo prav. Sa doste doste tašneg so jeh poznale, eno so pravla, da imajo kar čajo.
Tonič: Ja Bepi, ja rekla moja pupa, da vuna kesa znajo randjat, da j.i majo kar čajo, ma da vona na bo šla prodajat svojo poštenja v Trst.
JOGA IN VANČA
O KOREJI
Juca: Si čula Vanča? Na Koreji je padla temperatura kar 30 stopinj pod ničlo! Veš, da mora biti grozen mraz?
Vanča: Oh, ne moja graga Juca! Vsak dan je bolj vroče!
Juca: Pa znaš Vanča, d.h zdaj gredo Amerikanci nazaj?
Vanča: Da, kakor pegla (likalnik). Enkrat naprej, enkrat nazaj!
Juca: Potem pa je Koreja fino speglana!
Bepič: Ma lahko, da bo kaj tašnega, ke so pravla vuna. žena par — mana, da jen na manka vunen pupari ma-rožo na, da bravo tačajo fante za njime.
Tonič: Ben kor sa vide ja lih taku ma moja pupa na bojo šla v Trst.
Bepič: Prav jimaš. Ben, ben zdravo Tonič. Na stuj povedat nobanme, ke polja fante ne bejo pogledale vač tašneh pup.
Tomič: Sa bejo nardile prav. Ben zdravo, ne zamere kaj!
Drva io štednja, preskrba in tatvina
Frane: Ti, Tone, kakšna razlika je med uradi v Kopru in severnim tečajem ter ekvatorjem?
Tone: To ti bom takoj povedal, poslušaj!
V	onih uradih, kjer ekonom preskrbi premalo drv, tam je severni tečaj, a v onih uradih, kjer jih je preveč, bi bil pa ekvator.
Frape: Nak, nisi pogodil, poslušaj!
V	onih uradih, ker jim drva iz drugih uradov pokradejo, tam. je severni tečaj, a v,onih uradih, kjer so drva drugim pokradli, tam je pa ekvator ...
Elastična
Na neki urad v Kopru, kjer delajo razna nakazila, je prišla z dežele neka stranka ter vprašala, če lahko dobi nakaznico za X. Uradnik, odgovoren ?a izdajo, pogleda stranko, zazeha in vpraša, če ima prošnjo. Stranka, ki pi vedela, kako se X nakazilo izposluje, pravi, da prošnje nima. Tedaj urad-pik reče: Nakazila ne dobite, ker Rimate prošnje!« In mirno zeha. Strap-ka se vrne domov. Drugi dan se vrne in predloži prošnjo, uradnik ogleduje prošnjo ter hoče že izdati nakazilo, a zapazi, da prošnja ni kolkovana. Pa pravi: Ne dobite, ker prošnja ni kolkovana!« Stranka odide, drugi dan se vrne, da prošnjo, uradnik Vzame že blok, a zapazi, da prošnja ni potrjena od KLO. In pravi: »Ne dobite, ker prošnja ni potrjena od KLO.« Stranka se potrpežljivo vrne tudi tokrat domov. Drugi dan je vse v requ; uradnik gre k telefonu in vpraša, te ----—
je material, ki ga stranka zahteva, š< v prodaji. Odgovore mu, da ga ni več Uradnik reče: »Ne dobite, ker mate riala ni več!« Potem sede in zeha da lje . . . Stranka oddide in si misli, ds je to pa res »elastičnost«.
iokcjf
... se odbor za novoletno jelko ni pozanimal, da bi poslal otrokom v Hrvoje igračke, ki so jih napravili zanje delavci piranskih ladjedelnic, in zakaj se ta odbor ne pozanima, da ne ostanejo iste igračke še dalje v skladišču te ladjedelnice, namesto da bi se koristno uporabile? Ali bodo mar čakale prihodnjo novoletno jelko?
... ribiška zadruga v Piranu prodaja ribe draže kot privatni ribiči? Ali jim misli mar tako konkurirati?
. . . NZ ne povzame ostrih ukrepov proti skupini mladih potepačev po Portorožu in Izoli, ki samo popivajo in kvarijo ljudsko imetje?
TONČKA PRAVI MICKI
Tončka: Poslušaj Micka, ali verjameš, da je moj mož opustil kajenje, ko so je tobak podražil za 100 %?
Micka: Nemogoče!
Tončka: Da, ker od 20. naprej ni imel več denarja...
ISKALCI
ZAKLADOV
Bilo je pred kakimi 40. leti, ko je prihajal na Grintovec neki Frane iz Trsta. Bil je vodja skupine iskalcev zakladov in pri njem se je izšolal tudi nab znanec Eesjanec. Grintovča-ni so mu plačevali, kadar je prišel. On je zbral skupino šestih mož, med katerimi je bil tudi pokojni Tonin, znan debeluh z Grintovca. Dejal jim je, da je na »novi poti« pod vasjo v nekem »Trombinu« (pod mostom) velik zaklad. Ce ga pa hočejo imeti, mora iti v Trombili vseh šest, se držati za roke in iti skoz, ne da bi* dali najmanj' ši glas od sebe.
Po večerji so. se iskalci zbrali in šli. Vodil jih je France, ki jih je še večkrat posvaril, naj molčijo, ko hodijo skqzenj. Prvi je šel France, zadnji Tonin. Tronbin je zelo ozek in posebno Tonin se je potil, posebno ker je večerjal fižol, ki. povzroča pline. Trudil se je, da bi prišel skoz, a ker je bilo ozko, se je moral stiskati... pa mu 'je posreči ušlo . . .
France pa, ki je že bil na drugi strani zunaj in videl, da se jih ne da kar tako prekaniti, je vzkliknil: »Zdaj je šlo vse po vodi, samo zaradi enega fižolovega strela!«
In tako so se naši možje vrnili potrti na Grintovec. A ko so stopili v krčmo, so kaj hitro pozabili na zaklad.
Tako namreč pravijo mladi člani pleskarske zadruge na delu pri urejevanju dijaškega doma v Kopru. Ko jih delovodja zapusti si takoj najdejo zaposlitev na dvorišču. Vzamejo žo. go, se postavijo v gol in pravo delo se šele začne. V tem slučaju popolnoma drži star pregovor: »Ko mačke« ni v hiši, plešejo miši«, __