Januš Go!ec:J6 Ponarejevalci Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanjs dobs Prvi fakirski čndež V prostorni dvorani so se zbrali sami izbrani gledalci iz častniških krogov. V ospredju1 dvorane je bil oder in na tem nizka mizica, na tej večji lonec z zemljo in poleg stol. , Na odru se je prikazal oblečen v prav žive barve, kakor so v navadi na Vzhodu, Schmitting. Že po svoji visoki ter koščeni postavi, po zagorelem licu z ognjevitimi očmi je zgledal kakor čudodelnik. Odškrnil je električne svetilke po dvorani. Gorela je samo ena v kotu odra. Bliskal je nekaj časa z očmi v čarobni tišini po zbranih. Vzel je iz žepa sems datljeve palme in ga je, držeč ga med palcem in kazalcem desnice, kazal vsem. Nato je pristopil k loncu z zemljo, porinil seme v prst in zaklical z rezko donečim glasom, da je vsadil palmovo seme. Sedel je na stolec, prekrižal roke na prsih in pozval navzoče, naj uprejo svoj pogled v lonec, v katerem že klije komaj vsajeno seme. Vsa dvorana je zasadila oči v oni pisker. Čarodej je stegnil desnico proti loncu in govoril prav počasi: »Dobro pazite! Klica palme — že kuka izpod  zemlje. Poganja liste m ¦ se razrašča. Palmovo — — — drevo —  že —' —¦ — sega skoraj — — — do stropa — in ne — more dalje. Oglejte si  palmo — • navzdol od njene — višine. Med dolgimi listi  že poganja cvetje. Ta — — — bogati cvet — diši. Vi —  vsi prijetno duhate  bajni vonj puščavskega  cvetja. Dobro pazite kako  — se ocveteli cvet osipava ter spreminja — dozoreva  v sladek datljev sad. Palmovo drevo komaj  drži — obilni sad. Treba • vam je stegniti — roko. Storite to! Odtrgajte — datlje —  pokusite ta okusni • — puščavski — sad! Vidim kako  — vam tekne. Palmo ste  obrali do zadnjega datlja. Palmovo drevo je bilo  vsajeno pred vami. VzklUo  je pred vašimi  očmi se razraslo do —  stropa. Cvetelo je obrodilo  obilen sad katerega —  ste vsega potrgali  iQ do zadnjega povžili. Datljeva — palraa je dosegla  svoj namen in  naj zgine izpred vaših  oči!« Egipčan se je pognal s stola ter priškrnil električno razsvetljavo. Na mizici je bil lonec brez palme, te vsa dvorana je cmokala z usti ter jezikom, ker Je pravkar poskušala v puščavi dozorele datlje... Carodejne predstave je bilo konec. Gledalci so se globoko oddahnili ter se začudeno razgledali po razsvetljeni dvorani... Minulo je precej časa, preden je zaploskal prvi in za njim vsi drugi v priznanje. Videli hi doživeli so čudež, ki je moral presenetiti Je tako nevernega Tomaža. Čez dva dni po opisani čarovniški predstavi se je oglasil pri fakirju štabni narednik Rupnik. Izvlekel je listnico in mu pokazal fotografije, v katere se je zagledal čarodej, se nasmehnil in menil priznalno: »Ti si pa ptič! Pogruntal si coprnijo. Od danes sva prijatelja.« Kaj je bilo v resnici na čudežu kraljevega fotografa? S svojim pogledom je hipnotiziral ali uspaval vso dvorano. S prav počasnim govorjenjem je prepričal gledalce, da vidijo, kako se prikaže palma iz lonca, raste, požene listje, cveti, obrodi sad in tega trgajo, ga devajo v usta in s slastjo požirajo. Rupnik je bil edini od navzočih, ki je ostal bolj prikrito v kotu dvorane, odkoder je snemal z malim fotografičnim aparatom: vzklitje, rast, listje, cvetje in sad palme. Kaj so pokazali razviti fotografični posnetki? Lonec brez palme in čudodelnika, sedečega na stolu s prekrižanimi rokami in motrečega uspavano dvorano ... Fotografija ne more lagati. Carodej je pošteno potegnil z uspavanjem ter usiljenim prepričanjem najvišje častnik?, kateri so prisegali na verodostojnost njegovih čudes. fDalje prihodnjič)