158 i kronika časopis za si.ovensko krajevno zgodovino 24 1976 ORGANIZACIJA OBLASTI V OBČINI IZOLA PO LISTINAH IZ LETA 1253 IN 1260 MIROSLAV PAHOR Izola je v historiografiji istrskih slovenskih mest najmanj raziskana. To je deloma razumljivo, ker je mestni arhiv leta 1903 po- gorel. Vendar se je v Trstu in Benetkah pa tudi v Piranu ohranilo nekaj prav zanimivih dokumentov, ki tudi o Izoli marsikaj povedo. Tako je pod kölokacijsko številko 3.E 1/12", ki obsega 32 pergamentov, ohranjena v Mest- nem arhivu v Trstu (Archivio diplomatico) zanimiva listina, ki v marsičem pojasnjuje začetke komunalne ureditve v izolanski ob- čini. 31 dokumentov zadeva zgodovino Pira- na, zato je omenjeni zašel mednje najbrž po pomoti. Bodi kakorkoli, vreden je, da si ga ogledamo. V prostem prevodu se glasi: V imenu gospodovem, amen. V letu od nje- govega rojstva tisočdvesitotriinpetdesetem, v enajsti indikciji, na dan prvega maja v pa- lači občine Izola, v generalnem svetu. V pri- sotnosti Wecela Amaldija, "Walterama sina Simonovega in Nikolaja sina Rupredovega, ki je občinski komornik, in drugih, so kon- zuli Izole Johannes Bonvinus, Walteramus Blasius in Walteramus sin Ursa po volji z dovoljenjem velikega in malega sveta po- stavili in imenovali Veneri j a Paisane in Me- narda Nastasie za svoja zanesljiva poslanca, sindika, advokata in prokuratorja v pravdi, ki teče med gospo opatico samostana gospa Svete Marije v Ogleju in občino Izola pred gospodom Gregorijem iz Montelonga, pre- svetlim patriarhom svetega oglejskega se- deža in mejnim grofom Istre. Poslanca, sin- dika, advokata in prokuratorja (imata pra- vico) v zvezi s sporazumom ali dokončno sodbo ali na sami razpravi predlagati priče, protestirati, se pritožiti v celoti ali v posa- meznostih, ki bi jih Smatrali za primerne v omenjeni zadevi oziroma pravdi. Kar bosta omenjena poslanca, sindika, advokata in pro- kuratorja omenjenih konzulov napravila, (bosta napravUa) po volji velikega in male- ga sveta, z obljubo, da bosta spoštovala uka- ze, da ne bosta nasprotovala nobenemu čle- nu, ki bi (njihovemu delu)i ugovarjal. Jaz Abelardus, notar Izole, sem bil temu prisoten in kot že rečeno sem na ukaz ome- njenih konzulov to napisal in potrdU.* Dokument nam v prvi vrsti pove, da je bila občina Izola podložna samostanu gospa sv. Marije v Ogleju. Dalje nam pove, da je bila v teku pravda med opatico omenjenega samostana in občino. Predvsem pa nam li- stina pove, da je Izola v tem času občina, ki je imela svoj veliki in mali svet, svoje konzule, notarja in komornika in da je imela ali si je vsaj lastila pravico imenovati pro- kuratorje, ki so jo zastopali v pravdi. Vse to v kratkem, komaj kakih 200 besed obsega- jočem dokumentu, (ki pa pove še mnogo več, kot je videti na prvi pogled. Da bi bilo stanje, ki ga podaja omenjena listina, bolj razumljivo, je treba poseči za dve stoletji in pol nazaj. Izola je bila majhno mestece na otoku, ki mu je pripadalo^ na se- veru ozemlje tja do Gažona, na vzhodu do pobočij zahodnega dela Šavrinov nad doli- no Dmice, na jugu pa na eni strani do sre- dine vasi Cedlje in pobočja Kaštelirja nad Kortami, na drugi strani do rta Ronek in se- vernega dela Strunjanske doline. To ozemlje vključuje naselja Malija, Cetore, del Cedelj, Korte, Staro vas in Medoše s pripadajočimi zaselki. Ozemlje je majhno, reliefno precej razgibano in zelo primemo za nekatere ag- rarne kulture, kot so oljarstvo in vinograd- ništvo. Celotno imenovano ozemlje je na za- četku 11. stoletja spadalo pod oglejski patri- arhat. Leta 1031 se pojavi darilna listina, s katero je patriarh Popon daroval Izolo z vsem njenim ozemljem in drugimi pritikli- nami samostanu gospa svete Marije v Ogle- ju (extra muros), da bi izboljšal dohodke ti- stega samostana.2 Kakšna je bila uprava samostana nad mestom v 11. stoletju, po obstoječih dokumentih ni mogoče dognati. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 159 i Iz dokumentov 12. stoletja, predvsem iz li- stine, ki je datirana v leta 1172 ali 1274, pa vidimo, da je imel samostan pravico imeno- vati gastalda, ki je skrbel za vse njegove interese v mestu in pripadajočem zaledju. Da gastaldi niso bili vedno zvesti svoji pri- segi, dokazuje spor med samostanom in ga- staldom Almerikom iz Milj, ki si je leta 1173 hotel (morda s pomočjo Kopra) prisvojiti samostanske dohodke in druge pravice v Izo- li. S sodbo partiarhovega sodišča so bile vse pravice vrnjene samostanu.' Spor med Almerikom in samostanom do- kazuje, da so bile vezi med Izoilo in njenim fevdalnim gospodom dokaj rahle in da so obstajali poskusi, da bi si posamezni ga- staldi pridobili fevdalno oblast nad mestom. To se je dogajalo tudi zaradi tega, ker je bila Poponova darovnica že stvar daljne prete- klosti in v sami Izoli, kjer so počasi nasta- jali novi politični pogoji, nezaželena. Toda prav ti novi pogoji in pa spor z Almerikom z Milj so prisilili opatico samostana sv. Ma- rije, da se je obrnila na patriarha Ulricha s prošnjo, da bi darovnico obnovil. Ta je leta 1175 vzel zadevo v pretres in potrdil da- rovnico iz leta 1031 »z vsemi sodbami, tlako in vsem obdelanim in neobdelanim ozem- ljem«. Iz dokumenta izvemo, da so Izolani poleg »drugih stvari in obveznosti« plačevali 100 um vina po urni izolanske mere.* Tudi po tem aktu ni šlo vse gladko. Že leta 1189 se pojavi dokument, s katerim je koprski škof Aldiger podaril izolanske dese- tine grofu Engelbertu. Ta jih je s škofovim dovoljenjem ponovno podelil samostanu go- spa svete Marije v Ogleju, ki je imel »ba- ronalni dominij nad občino«.^ Razumljivo je, da je škof Aldiger Engelbertu podelil le tiste izolanske desetine, do katerih je imel pra- vico. Torej je imel Engelbertov odstop de- setin imenovanemu samostanu namen pove- čati samostanske dohodke. Vendar je pri tem zanimivejše dejstvo, da se v Engelbertovem odstopu prvič imenuje izolanska občina. To pa pomeni, da se je v nekaj več kot stoletju in pol od Poponove darovnice začel v Izoli tisti proces politične, socialne in gospodarske narave, ki je pripeljal do oblikovanja ko- mune. Razloge za to lahko iščemo, kakor v drugüi mestih, v oddaljenosti in šibkosti fev- dalca, v potrebi po obrambi osebnih in skup- nih pravic meščanov, v potrebi po zunanji obrambi in v drugih faktorjih, ki so prisilili prebivalstvo, da se je sestajalo na zborih, sprejemalo določene äklepe in sproti reše- valo nastajajoča vprašanja. Tako je verjetno nastal mestni arengo ali zbor meščanov ali morda celo zbor deželanov (vicinorum). ; Arengo se je kmalu po svojem nastanku za- čel boriti proti pravicam oglejskih opatic, predvsem pa proti imenovanju tujega ga- stalda in za to, da bi bil gastald domačin iz Izole, ki bi bolje poznal razmere v mestu ; in na podeželju. Taiko se je zgodilo, da je le- ^ ta 1220 občina sama imenovala gastalda v \ osebi Adelda iz Izole in to za tri leta, kar je i bila verjetno običajno službena doba samo- stanskih gastaldov. Opatica Giselrada ime- novanja ni priznala in v sporu, ki je temu sledil, se pojavijo v Ogleju izolanski stare- šine (seniores). Na razpravi je opatica pri- znala imenovanega gastalda, vendar pod po- gojem, da bodo naslednji gastaldi imenovani v njeni prisotnosti oziroma v prisotnosti nje- i nega odposlanca. Poudarjeno je, da morajo i biti prisotni tudi izolanski starešine.'' Ni dvoma, da so to dejstva, ki dokazujejo, da se je hotela nastajajoča komuna že na samem začetku rešiti fevdalne odvisnosti, predvsem pa fevdalnih dajatev samostanu ali jih vsaj spraviti pod neposredno kontro- lo občine. Imenovanje gastalda iz vrst me- ščanov je predstavljalo drugi korak k samo- stojnejšemu življenju. Kaže, da je bil boj veliko hujši, kot bi mogli sklepati po ohra- njenih dokumentih. Opatice so se gotovo upi- rale vsem novostim, ki jih je predlagala in izsiljevala občina. Dejstvo je, da so se Izo- lani — da bi dosegli svoje pravice — celo (začasno) podvrgli vrhovni politični oblasti Kopra, preko katerega so se hoteli otresti vsaj fevdalnih dajatev. To dokazuje listina ] z dne 19. oktobra 1225. Tega dne so se pred patriarhovim sodiščem v Ogleju zbrali pred- stavniki občine Izola, predstavniki mesta Ko- pra in pa tedanja opatica Merengarda. Sod- ba, ki je sledila obravnavi, priznava vse i fevdalne pravice samostana do Izole. Tako je i opatica ponovno dobila pravico do imenova- i nja gastalda, sodnika, izvedencev za regalije , in notarja. V listini ni rečeno, da bi moral i biti gastald Izolan. Po starih običajih naj bi \ bili Izolani le sodnik in izvedenci. Prav tako | je epatica dobila pravico do vseh dajatev, 'ki j so bile določene z darovnico iz leta 1031 in ' potrditvijo leta 1175. ' Kot protiutež zavarovanim pravicam se je i opatica Merengarda odpovedala pravici do j kanoničnega, civilnega in vsakršnega druge- ] ga posebnega ali privatnega prava, ki ga je ! že ali bi ga hotela uvesti. Dalje se je odpo- ! vedala zakonom o ženskem spolu, splošnemu ; privilegiju žensk, privilegiju mladoletnikov, i ki jih je potrebovala cerkev in vsem odred- j barn, ki jih je odposlala v Izolo. Za more- bitne medsebojne spore je bilo določeno ape- lacijsko sodišče. To je prevzelo mesto Koper, 160 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 čigar vrhovni politični oblasti se je Izola ne- kaj prej podvrgla. V sodbi so bile dalje do- ločene pravice opatičnih uradnikov v Izoli, predvsem gastalda. Ta je imel pravico: 1. po- birati mitnine, desetine in vse druge dajatve; 2. skrbeti za vse druge dohodke samostana na izolanskih tleh; 3. skupaj s sodnikom skr- beti za kriminalno sodstvo in 4. skupaj z izvedenci odločati o sporih glede dohodkov samostana. Ni treba posebej poudarjati, da so bili vsi uradniki podvrženi kontroli gastalda. To do- kazuje že sam seznam gastaldovih nalog. Za nastajajočo komuno je bil to precejšen uda- rec. Blažilo ga je le dejstvo, da so morali gastaldi soditi v skladu z mestno zakono- dajo. V tem trenutku pa ni kazalo drugega kot nadaljnje upiranje takšni sodbi, po po- trebi tudi s pomočjo Kopra. Gotovo pa je, da so se v tem boju izoblikovali komunalni ob- lastni in politični organi, ki so prevzemali pobudo za osamosvojitev mesta tako cd opa- tice kaikor od Kopra. Tak organ je bil — kot rečeno — že od vsega začetka zbor mešča- nov — arengo. Jasno je, da je moral med dvema zasedanjema arenga nekdo skrbeti za koristi prebivalstva. Temu namenu so gotovo služili voljeni »seniores«, ki trenutno niso imeli določnejšega imena, ali jim ga opatice niso hotele priznati. Vsekakor pa je gotovo, da so se komunalne oblasti počasi uveljav- ljale, ker bi v nasprotnem primeru ne bilo toliko govora o pravdah proti samostanu za- radi gospodarskih in političnih pravic le-tega nad mestom. Takšno je bilo politično stanje v Izoli, ko se je pojavila listina 1. maja 1253. Ni treba mnogo pozornosti, da ugotovimo njeno po- vršnost. Ker gre v bistvu le za imenovanje poslancev, je površnost deloma razumljiva. Kljub temu je zelo važna. V skopih besedah razkriva značilno oblastno-upravno podobo primorskega mesta sredi 13. stoletja. Do- kument namreč imenuje generalni svet, ve- liki in mali svet, konzule, občinskega komor- nika, notarja, voljene poslance oz. prokura- torje in mestnega glasnika, torej več kot do- volj, da si ustvarimo jasno podobo mestne oblasti. Iz analize dokumenta nam postane najprej jasno, da ni imenovan arengo. Vendar to ne pomeni, da ga ni bilo. Analogija z drugimi mesti, predvsem z bližnjim Piranom, doka- zuje, da so bili konzuli voljeni v arengu. To- rej, če so v listini omenjeni konzuli, pomeni da je bil v mestu prisoten tudi najvažnejši politični organ. Od arenga voljeni konzuli so sestavljali nekakšno vlado, bili so torej izvršni oblastni organ zbora meščanov in v tem času že tudi velikega sveta. Med nji- hove naloge je soduo tudi iskanje podestata, ki so ga predložili arengu v I2wolitev. Dru- ga njihova naloga je bila v tem, da so od odhajajočega pod estata prevzeli oblast. Od odhoda enega podestata do prihoda drugega, so imeli konzuli vso izvršno oblast. Ker pa Izola do leta 1260 verjetno ni imela po- destata, smemo sklepati, da so vladali po šest mesecev »in pleno«, tj. da so predstavljali vlado z vsemi pravicami in dolžnostmi. V drugi vrsti je treba imenovati veliki svet. Kdaj je nastal, nam po obstoječih dokumen- tih ni mogoče soditi. Po tem, da je v listini zelo kategorično opredeljen, bi lahko skle- pali, da je imel tedaj vsaj kakšnih 20 let življenja in dela, da je torej nastal vsaj na začetku tridesetih let 13. stoletja. Veliki svet je nastal kot oblastni organ. Ker se arengo ni mogel sestajati pogosto in v polnem šte- vilu, je ustvaril voljeno telo, ki naj bi skrbe- lo za vse najvažnejše zadeve občine. Tako so v njegovo kompetenco spadale vojne na- povedi in mirovne pogodbe, celotna zalkono- daja, občinske dajatve in volitev javnih uradnikov (trenutno brez konzulov). Sem spadajo tudi vsi odnosi do sosednjih občin in do ostale tujine, torej vse zunanje zadeve Vključno z zunanjo trgovino. Gotovo je to- rej, da je bilo to telo poleg arenga najvaž- nejše in da že v dejstvu, da je v listini arengo popolnoma prezrt, lahko vidimo bo- doči razvoj v smeri popolnega prevzema ob- lasti in dednosti članstva. Koliko članov je imel veliki svet v tem času, ni mogoče do- gnati. Morda jih je bilo okoli 80. Volili so jih med najuglednejšimi in najpremožnejši- mi meščani. Mali svet je bil prav tako voljen v arengu. Imel je maksimalno 20 članov, če so mu pripadali tudi konzuli in tedaj obstoječi jav- ni uradniki. To pomeni, da je bilo število svetnikov malega sveta dokaj manjše. Po analogiji s Piranom smemo sklepati, da jih je bilo 12. Malemu svetu je arengo poveril vse notranje zadeve, predvsem vprašanje oskrbe mesta s hrano in drugimi potrebšči- nami, vprašanje trgovine in obrti, verjetno tTidi vprašanje solin in kmečkega prebival- stva. Od notranjih zadev so jim bile odvzete zakonodaja, dajatve in najbrž tudi ladjedel- ništvo in mornarica. V našem primeru imenuje listina še ge- neralni svet. Vprašati se moramo, ali je no- tar uporabil dva termina za eno in isto telo (veliki svet), ali je moč iz celotnega kontek- sta izluščiti za generalni svet drugačen po- men. Ker se arengo v ohranjenih izolanskih listinah ne imenuje nikjer, bi bilo povsem kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 161 možno na primer, da se je v Izoli imenoval drugače kot v drugih mestih. V poštev bi prišel termin generalni svet. Toda že kraj sestanka zanika takšno možnost. Ce bi nam- reč šlo za arengo, bi se gotovo sestal na kakšnem zaprtem trgu ali v cerkvi, kakor je bilo v navadi v vseh drugih mestih. Ra- čunati je namreč treba, da je bil član arenga vsak svoboden odrasel moški, z drugimi be- sedami vsaj vsa!k peti prebivalec mesta. Če je imelo mesto okoli 1000 prebivalcev, bi štel arengo 200 ljudi. Verjetno pa je bilo prebi- valcev nekoliko več. Torej zamenjava ter- minov ne pride v poštev. Po drugi strani listina locira zbor general- nega sveta v občinsko palačo. Ta pa v tistih časih ni mogla biti tako prostorna, da bi se v njej sestal celoten arengo. Torej gre za neko telo, ki je bilo po številu takšno, da se je lahko sestalo v dvorani. Po analogiji bi morali reči, da je to veliki svet. To bi po- trjeval tudi način sklicanja. Zbor, o katerem je govor je namreč sklical mestni glasnik. Ce bi šlo za zbor arenga, bi bilo gotovo re- čeno, da je bil sklican »sonu campane«, torej z zvonenjem občinskega zvona. Kvečjemu bi v primeru nujnosti dodali »et voce prece- niš«. Ker tega ni in ker je zbor sklical mest- ni glasnik, imamo drugi razlog za zanikanje enačbe generalni svet — arengo, a tudi raz- log za trditev, da ne gre enačiti velikega sve- ta z generalnim svetom. Da bi rešili vprašanje termina »generalni svet,« se moramio opreti na konkretni zbor 1. maja 1253. Zbor je imel namen »postaviti in imenovati« poslance oz. prokuratorje, ki naj bi zastopali Izolo v pravdi proti samo- stanu gospa svete Marije v Ogleju. Iz prejš- njih dokumentov vemo, da je tekla pravda zaradi volitve oziroma imenovanja gastalda, za izolanske dajatve samostnu in za celoten sklop odnosov med podložnikom (Izolo) in fevdalcem (samostanom). Slo je torej za zu- nanje zadeve, ki naj bi jih reševal veliki svet in za notranje zadeve, ki so bile v pristoj- nosti malega sveta. Imenovani poslanci so morali torej pred sodiščem zastopati Izolo v vseh zadevah tako zunanje, kakor notra- nje politične narave. Zaradi tega sta se oba sveta sestala na skupni seji v generalnem svetu, ki so mu gotovo pripadali tudi kon- zuli kot poseben organ arenga. Generalni svet je torej skupna seja vseh treh oblastnih teles, ki so nastala kot organi arenga. To pa ni vse. Konzuli so nastali kot iz- vršno telo arenga. V obdobju, ko je mesto pripadalo fevdalcu in ko je bil ta daleč od svoje posesti, ko je imelo mesto tudi lastne tekoče probleme, je bila ustanovitev takšne- ga organa ¦— poleg organov fevdalca — po- polnoma razumljiva in nujna. Jasno je, da so konzuli dobivali od arenga neke smernice, ki so polagoma postajale običaj, in so se jih morali držati. Te smernice so bile podlaga nastajajočim mestnim statutom. Toda kon- zuli so se znašli v položaju, da so si lahko pridobili preveč oblasti. Zato je arengo —¦ podobno kakor v drugih mestih — omejil njihovo oblast in to na dva načina: prvič ča- sovno, ker so bili voljeni za maksimalno do- bo šestih mesecev s prepovedjo ponovne iz- volitve pred pretekom kontumacijskega časa vsaj enega leta, in drugič s prisego in smer- nicami, ki so postajale pravzaprav zakoni o vladanju. Ker pa so problemi rasli — v Izoli pred- vsem v odnosu do fevdalca —-, je bilo treba ustanoviti telo, ki bi bolj demokratično za- stopalo interese prebivalstva, kot so to lahko delali konzuli. Tako je prišlo do voljenega velikega sveta, kateremu so naložili zunanje zadeve, in malega sveta, ki je skrbel za no- tranje zadeve. Ko pa so se notranje in zuna- nje zadeve izenačile, ni preostajalo drugega, kakor združiti vse tri organe v generalni svet. Tako je v Izoli nastala svojevrstna ob- lastna shema, ki bi jo mogli označiti kot shemo dvojne oblasti tj. nastajajoče komu- nalne in izumirajoče fevdalne oblasti (glej shemo za leto 1253). Pri tem se jasno vidi naslednje: Nastaja- joči komunalni oblastni organi so do leta 1220 strogo ločeni od fevdalnih. Prav tako je od komunalne oblasti ločena sodna oblast, ki ostaja v rokah fevdalca; ta ima edini pra- vico imenovati sodnika Ln izvedence ter dik- tirati zakone. Poskus spraviti gastalda pod kontrolo komunalne oblasti, ki ga beležimo leta 1220 in se je verjetno ponavljal do leta 1260, je obenem tudi poskus, da bi preko ga- stalda meščana, ki je poznal vse razmere v mestu, vplivali ne samo na pohtična in go- spodarska vprašanja, temveč tudi na celotno sodstvo — gospodarsko in kriminalno. Preko tega so hoteli gotovo vplivati tudi na celotno zakonodajo. Prav tako je jasno, da se komu- nalna oblast počasi, a vztrajno širi in raz- rašča, medtem ko ostaja fevdalna oblast v okostenelih oblikah, ki jih je dobila že v 11. stoletju. Pogled na dogodke dokazuje tudi, da je nastajajoča komunalna oblast di- namična. V kratkem času se konsolidira in je na najboljši poti, da prevzame v mestu celotno politično, gospodarsko in pravno po- budo, torej na najboljši poti, da mesto osvo- bodi od fevdalca. Posledica spora, ki ga omenja listina 1. ma- ja 1253, je bil sporazum med občino Ln opa- 162] kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 tico, ki se je po vsej verjetnosti pozival na listino iz leta 1220, po katerem naj bi gastal- de imenovala občina, vendar v prisotnosti opatice ali njenega odposlanca. Kakor je bilo v takšnih primerih običajno, je opatica za- htevala le, da izvoljeni ali imenovani ga- stald priseže, da bo zvesto služil koristim samostana po dotedanjih običajih izolanske gastaldije. Kalko so ta sporazum sipoštovali do leta 1260, ohranjeni viri ne povedo. Ver- jetno pa je, da opatica ni imela prigovorov. Vendar se je občina leta 1260 odločila za po- slednji korak v svoji politični emancipaciji. V tem letu se v Izoli omenja prvi padestat. Vemo, da se je imenoval Johannes in da je spremljal v Oglej izvoljenega gastalda Jo- hannesa Bonvina. Kmalu po prihodu podestata se je sestal veliki svet (morda tudi generalni svet, kjer so konzuli izročili podestatu oblast), ki je med drugim sklepal tudi o volitvi novega gastalda. Izvoljen je bil Johannes Bonvinus, eden od konzulov, ki so leta 1253 imenovali poslance v pravdi proti samostanu, torej po- polni pristaš občinske politike. Takoj po iz- volitvi je občina sporočila opatici Iltigundi v Oglej ime novega gastalda in prosua za nje- govo potrditev. Že ime izvoljenega je moralo biti za opatico težak udarec. Zato je odgovo- rila sicer vljudno vendar odločno, da je volj- na potrditi novega gastalda, če bo ta imeno- van v njeni prisotnosti ali v prisotnosti nje- nega odposlanca, kakor predvideva sporazum med njo in samostanom na eni in občino na drugi strani in če se bo omenjeni Johannes Bonvino pogodil z njo o prevzemu gastaldi- je. To nedvoumno izhaja iz listine 16. janu- arja 1260. Opatičin odgovor je vsekakor po- menil kršenje sporazuma iz leta 1253. No- vega gastalda pa si je hotela ogledati od blizu. To je Izolane nekoliko presenetilo, a so se takoj odločili nadaljevati svojo igro. Oblastna shema iz leta 1253 dokazuje, da so se že otresli vrhovnega varuštva mesta Ko- pra. Na osnovi razsodbe leta 1225 pa bi se morali apelaci j sko pritožiti prav na Koper. Odločili so se drugače. Ker jim je bila opati- ca manj nevarna kot Koper, ki si je priza- deval uvesti svojo hegemonijo nad vso se- verno Istro, 90 poslali izvoljenega gastalda, in to v družbi z novim podestatom, narav- nost v Oglej. 16. januarja 1260 ju je opatica sprejela v prisotnosti oglejskega dekana Askvina, sho- lastnika Viljema ter treh odličnih oglejskih meščanov. Med prisotne priče je opatica zri- nila tudi podestata Johannesa. Tu je Johan- nes Bonvino povedal, da sta ga podestat in ob- čina Izola izvolila za novega gastalda izolan- ske gastaldije in da prosi za opatičino potr- ditev, kakor je bila seznanjena s pismom občine. Iltigunda je v odgovoru ponovila, da kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 163] bi ga ona in njen samostan rade volje po- trdila, če bi bil izvoljen v skladu s sporazu- mom in če bi se on (že prej) dogovoril z njo v prevzemu gastaldije. Nato je spet sprego- voril Bon vino. Rekel je, da bi se v skladu z izvolitvijo po podestatu in občini rad po- godil z opatioo za naslednja tri leta, kajti podestat in občina sta naredila tak statut, da gastaldi ne smejo ostati v tem uradu več kot tri leta. Ker mu bo> pa gastaldija v na- slednjih treh letih le malo nesla, ji ponuja enkratni prispevek 10 urn vina izolanske me- re. Kot se vidi, je bivši konzul govoril precej ironično, kar epatici ni moglo- biti preveč všeč. Da bi pa ironija dosegla svoj višek, je Bonvino zatrdil, da je v primeru, če bo prev- zel gastaldijo, potreben pomoči in da bo zato izkazoval epatici »večjo čast«. Te besede so do- segle namen, ki ga je občina hotela doseči. Ogorčena opatica se je umaknila, da bi se posvetovala s svojimi »modrimi«. Ko se je vrnila, je v ostrem tonu dejala, da sta se podestat in občina vtikala v njeno jurisdik- cijo v mestu Izoli in prelomila sporazum med samostanom in občine. Zato pod pretnjo 100 mark kazni prepoveduje podestatu in občini, da bi se še nadalje vmešavala v njeno gastaldijo in njene pravice. Pod pretnjo ena- ke kazni je Johannesu Bon vinu prepovedala sprejeti omenjeni urad in se vmešati v nje- ne pravice. Listina je bila napisana v samo- stanu sv. Marije po notarju Ulrichu (Wol- ricus).» Zanimivo je, da se je opatica pogovarjala izključno z izvoljenim gastaldom Bonvinom in da se ni niti enkrat naravnost obmüa na prisotnega izolanskega podestata Johannesa, ki ga je odrinila med priče in je smel pri- sostvovati pogovoru kot le taik. S tem je ne- dvoumno pokazala, da ne priznava nove izo- lanske komunalne stvarnosti. Vendar so vse njene besede namenjene občini in ne gastal- du. Dvakrat je poudarila, da je občina pre- kršila sporazum, v to pa je kot krivca vme- šala tudi podestata. Prav tako je poudarila kršenje svoje jurisdikcije ipo občini in po- destatu in vmešavanje v svoje pravice. Vpra- šanje nastane, ali je megla biti njena reakci- ja bistveno drugačna. Po ironičnem govoru Johannesa Bonvina bi lahko pristala na nje- govo imenovanje, vendar bi ugled samostana preveč trpel. Po drugi strani je skoraj go- tovo, da bi pristala na vsako imenovanje, razen na imenovanje tistih ljudi, ki so jo pri- silili v sporazum, po katerem so bile njene pravice omejene. Potemtakem lahko sklepa- mo, da je izolanski veliki svet dobro vedel, kakšna bo reakcija opatice, če bo izvoljen bivši konzul. Prav tako lahko sklepamo, da so v Izoli pripravili Bonvina prav na tak go- vor IA mu svetovali, naj govori ironično, to- rej da so mu dali nalogo doseči zavrnitev potrditve novega gastalda. Tako je naloga uspela. S tem so Izolani obšli apelacijsko so- dišče in dosegli tisto, kar so želeli. Ker opa- tica ni imela več pravice imenovati gastalda samostojno, se je znašla v Izoli brez pravic. Ce pa bi v nasprotju s sporazumom, ki so ga v Izoli kršili, gastalda le imenovala, bi ga občina ne sprejela. Uspeh bi bil torej enak. Poudariti je treba, da je Bonvino verjetno ostal na položaju gastalda brez privolitve opatice, kajti kasnejši dokumenti dokazujejo, da je občina plačevala določeni del dajatev tudi samostanu. Vendar je z zavrnitvijo po- trditve Bonvina opatica izgubUa pravico do imenovanja tega uradnika v Izoli. To pa je hotela občina doseči. Listina vsebuje dokaze, da Izolani niso kr- šili sporazuma samo v vprašanju gastalda. Opatica je namreč očitala občini, da se je vmešala v njene jurisdikcije in njene pravi- ce. To pa pomeni, da so se Izolani polastili nekaj več kot samo gastaldovega urada. Po listini iz leta 1225 se je opatica Merengarda odrekla tudi pravici do kanoničnega, civil- nega in vsakega drugega posebnega in pri- vatnega sodstva.'" Ni ji sicer bila odvzeta pravica do imenovanja sodnikov in izveden- cev, vendar so morali ti soditi v skladu z željami občine in nastajajočega komunalne- ga in obstoječega običajnega prava. Res je, da so v kasnejših dokumentih dani vsi ele- menti, poi katerih lahko sklepamo, da so ne- kateri sporazumi vrnili samostanu pravico do sodstva, vendar je očitek iz leta 1260 o kršit- vi sporazuma toliko jasen in oster, da je sklep, po katerem naj bi veliki svet po pri- hodu podestata Jehannesa izvolil tudi sod- nika in izvedence, nujen in povsem opravič- ljiv. Ironičen in samozavesten nastop Bon- vina ter izredna ostrost opatičinega odgovo- ra nam dasta vedeti, da je bil nove izvoljeni gastald dobro zavarovan in popolnoma gotov svoje stvari, čeprav je bil podestat nameno- ma odrinjen med priče. Gotovo je imel Bon- vino za seboj celotno mestno prebivalstvo in celotno mestno zakonodajo in sodstvo. In to ga je najbolj zaščitilo'. Veliki svet se je tu gotovo poslužil ustaljene meči arenga in vseh mestnih organov, da je zaščitil delega- cijo. Tega si je moral biti Bonvino popolnoma v svesti. Karkoli bi se mu zgodilo v samo- stanu, se je moglo zelo negativno odraziti na preostale koristi opatice. Oster nastop opatice je bil torej v sami Izoli obsojen na popoln neuspeh. 164 ; kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 Potemtakem se shema mestne oblasti v Izoli leta 1260 precej spremeni. Gotovo je, da je arengo še vedno najvažnejše oblastno telo čeprav nastopa zelo poredko in ga veliki svet že poskuša izriniti. Vendar so člani ve- likega sveta in ostalih teles še vedno voljeni. Volitev sodnika (kakšno desetletje kasneje so bili štirje) in izvedencev pa že prihaja na veliki svet, ki se počasi, a vztrajno organi- zira v odločilno politično telo, ki prevzema tudi del notranjih nalog, predvsem kar se tiče gospodarstva in odnosov do kmečkega prebivalstva. Shema mestnih oblastnih organov v letu 1260 (glej spodaj). Pri tem je razumljivo, da je opatica mo- rala končno popustiti in da je cd občine iz- voljene gastalde tolerirala, vendar le kot ču- varje samostanskih posestev in izterjevalce dajatev, ki so ji šle po starih listinah oziro- ma novejših sporazumih. Tako je gastald izgubil vso politično oblast v mestu. Konzuli so postajali vedno pogosteje le začasna izvršna oblast,, medtem ko se je vlO'- ga sodnika spremenila tako, da je sestavljal s podestatom enoletno vlado in kriminalno sodišče. Skupaj z izvedenci je sodnik sestav- ljal civilno sodišče. Jasno je, da se bo vse to s kodifikacijo statutov spremenilo, kajti od- padli bodo izvedenci, uvedeni štirje sodniki, ki bodo resnična vlada komune, in novi up- ravni organi. Z beneško zasedbo bodo zginili konzuli, ker se bo osrednja vlada obvezala pošiljati podestate. Samostan gospa svete Marije v Ogleju ne bo več posegel v občin- sko politično življenje, čeprav se bodo vlekle pravde za desetine in druge dajatve vse do začetka 16 stoletja." Generalni svet se sicer ne omenja, vendar ni dvoma, da so tudi kasneje skupno sejo ve- likega in malega sveta imenovali generalni svet. Ker so bili konzuli le začasni organ, temu telesu niso več pripadali. Nadomestili so jih sodniki, ki so s podestatom sestavljali vlado in sodni zbor. Dokumenta 1. maja 1253 in 16. januarja 1260 nesporno dokazujeta, da se je Izola uspela rešiti fevdalne jurisdikcije, a tudi fevdalne odvisnosti od samostana sv. Marije v Ogleju in da se je osnovala v neod- visno komuno. Gastaldu so sprva omejili ob- last in pristojnosti, nato so uspeli sicer ne- redno voliti meščana Izole, ki je bolj gledal na koristi občine kot pa samostana. Končno so se morale opatice sprijazniti z dejstvom, da je bila njihova vloga pri imenovanju ga- stalda — gola prisotnost, če je občina sploh to upoštevala. Tako se je nehalo obdobje de- litve oblasti med nastajajoče komunalne in okostenele fevdalne organe. Dvojnost oblasti je v Izoli prenehala, ko so v Piranu šele ome- jevali pravice oglejökih gastaldov v občini. Res je bila opatica sv. Marije v Ogleju šib- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 165.! kejši nasprotnik, kot je bil patriarh sam (pro- ti temu se je moral bojevati Piran), vendar je bil Piran tako po številu prebivalstva ka- kor po gospodarskem potencialu veliko moč- nejši od Izole, ki je morala vzdržati tudi pri- tisk obeh sosednjih občin. Zato je bil njen uspeh za tisto dobo še toliko pomembnejši. OPOMBE 1. Mestni arhiv v Trstu. Fase. 3. E 1/12» in Codice diplomatico istriano pod letom 1253. Kand- lerjev zapis ima precej napak. — 2. CDL. Li- stina iz leta 1031 in AeM III. str. 357. — 3. GDI. Listina 1273—1274. — 4. GDI. pod letom 1175. — 5. GDI pod letom 1189. — 6. GDI pod letom 1220. — 7. GDI. Listina 19. oktobra 1225 — S. GDI. Listina 16. januarja 1260 omenja poleg drugega tudi doseženi sporazum in pa podesta- ta Johannesa. — 9. GDI. Listina 16. januarja 1260. — 10. Kakor v op. 7. — 11. AeM zv. IV. 1888. L. Morteani: Isola e i suoi statuti. In AeM. zv. V. 1889. L. Morteani kot dodatek k istemu delu na str. 198 in nasi. Dokumenti 1346, 1382, 1384, 1394, 1401 in 1511.