Pcsairezna številka 10 vinarjev.
siev.167.
V LjDmiani, v ponedeljek, 24. lilo 16.
Leto XL1V.
s Velja po pošti)
Za oelo loto naprej . , K 26'—
za en meseo ...... 2'20
za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24*— za en meseo „ . . „ 2*—
V	upravi prejeman mesoCno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali n|e
prostor) zaenkrat . , . . po3)v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
Poslano:
Enostolpna p.tltvrstapo 80 vin.
Izhaja vsak dan, Izvemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga vozni red
иг- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111, Rokopisi se де vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo |e v Kopitarjevi nllol št. S. — Bačun l oštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Kranjski lovci
Oprani ruski napadi pri Risi odbiti. - Bitka ob reki fomme џтШт.
78.000 mož. - fazanov odstopil.
Angleži izgubili v 3 dneh nad
Vojsko z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. julija. Uradno:
Sovražnik je včeraj živahno obstreljeval več odsekov tirolske zahodne in vzhodne bojne črte.
Na višinah severno od Posine so vzele naše čete neko opazovališče in so odbile močan italijanski napad.
Napade posameznih italijanskih bataljonov smo odbili na predpolju utrdb Pa-neveggio. Sovražniku se je posrečilo, da je vzel južno od prelaza Rolle v opazovalne namene naprej potisnjeno opirališče.
Na bojni črti pri Soči mestoma živahen boj s topovi.
Dunaj, 23. julija. Uradno:
Zelo ljuti boji so se razvili včeraj po nekaterih dneh razmeram primernega miru na bojni črti južno od Val Sugana. Trajen do skrajnosti ojačen ogenj topov je
E odpiral Italijane, ki so na več mestih več-rat napadli; povsod smo jih odbili z najtežjimi izgubami za nje. Lovski bataljon št. 7 in deli pešpolka št. 17, proti katerih postojankam je bil namenjen glavni naskok sovražnika, so se v teh bojih posebno odlikovali.
Tudi v prostoru Paneveveggio so se razširili boji.
Krvavo smo odbili napad neke italijanske brigade na višini južnozahodno od Paneveggio. Na višinah severno od navedenega kraja se je istočasno izjalovil napad nekega sovražnega bataljona.
Odseki naše tirolske bojne črte, v katerih so se včeraj sobojevali, so se nahajali večinoma v ljutem ognju s topovi.
Na bojni črti pri Soči so obstreljevali močno goro sv. Mihaela. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml,
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 20. julija. Trajna nevihta jc ovirala delovanje naših čet in artilje-rije, zlasti v goratem delu bojišča. Vendar pa so se tudi včeraj vršili pehotni boji v gornji posinski dolini, ki so nam donesli napredke v borkolskem odseku. V dolini Brento je neka baterija namerila svoj ogenj na marterski kolodvor ter j c poslopje samo in s četami zaseden vlak zadela v polno. Ob vliodu v za-jezersko dolino (Belska dolina) je naša pehota 18. t. m. popoldne izvršila drzen napad vzhodno od Mittagskofla, ki je povzročil v sovražnih, po našem ognju zdelanih črtah močen nemir ter prisilil sovražnika, da je pritegnil ojačenja. Na ostali fronti jc položaj neizpremenjen. Neki sovražni letalec je metal bombe na Timau v gornji butski dolini. Bombe so povzročile požar, ki pa jc bil takoj pogašen.
Turudija — mojster v streljanju.
Profesor Lovrič poroča v »Našem Je-dinstvu« dne 9. julija:
Po vsej pravici je slavni general Moh-ring nazval našega Turudijo: r,mojstra v streljanju«. Nedavno se je bilo zahotelo Italijanom, da z velikim številom gorske artiljerije naskočijo naše junake. Posebno neprijetna nam je bila ena njihovih baterij. To je bilo treba za vsako ceno spraviti vkraj. Turudija je dobro slutil, kje je postojanka sovražne baterije ter je nemudoma pohitel k našim topovom, da sam vodi ogenj ... Že tretji strel je udaril v sredo baterije. Ko jc Turudija nazadnje opazil, kako Italijani zapuščajo postojan-
ko, je sesul nanjo 80 granat. Ko bi bili videli, kako so sedaj leteli po zraku kosi vozov, železa in drugih predmetov, Italijani pa bežali, kakor bi jih bil oblil z vročo vodo.
Pa da ni naš Stanko tudi v streljanju mojster prve vrste! Pred nekaj dnevi je prisilil k molku še drugo baterijo, ki se do danes ni več javila. Ako postavijo našo baterijo tjekaj, kjer ji je bil določil mesto Stanko, in jo ograde tako, kakor je bil odredil naš junak, potem takoj gorje Italijanom, a naši bateriji ne bo niti najmanjšega zla. Tako je neka naša baterija nekega dne tako presedala Italijanom, da so jo jeli obsipati s težkim ognjem z osmih postojank. Vse je bilo zaman, a Turudija se je sredi strašnega gromenja posmehnil: »Aha, to ti škoduje, Beppo, jel' de?«
O neki drugi bateriji, katero je bil Turudija krstil za »baterijo Parma«, je Ca-dorna že javil, da jo je prisilil k molku. In kako ne, saj so italijanski topovi zbruhali nanjo najmanj 3000 izstrelkov. Pa ne boš, baterija Parma še živi in prizadeva Italijanom gorje na gorje.
14. junija je naš dični nadporočnik Rukser z minami zasul sovražni okop, drugega pa uničil 26. junija. Italijanske izgube so bile velike, Rukser pa, hvala Bogu, ni izgubil niti enega moža.
Naši Dalmatinci vedo izvrstno ravnati z minometalci, mnogo bolje nego Italijani in tudi merijo dokaj zanesljivejše.
Na koncu še nekaj. Dovedli so pred stotnika italijanskega pribežnika. Stotnik mu pravi kakor v šali: »Kako ste mogli pogaziti kralju dano prisego, da mu boste do smrti zvesto služili?« A Italijan na to: »Ako je smel naš kralj pogaziti dano besedo, smem to tudi jaz!« To je živa resnica, a nadaljnji komentarji so nepotrebni,
Rimske demonstracije za Battisiija.
»Corriero della Sera« in »Secolo« poročata o veliki »patriotični slavnosti, ki se je vršila 20. t. m. na Kapitolu na čast Battistiju. Pod vodstvom interven-cionističnih strank se je zbrala na Pi-azza del Popolo velika množica. Sprevod, v katerem so nosili mnogoštevilno zastave, se jc pomikal proti Kapitolu. Medpotoma so ljudje metali z oken razglednice z Battistijevo sliko. Z uredništva Nemcem prijaznega lista »Goncor-dia« so sneli trobojnico. Ljudstvo je vpilo: »Viva Battisti! Viva li guerra! Vi-va Italia! Abbasso Austria e Germania!« Na Kapitolu je govoril najprej župan knez Colonna. Imenoval je Battistija »novega junaka, novega mučenca, novo žrtev, ki jo je. tirjalo mučeništvo odrešenja in svobode Italije.« Nato je govoril profesor Campi, za njim Domeni-co Oliva. Oba sta vnemala ljudstvo k sovraštvu do Avstroogrske in .dosegla, da se je orjlo na vse strani: »Maščevanje, maščevanje!« Končno je govoril Pagliara, ki je prečital sovraštva se cedeč dnevni red. »Avanti« pripominja, da sc izrablja Battistijevo »mučeništvo« za novo vojno propagando.
Iredentiste umaknejo iz prve črte.
Kakor poroča »Corriere della Sera", je nagnil Battistijev slučaj italijansko vojno vodstvo do tega, da bodo umaknili iz prve črte na fronti vse iredentiste.
Bissolatijevi govori na fronti.
Iz Lugana so poroča: »L' Infornia-zion« izve, da je imel minister Bissola-ti na fronti, da celo v gorskih postojankah govore na vojake, v katerih je pri-digoval o »popolnoma gotovi zmagi Ita-
lije« v sedanji vojni, o »narodnem odrešenju« in o »zopetni dosegi pravic svobodnih narodov proti barbarstvu«.
Italija izziva Nemčijo.
Curih. »Neue Ziiricher Ztg.« javlja: Vprašanje vojne napovedi Italije Nemčiji bo rešeno v nekaterih dneh. Bodoči ministrski svet bo najbrže sklepal o tem, če naj se vojska napove ali naj se izzove Nemčjia, da bo napovedala vojsko.
Z KOSI.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. julija. Uradno:
Od včeraj na danes sc ni nič izpre-menilo. V Bukovim zopet niso uspeli napori sovražnika, ki se je boiel polastiti gore Capul.
Naše čete so zopet pridobile višino MagurO pri Tatarovu. katero je bil sovražnik začasno zasedel.
Pri Obertinu so močnejše delovali sovražni poizvedovalni oddelki.
S strojnimi puškami oboroženo rusko glavno stražo je prepodil honvedski oddelek pri Bariču.
Zasedli smo nove postojanke južnozahodno od Berestečka. Odbili smo sovražnika, ki je mestoma šel za nami.
Zahodno od Lučka in pri Stohodu nič važnega.
Dunaj, 23. julija. Uradno: Čete, ki so se borile na Maguri, smo umaknili proti glavnemu grebenu Karpatov, ker jim je grozil južnovzhodno od Ta-tarova močan ruski sunek. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 22. julija. Veliki glavni stan:
Na obeh straneh ceste Ekau-Kekkau so se upirali braniborski polki dalje močnim napadom Rusov v množicah, ki so se nadaljevali pozno v noč. Vsi so se zrušili z najtežjimi izgubami za sovražnika.
Z ostale bojne črte se ne morejo poročati dogodki, ki bi bili posebno važni.
Beriiu, 23. julija. Veliki glavni stan:
Pozno sinoči smo z zapiralnim ognjem izjalovili južnovzhodno od Rige napad sovražnika. Nemške baterije so гг-bran;lc, da Rusi niso prekoračili Stira pri Zahatki, južnozahodno od Berestečka, kar so poizkušali.
Vrhovno vojno vodstvo,
BUSKO URADNO POROČILO.
Fetrogsail, 10. julija popoldne: Za-padna fronta: Včeraj zjutraj jc čvetero sovražnih letal vrglo 13 bomb na Reval. V postojanki pri Rigi traja topovski boj dalje. Ob Miadziolskem jezeru je naša pehota z uspešnim sodelovanjem bro-brodovja poročnika Olševskega izvršila krepek napad na Nemce, ki je povzročil med njimi veliko zmešnjavo. J užno od Dvinc do močvirja pri Pinsku je sovražni ogenj zelo živahen. Ob Stohodu sc mestoma razvijajo topovski boji. Južno od Močvirja pri Obziru jc bil preprečen po našem ognju sovražen na-padni poizkus.
Galicija. — Po došllh poročilih jc Dnjcstrov pritok Pegel vsled dežja na-rastel za skoro 2 metra in pol. Reka je odplavila vsa. oporišča mostov in bro-rlovo, ki so jih. bili pripravili \vstrijci. Levo krilo: V prostoru med Črnim in Belim Ccremošem, jugozapadno od Kutov, je naša pehota nekoliko napredovala proti porov i u.
19.	julija zvečer. Zapadna fronta!
Položaj je neizpremenjen.
20.	julija popoldne. Zapadna fronta: 17 sovražnih letal je dne 18. t. m. letelo nad kolodvoroma Samirje in Horodzie-ja (42 km severovzhodno od Baranovi-čev), vrglo 28 bomb na neki poljski la-zaret, usmrtilo 3 in ranilo 5 mož izmed sanitetnega osobja ter ubilo 10 in ranilo 23 tam zdravečih se vojakov. V okolišu ob Stohodu je skušal sovražnik napadati pri vaseh Ugly in Arsenowiczy (5 in 6 km jugovzhodno od Kašovke), toda brez uspeha. Prodiranje sovražnika v okolišu vasi Zvinjač in Jelizarov (jugovzhodno' od Gorobova) je bilo ustavljeno.
Galicija. — Pegel, Dnjestrov pritok, raste še vedno. Vse ob njem ležeče doline so poplavljene in vsled tega skoro nehodne. Mostovi so bili deloma odtrgani.
•'0. julija zvečer: Zapadna fronta. Ob d vinski fronti in v Vollniji mestoma topovski boj. Sovražna artiljerija je zopet, obstreljevala ozemlje pri Zvinjačih (vzhodno od Gorohova) in naše vzhodno ležeče postojanko ob Lipj in Stiru.
RUSI V BUKOVINI.
Vojni tiskovni stan, 22, julije. (Poročilo vojnih poročevalcev, potrjeno po vojnem tiskovnem stanu: Rusi poizkušajo brez uspeha, da bi v Bukovini prodirali dalje. Včeraj so večkrat, napadli goro Capul, z velikimi izgubami so jih naši odbili. Močnim ruskim oddelkom se je posrečilo, da so zasedli začasno višino Magura; naše čete so jih s protinapadom pognale v heg.
Pri Obertinu ruske poizvedovalne straže močnejše delujejo. Sovražnik tam poizveduje.
Južno od Barišn (zahodno od Bučača) so prepodili ogrski domobranci močnejši ruski oddelek.
Brez težav so zasedle naše čete nove postojanke južnozahodno od Berestečka. Kjer so poizkušali Rusi napade, so jih naši odbili.
HRABRI BUKOVINSKI ČRNOVOJNIKI.
1856 m visoko goro Giumaleu, katero so imeli zadnje tri tedne zasedeno Rusi ter so z nje ogrožali Dornowatro in naše mesticoneške postojanke, je 19. t. m. popoldne v junaškem boju zopet osvojil oddelek bukovinskih črnovojnikov.
DIMITRIJEV VODJA RUSKE ARMADE PRI RIGI.
Poročevalec pariškega »Journala« javlja z ruske fronte, da so poverili generalu Radku Dimitrijevu vodstvo annade v riškem odseku.
NAJBESNEJŠA BITKA NA RUSKEM BOJIŠČU.
Berlin, 22. julija. (K. u.) Wolff poroča: O včerajšnjih napadih Rusov južnovzhodno od Rige se poroča: Boji tam spadajo med najbesnejše dosedanje boje na vzhodni bojni črti. Napad se je pričel ob 10. uri dopoldne s skrajno krepko topniško pripravo, ki se jc razvila v razbijalen ogenj največje besnosti, ki je trajah 5 ur. Ob 3. tiri popoldne je močna ruska pehota prvič napadla; vedno novi valovi so napadali nemške postojanke. V ognju topov, strojnih pušk in pehote so se zrušili vsi napadi; ob pol 6. uri popoldne so odbili prvi veliki naval. Rusko topništvo je pričelo iz nova delovati. Po l'.'« urni pripravi na boj so napadli drugič ob 7. uri; napad sc jc zrušil v boju, ki je trajal pol ure. Po kratkem odmoru so nadaljevali Rusi okolu
8. ure zvečer z množicami. Do 10, ure zvečer so bili odbiti vsi ruski napadi. Danes je bilo na tem bojišču mirno; Nemci so popolnoma ohranili svoje postojanke. Poraz Rusov je težak, njih krvave izgube so resne. i
IZGUBE RUSOV.
Berlin. »Nationalzeitung« javlja z ruske meje: Ruske izgube so bile tudi v zadnjih bojih pri Lucku in v odseku pri Stiru strašne; število padlih ruskih generalov se je povišalo na 29; padlo je 348.800 vojakov in častnikov.
RUSKI GENERALNI GUVERNER ZA OSVOJENA OZEMLJA V GALICIJI IN V BUKOVINI.
Petrograd, 24. julijo. (K. u.) Petro-grajski listi poročajo: Član državnega sveta, Trepov, prejšnji kijevski guverner in v zadnjem časti predsednik odbora za boj proti nemškemu gospod-stvu, je bil imenovan-za generalnega guvernerja osvojenih oacmelj v Galiciji in v Bukovini. V oči pada, da prejšnji generalni guverner grof Bobrinski ni bil zopet imenovan na'ifca mesto. Očivid-no tudi vlada ni bila zadovoljna z biez-obzirnimi upravnimilq mtetodami tega upravitelja. Glasom poročil moskovskih listov je bil namesto ;'Filepova član državnega sveta, Stihinski, imenovan za predsednika odbora moboj proti nemškemu gospodstvu. Ststoiiiski je star prijatelj Sturmerja ter volja za reakcijo-narja najčistejšega koVti).0
RUSKI ZUNANJI MINISTER SAZONOV ODSTOPIL
Petrograd, 23. julija. (Kor. ur.) Ministrski predsednik in notranji minister Stiirmer je imenovan za zunanjega ministra; Stiirmer obdrži ministrsko predsedstvo. Notranji minister je postal dosedanji pravosodni minister Hvostov, nekdanji notranji minister Makarov je postal pravosodni minister. Prošnja zunanjega ministra Sazonova za odstop je bila potrjena.
CAR NIKOLAJ SASONOVU.
Petrograd, 23. julija. (K. u.) Petro-grajska brzojavna agentura poroča: Car je pisal Sasonovu. V dopisu opozarja car Nikolaj na gorečnost, s katero je minister sledil navodilom carja glede na pravičnost in 't ozirom na čast domovine. Car obžaluj^, ker je prisililo ministra slabo zdravje, da je moral odstopiti.
RUSKI POLJEDELSKI MINISTER OD-STOPIL.
u i Kodanj, 23. julija. »Ruskoje Slovo« '.pordča k demisiji ruskega poljedeljskc-,ga ministra: Naumov je bil znan kot pošten politik zmerne smeri in je bil ivied tega v dumi zelo priljubljen. V zad-ЈПјевћ času se je odkrito govorilo, da so .bili: zlasti agrarni krogi državnega sveta nezadovoljni z Naumovom, ker se je bilr'kot predsednik urada za prehrano zaveemal za to, da se je treba strogo olrfotti maksimalnih cen za kmetske pri-rdeHte. in ker je zelo strogo nastopal pro--ti špekulacijami z živili. Razen tega se .Je Js'aumov še spri z ministrskim sve-rtoriv. Ta spor je prišel v razpravo o pri-•liki4 zadnjega kronskega sveta v glavnem stanu. Ministrski predsednik Stiirmer je pri tej priliki dosegel od carja dovoljenje, da se pod vodstvom bivšega guvernerja v Harkovu, kneza Obolevskega, osnuje poseben urad za pobijanje draginje. Kot kandidatje za mesto poljedeljskega ministra se imenujejo različne osebe, na prvem mestu pomočnik notranjega ministra, grof Bobrinski, ki je že principijelno privolil. Petrograjski listi poročajo, da je car simpatično sprejel misel o osnovanju posebnega urada za pobijanje draginje in da je poveril Sttirmerju izdelavo široko zasnovanega programa za pobijanje draginje in za oskrbo armade in prebivalstva z živili. Interesirani krogi menijo, da bo s tem, ker se podredi dra-ginjski urad notranjemu ministrstvu, obsojen urad za prehrano v brezdelje in da bo prej ali slej razpuščen.
ŠTEVILO BEGUNCEV V RUSIJI.
Berlin, 21. julija. »Novoe Vremja* poroča, da je v notranjih ruskih gubernijah nastanjenih nad tri milijone beguncev, a da jih je dejansko mnogo več.
DOGOVOR MED RUSIJO IN ŠVEDSKO.
Petrograd, 21. julija. (Kor. ur.) Minister za vnanje stvari Sazonov in švedski poslanik general Brandstrom sta podpisala dogovor za-obrat rusko-švedske železnice na mostu preko Torne Filf.
AMERIKANSKA AKCI.JA ZA GLADU-JOČE POLJAKE.
Wasbingten, 23. julija. (Kor. ur.) Predsednik WiJson je dejal napram odposlanstvu poljskih organizacij, da se bo potrudil osebno, da sc izvrši pomožna akcija za gladujoče na Poljskem.
CZ3 CZ3 EZU СП ГГЗ СГ? EZD CZ3
Saro atie „Slovenca/1
Eoji bo zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. julija. (K .u.) Veliki glavni slan:
Naši sovražniki so se morali včera] pri Somme po njih izgub polnim porazom prejšnjega dne odpovedati velikim, enotnim napadom. Brez trutla smo od-bili delne sunke, oziroma smo jih zadušili že v kali. Nekaj dvanajsioric smo ujeli in zaplenili 9 strojnih pušk, ki smo očistili gnezdo Angležev v malem gozdu Faureauz. Z odmori smo nadaljevali živahne boje s topovi.
Uspel ni severno od Masslges (Champagne) danes zjutraj napad Francozov na desni bojni črti.
Delovanje topništva na obeh straneh Može se je od časa do časa pomnožilo do večje ljutosti. Včeraj zjutraj in danes ponoči so se izjalovili -sovražni napadi v bojnem odseku pri Fleury.
Neka naša patrulja je ujela v francoski postojanki severovzhodno 0d St. Die 14 mož.
Letalna služba je podnevi ti ponoči na obeh straneh zelo delovala. Več sovražnih napadov z bombami je po-vziočilo le malo vojaške škode, a zahtevali so deloma med prebivalstvom žrtve, n. pr. v Laonu, kjer je bila nevarno ranjena neka ženska in so bili ubiti 3 otroci.
Naši sovražniki so izgubili sedem letal v zračnem boju; štiri so izgub'li južno od Bapaume, po eno južnovzhodno od Ar-ras, zahodno od Comb?es in pri Roye.
Poročnik Wlndgens je premagal svojega 10. in 11., poročnik Hohndorf svojega 10. sovražnika. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil red »Pour le merite« nadpo-ročniku baronu pl. Althausu, da mu pri-pozna njegove zasluge, ker je premagal pri Roye neko francosko dvokr'Ino letalo.
ВегГп, 23. julija. K. u.) Veliki glavni stan:
Živahnejši topniški boji v nekaterih odsekih med morjem in Ancre. Močnejši sovražni poizvedovalni oddelek smo odbili pri R'chebourg. Po ojačenem delovanju s topovi včeraj podnevi med Ancre in Somme so se razvili zvečer in ponoči iz-nova boji pehote na bojni črti Thiepval-Gu llemont. Napadi Angležev niso uspeli, dasi so brezobzirno nastopali z ljudmi; ljuti boji v bližini so se razvili pri in zahodno od Pozieres, v malem gozdu Foure-aux in na zahodnem robu pr Longueval. Zapiralni ogenj je že v izhodnih jarkih zadušil med Guillemont in Somme napadalne poizkuse sovražnika. Južno od Somme so sledili od časa do časa zelo močnemu ognju, nanj smo jstotako odgovarjali, po-samni francoski sunki, ki so se izjalovili; ujeli smo nad 100 mož, med njimi nekaj častnikov.
Pri Mozi topniški boji, ki so bili večkrat zelo močni. Vzhodno od reke smo odbili v odseku Fleury sovražne čete z roč-n'mi granatami; v gorskem gozdu severno od utrdbe Tavannes pa poizvedovalne oddelke. Južno od Damloup smo pridobili proti selu Dicourt na prostoru, na ujetnikih in na plenu.
Francoska skupina letal je metala včeraj bombe na mesto Miihlhcim in na vasi v okolici. V zračnem boju stro sestrelili dve sovražni letali na mesto Beliort.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 21. julija. (K. u.) Ob 3. uri po-pold.: Južno Somme so Nemci proti koncu dneva izvršili protinapad na nove francoske postojanke južno Soyecourta, a se je moral naskakujoči nemški bataljon vrniti z izgubami in v neredu. Noč je bila na obeh straneh Somme mirna. Večerno poročilo pravi: Popoldanskemu poročilu Se ne da nič dodati.
Angleško uradno poročilo,
London, 2,2. julija. (K. u.) Včerajšnje vojno poročilo pravi: Boji med lirskim okopom in zapaenim delom delvillskega gozda traiajo neprestano dalje. Severno od črte Bazentin-Longueval so angleške čete pregnale sovražnika iz fcurcške^a gozda, vendar pa se je pcsreči'o sovražniku. da je zcDct vdrl v severni del gozda.
London, 23. julija. (K. u.) Listu »Times« poročajo iz angleškega glavnega stana, da so boii v j'ozd;h strašni. Sovražnik <e bil poldrugo leto v posesti teh gor 'ov in je uporabi' vso svo:o umetnost, da jih je prioravil za obrambo. Povprek po gozdih so izkopali prekope in med drevjem pre-pletli bodičasto žico. Na vseh ugodno ležečih mestih so napravili globoka zaklonišča in okope. Gozdovi so sami po sebi gesti. Angleži so nad dvajset takih gozdov očistili sovražnika in so prodirali po kolovozih, ki so bili iz gczdarsHh vzrokov naoravljeni za zgradbo vo;ašk-'h železnic. Toda tudi te jpse so b;le tako zelo pokrite s posekanimi debli in razkosane po krog'ah, da so se komsi rp^kovale od okoiice, kvečjemu po tem. da :'li ie sovražnik mogel bel je obstreljevati s sirojniini in ročnimi puškami.
Bitka pri reki Somme.
Berlin, 22. julija. (K. u.) O bitki pri Somme javlja vojni poročevalec .»Lo-kolanzeigerja: Skoraj na celi bojni črti o.l Bois Fourreaux do Lihona, na približno 40 km doliri Črti, so se premikalo naskakovalno sovražne množico. Kolikokrat so jih vrgli, kupičila so se trupla njih mrtvecev pred našimi jarki, a \euiio ni zgpet so prihajali novi napadalni valovi proti našim postojankam, proti našim ragljajočim strojnim puškam in proti ognju naših topov. Nad lf divizij so je vrglo na nas, izkrvavele so. Blazno dejanje, ki ga nismo pogrešili skoraj v nobeni velikanski bitki te vojske, se je zopet pojavilo; jarke v gozdu Foureaux so napadli angleški jezdeci v gostih množicah; zdaj teže tam v strnjenih, krvavih kupih. Če se je kdaj dvomilo, oba težka dneva 19. in 20. julija z nečuvenim nastopom ljudi in blaga sta dokazala: da gre za veliko ofenzivo naših sovražnikov, gre za tisti udarec, za katerega so strnili in zavarovali vse svojo sile. Nadčloveški napori naših čet so vzdržali tudi ta naskok. Vojni poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča: Skoraj četrt milijona ijudij se je valilo v neštetih navalih proti nemški črti; vselej so se razbili. Dan je bil tako krvav in trd, da jih takih malo označuje zgodovina. Prepričal nas je pa, da države sporazuma nemškega nasipa ne morejo zlomiti. Nastopili so z največjo skupno močjo; dali so najskrajnejše svoje, da bi prebili. Neuspeh je bil za nje za to velik.
Berlin, 23. julija. (K. u.) Wolff javlja: Tako nemška kakor tudi sovražna današnja vojna poročila kažejo, da je . silovita bitka, ki je divjala zadnje dni pri Somme, že prekoračila svoj višek. Danes se poroča z bojišča, da je na obeh straneh primeroma mirno. Po došlih podrobnih poročilih je bil drugi močni napad Francozov in Angležev ofenziva izvedena v največjem slogu; nastopile so že močnejše sile in so porabili več materiala, kakor pri prvem napadu začetkom julija. Po pripravi s topovi in po razbijalnem ognju najskrajnejše bes-nosti je približno 20 divizij na skoraj 40 km dolgi črti od južno od Poziera* do zahodno od Vermaud-Oviller ponavljalo ljute napade. Nemško uradno poročilo je včeraj poročalo, da so se ti najskrajnejši napori sovražnika v primeri z njih velikanskimi krvavimi izgubami končali dovolj klaverno. Naši sovražniki so bili težko premagani. Položaj se je pričel polagoma vsled zmage Nemcev nagibati njim v korist. V bitki pri Somme so se popolnoma zrušili siloviti napadalni načrti sovražnikov.
Souville zadnja glavna utrdba Verduna.
Haag, 20. julija. ^Het Vaderland <c piše: Oči celega sveta se obračajo na bojišče pri Verdunu. Na desnem bregu Moze je šest nemških polkov napadlo iz vasi Fleury in Vaux utrdbo Souville, zadnjo mogočno utrdbo na severovzhodni strani Verduna, ki leži med Terre Troide in baterijo Damloup, južnovzhodno od utrdbe Vaux. Francozi morajo za vsako ceno držati to važno točko, sicer je Verdun izgubljen. Nemci obstreljujejo Souville in gozd Chenois ponoči in podnevi, kar dokazuje, da hočejo zmajati utrdbo za poznejši naskok.
Novi napadi Angležev.
Rotterdam, 22. julija. Severno od Somme so se razvili novi napadi Angležev, ki se pomikajo počasi od Albert proti Bapaume. Vasi Pozieres, ki leži severovzhodno od Ovillers, Angleži dozdaj še niso zasedli. Angleži poizkušajo prodirati tudi proti Martin Piuch, ki leži severno od Bazentina, kjer divja besen, trdovraten boj.
Angleži izgubili v treh dneh 78.000 mož.
London, 23. julija. (Kor. ur.) Seznami izgub z 19., 20. in 21. t. m. obsegajo imena 78.147 mož in 410 častnikov; častnikov je mrtvih 184.
Francozi pričakujejo nemških proti sunkov.
Geni, 22. julija. »Echo de Pariš« javlja: Deževno in megleno vreme zadnjih dni izrabljajo Ncmci za to, da nadaljujejo topniške priprave proti angleškim postojankam. Pričakujejo se zato krepki napori sovražnika.
Bavarski kralj odpotoval na bojišče.
Monakovo, 23. julija. (K. u.) Kralj Ljudevit jc odpotoval danes zvečer na bojišče.
Bavarski kraljevič princ Rupreht postal maršal.
Monakovo, 23. julija. Kralj Ljudevit je imenoval kraljeviča princa Ruprehta 7a nibrši'a; o tem ga jc obvestil s prisrčno brzojavko.
Belgijska vlada povečava irgovsk.o mornarico.
Pariz, 23. ju'ija. Be'gijska vlada je j sklenila, da us anovi novo plovno družbo. Brodovje podfev^koga belgijskega Lloydn, ki šteje zdaj 60 ladij, bodo po-1 višali na 100 ladij s 000.000 tone mi.
Predujem Francije njenim zaveznikom.
Bern, 23. julija. (K. u.) Francoski finančni minister Ribot je predložil francoski zbornici zakonski načrt, v katerim prosi, da bi smel dati zveznim in prijateljskim vladam do 30. septembra letos iz sredstev državnega zaklada predujeme v višini 1.547,500.000 frankov; dozdaj jim je izplaJala Francija na predujemih že 2.327,500.000 frankov.
Velik požar v Bordeaux.
Pariz, 22. julija. (K, u.) »Petit Journal« poroča, da je izbruhnil v Bordeaux v skladiščih alkohola velik požar, ki je zanetil sosedna skladišča in upepelil več hiš; ljudje so se rešili le s težavo; škode je 10,000.000 frankov. Zakaj je nastal požar, ni znano.
Bern, 23. julija. (K. u.) Pariški listi javljajo, da taka nesreča mesta Bordeaux še ni obiskala, kakor zdaj. Cel mestni del je pogorel; veliko pogorelcev mora podpirati mesto. Zgorelo je 24.000 hI alkohola, uničenih je več tvornic, med njimi tudi tvornica, v kateri so se nahajali nemški vojni ujetniki. Škoda znaša najmanj 2 milijona srankov.
Vojni stroški Anglije.
London, 21. julija. (K. u.) Sinoči je bil uradno bjavljen drugi dopolnilni kredit 450 milijonov funtov šterlingov za vojne namene. S tem narašča skupna vsota za leto 1916/1917 zahtevanih zneskov na 1050 milijonov funtov šterlingov.
Angleško besedičenje.
Amsterdam. Grey je pisal svojim vo-lilcem v Larvvicku, da stoji stvar sporazuma prav dobro in da upa na popoln uspeh vojske. Od tedna do tedna zaupa bolj sporazum, zaupanje sovražnika pa pada.
Asquith o Nemcih v Belgiji.
Rotterdam, 23. julija. Na slavnostih belgijske neodvisnosti je Asquith rekel: V vojaških operacijah Nemčije so bile namenoma združene moritve in pustošenja na škodo Belgijcev. Anglija tega ne bo pozabila in je sklenila skrbeti za oživljenje Belgije. Prišlo je na dan, da so se pri nemških vojaških operacijah dogajale sistematične moritve in pustošenja civilnega prebivalstva v velikem štilu. Namenoma so morili može, otroke in žene, skrunili mesta in hudobno rušili dragocene spomenike. To so bili taki dogodki, da so Nemci zopet padli v čase 301etne vojske. Tega ne bo mogoče nikdar izbrisati iz spomina
Belgijcev ali iz ščita Nemcev.
•'i.'" .
Sodba o Nemčiji v angleškem časopisa.
Bern. »Times« objavljajo poročilo svojega danskega sotrudnika o položaju v Nemčiji, ki izvaja med drugim: Države sporazuma naj si bodo na jasnem, da Nemčija še ne strada in ni pričakovati v bližnji bodočnosti lakote; nekoliko živil manjka, izobilice ni, to je vse. Nemci so dokazali, da se znajo vsem razmeram prilagoditi. Nihče ne veruje, da bodo Francozi in Angleži na zahodu prodrli. Naj se sporazum ne vara tudi glede na Zeppeli-ne in z ozirom na podmorske čolne, ki jih z največjo gorečnostjo grade dalje. Nemčija še ni niti pozvala pod zastavo vseh mladih za orožje sposobnih mož.
Angleška jjrna lisir
London, 23. julija, (Kor. ur.) v Times« poročajo iz Washingtona z dne 19. t. m.) Vlada vzpričo prekernega notranjepolitičnega položaja ne bo mogla prezreti gibanja, ki je nastalo vsled objavljenja »črne liste«.
Washington, 23. julija. (Kor. ur.) Državni departement je amerikanskemu poslaniku v Londonu naročil, da se informira o tem, katere amerikanske tvrdke so bile na podlagi zakona o trgovini s sovražniki postavljene na črno listo in kakšni vzroki so bili merodajni za to. Ta korak se je storil v zvezi z neformelno prošnjo za pojasnila, s katero se je vlada obrnila včeraj do britskega poslanika v Washing-tonu,
London, 23. julija. (Kor. ur.) »Daily Telcgraph« poroča iz New Yorka z dne 19. t. m.: Listi se živahno bavijo z danes objavljeno črno listo amerikanskih tvrdk. Amerikanski trgovski svet se boji, da bi trpeli amerikanski interesi. Pričakuje se, da bo \Vilson poslal v London krepko protestno noto, kakor jo zahteva newyorško javno mnenje.
Rotterdam, 23, julija. (Kor. ur.) Glasom nekega tukajšnjega lista poročajo »Times« iz Washingtona, da so nevtralne vlade zaprosile Združene države, da prevzamejo vodstvo odpora proti britski črni listi. Ta prošnja in pa razburjenost v enem delu prebivalstva ste bili washingtonski vladi v povod, da je nastopila proti Angliji. Amerikanski protest bo imel najbrž obliko ostre izjave proti krivici, ki se je storila nevtralcem. Nizozemski poslanik v Washingtonu jc nastopil kot tolmač nevtralne pritožbe ter je izjavil, da se je neka nizozemska ladja branila, da bi sprejela listine amerikanskih tvrdk, ki sc nahajajo na črni listi.
Ugovor nevtralcev proti nasilstvom Angležev.
Haag, 22. julija. (K. u.) »Het Vader-land« javlja iz Washingtona: Ameriška vlada proučuje nizozemski predlog o ugovoru proti načinu blokade, posebno ker se pismena pošta zadržuje. Poroča se, da se bo ameriška vlada pridružila stališču Nizozemske.
IrsKa.
Poostrena varnostna služba na Irskem.
Kodanj. Reuter javlja: Varnostno službo na Irskem so poostrili; vse posadke so ojačili. Vojaki bi radi prijateljsko občevali z Irci, a zadevajo povsod na mrzel odpor.
Wilson za Casementa.
Washington. 23. julija. (Kor, ur.) Senator Ogorman je prosil predsednika Wil-soria za ukrep, da bi amerikanski veleposlanik v Londonu posredoval za izpre-membo smrtne obsodbe proti Casementu v milejšo kazen, Wilson je odgovoril, da ukrene vse primerno.
Dogodbi na Balkan«.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. julija. Uradno se poroča:
Pri spodnji Vojuši praske.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
Požar v Tatoi.
Pariz, 22. julija. (K. u.) Nova francoska poročila iz Aten trde, da so izpustili na svobodo osebe, ki so bile osumljene, da so povzročile požar v Tatoi, češ, da je le slučajno nastal požar.
Grški kralj zopet zgradi dvorec Tatoi.
Bern, 21. julija. (Kor. ur.) Grški kralj je, kakor poroča »Temps«, odredil, da se dvorec Tatoi zopet zgradi. Cesarska rodbina se je nastanila v dvoru Dekelia, ki je last kraljice-matere.
Grške volitve,
Reuter poroča iz Aten: Nemcem prijazna »Nea Himera« skuša volilce ustrahovati, češ, da bosta Bolgarija in Nemčija Grški napovedali vojno, če bo glasovala za Venizelosa. Javno mnenje je razburjeno. — Nemško časopisje piše, da se Nemčiji niti ne sanja kaj podobnega.
Dopisnik »Nieuve Rottrd. Courrand« poroča iz Aten, da volitve ne kažejo ugodno za Venizelosa. Pa tudi če zmaga, pride do vlade šele po sklicanju zbornice koncem septembra in armada bi do srede oktobra še ne bila mobilizirana. Dotlej pa bi osrednje sile lahko odredile vse potrebne protiodredbe.
Rumusske drobnarije.
Švicarski listi pišejo o mobilizaciji v Rumuniji. Letnik 1897. so še enkrat prebrali. Rumunsko poslaništvo v Švici ne ve za te stvari. — Meja za blagovni promet v Bolgarijo je zaprta. — Francoski »Eclair« piše, da je vtis ruskih zmag na Rumunijo zelo šibek. Vlada gleda kakor v hipnozi na Sofijo in Solun. Tam je ključ do položaja.
Francozi in Rusi grozijo Rumuniji.
Budimpešta, 23. julija, »Pester L!oyd« piše: Na francoskem poslaništvu je bil sprejemni večer. Govorili so tudi o notranji politiki. Prejšnji pravosodni minister, pristaš entente, je napadel vlado, ker je v zadevi slučaja pri Marmorici tako drzno nastopila proti carjevim vojakom. Francoski poslanik Blondel je odgovoril: Kriva ni vlada, ampak kralj. Ruski poslanik mu tega ne bo nikdar odpustil, začel mu je že vračati in kralju' bo ta stvar kaj draga. Gibanje proti njemu se je sicer šele začelo, pa potrpite, Hohenzollerec zaide v isti položaj kakor kralj Konstantin, Če se Bratianuju še enkrat posreči prevariti Rusijo, potem bo ruski poslanik porabil vse svoje premoženje, da kaznuje kralja. — »Libertatea« pravi, da ima ruski poslanik svoje premoženje od svojega dostojanstva in zato se opazi, da živi tuj poslanik, ki ima za prednost premoženje in ki hoče kaznovati kralja,
Rusija vendar ne da rumunskega streliva,
Bukarešt, 23. julija. »Steagul« izve na iierodajnem mestu, da so neresnične vesti o prihodu 30 vagonov streliva. Rumun-ska vlada je dosegla samo to, da je rumunsko strelivo prišlo na rumunsko mejo, kjer pa začasno še ostane na ruskem ozemlju.
Rumunija se še ni odločila.
Kaj bo odločevalo?
Berlin, 23. julija. »Vossische Zig.« piše o položaju v Rumunij: Ocl različnih zadnjih vesti b Rumuniji je sedaj dejstvo, da jc Rusija izročila protipo-stavno zadrževano strelivo, ocl katerega je šlo sedaj 30 vagonov v Rumunijo. Napačno pa hi biio vsled tega sklepati na kako pozitivna odločitev rumunske vlade. Brez dvoma pa jc, cla Rusija danes zopet upa na Rumunijo, in najbrže
upa, cla bo to naclo pospešila, če odjenja glede streliva. Po naših informacijah sploh ni misliti, da bi se Rumunija v tem trenutku definitivno odločila. Brez dvoma pa jc, cla hoclo v prvi vrsti na končno odločitev Rumunije bistvevno vplivali bodoči dogodki na vzhodnem bojišču.
Srbski Šraljevič se ženi.
Bern, 22. julija. Srbski kraljevič Aleksander je potoval v London, ker želi kralj Peter, da se oženi. Angleški kralj in kraljica sta bila s kraljevičem zelo prijazna, a opazilo se je splošno, da se princesa Marija ni udeležila nobenih slavno-stih, h katerim so pritegnili kraljeviča in da je celo iz Londona odpotovala.
Islam v vojski.
Turško uradno poročilo, Carigrad, 22. julija. (K. u.) Turški glavni stan:
Perzijsko bojišče: Ruske sile, o katerih smo poročali včeraj, da smo jih gnali v neredu proti vzhodu, so poizkusile obrambo 30 km vzhodno od Revandus, a zasledovane odločno po naših četah, niso mogle sprejeti boia in so se umikale dalje proti meji, V zadnjem boju smo zaplenili dve strojni puški.
Kavkaško bojišče; Na desnem krilu spopadi patrulj in krajni boji, v središču in na levem krilu nič važnega.
Sovražno letalo je priletelo nad Sed-dil Bahr; pregnal ga je naš ogenj.
Naši prednji oddelki so prepodili oddelke sovražnika, ki so se pojavili zahodno od Kostia; bežali so proti Romana. V boju vzhodno od mesta Suez in pri prekopu med našimi oddelki in dvema vodoma konjenice je sovražnk, ki ie popustil neka! mrtvih, bežal oroti prekopu; naši oddelki so mu sledili,
Carigrad, 23. juliia. (K. u.) Agence te-legraohiaue Milli. Glavni stan naznanja: Iraška fronta. V odseku Evfra-ta je eden naših monitorjev viharno napadel 2 sovražna monitorja in povzročil na enem požar. Naši prostovoljci, ki so streljali z brega, so ustrelili nekaj mož posadke. Sovražni ladii sta morali, bežati.
Perzijska fronta. V odseku Kermandšah je položaj neizpremenjen. Oddelki naših čet in prostovoljcev so v energičnih napadih vrgli ruske bojne moči, ki stoje v okolici Bane, proti vzhodu. 37 km vzhodno od Revandusa, 8 km to-stran meje, so naše čete vrgle sovražne zadnje strpže. Utrpele so v našem ognju resne izgube. Da si olajša beg, je sovražnik pometal proč orožje, municijo in druge predmete.
S kavkaške in ostalih front nič novega.
22. julija je zadela križarka »Midilli« južno od Sebastopola na močno sovražno pomorsko bojno moč, ki je poizkušala turški križarki odrezati pot. »Midilli« je bila prisiljena voditi 4urni boj nroti novi ruski vojni ladji vrste »Carica Marija« in štirim torpedorušilcem, istotako najnovejšega sestava. Čeravno so dobivale sovražne ladje neprestano ojačenja, je »Mi-dilli« vsled spretnosti svojega poveljnika prodrla sovražni obkoljcvalni obroč in se vrnila nepoškodovana.
Rusija proti turškim bolniškim ladjam, Petrograd, 23. julija. (Kor. urad.) Rusko ministrstvo za. vnanjc stvari je s posredovanjem ameriškega in španskega poslaništva v Petrogvadu sporočilo turški vladi, da se haaška konvencija iz leta 1907, tičoča porabe načel ženevske konvencije v pomorski vojni, ne bo izvajala {?lerie turških bolniških ladij.
1 morili.
Nemški podmorski Solni pri otokih A!and, Beriin, Iz Stockholma sc poroča: Nemški podvodni čolni so se pojavili na. morju južno od Alanda. Promet med Rusijo in Stockholmom se je zato ustavil.
»Deutschland« vozi zlato. Haag. »Daily Telegraph« poroča iz New Yorka, da so vkrcali v »Deutschland« tudi. zlato.
Zaplemba avstrijskega psrnika. Haag, 22 julija. (Kor. ur.) Nizozemski poslanik v Lizboni je sporočil, da jc portugalska vlada zaplenila v pristanišču Mormugao se nahajajoči avstrijski parnik »Vonvarts«.
Dipl9Hl;Ci!fl SPGMfl 0 ШШ VGjSK?.
Lugano. Neki italijanski list je pozval vojne atašeje sporazuma, naj izjavijo, kdaj se bo končala po njih mnenju vojska. Ruski vojaški ataše jc rekel: Vojska se nahaja zdaj v končnem razvoju, a do konca jc še daleč. Angleški ataše je izjavil: Anglija se je pripravljala na vojsko dve leti; lahko se zato vojskuje še dve leti. Francokki vojaški ataše je opozarjal na krepki odpor Nemčije, nasproti kateremu so do-
segli le nekaj uspehov. Dosedanji vojni način je dokazal, da Nemčija ne more več s prejšnjo zmožnostjo premikati svojih čet z enega na drugo bojišče.
„Krone Kulture ln vsesa stvarstva."
Po dunajski »Zeit« povzamemo: Haaška protivojna zveza je stavila delegatom obeh haaških mirovnih konferenc tri vprašanja o mirovnem stremljenju po vojni. Eno vprašanje vprašuje: Ali je želeti in ali bo mogoče po vojni nadaljevati delo haaških mirovnih konferenc? — Monakovski profesor mednarodnega prava, Stengel, ki je bil v Haagu delegat nemške vlade, odgovarja: 1. Ne. Sicer pa je to docela odveč, ker končna zmaga bo brez dvoma in mora biti nemška. Tako bomo tudi mogli vse kalilce miru držati na uzdi in zagotoviti in ohraniti trajen mir ne samo sebi, ampak vsemu civilizovanemu svetu. Ves dosedanji potek vojne pač vendar priča, da je izmed vseh narodov previdnost izbrala nas Nemce, da nastopimo na čelo vseh kulturnih narodov in jih pod našim varstvom vodimo do varnega miru; kajti mi nimamo samo potrebne sile in oblasti, ampak tudi največjo silo vseh duševnih darov in smo krona kulture in vsega stvarstva. Zato je nam pridržano, kar se ni še nobenemu narodu posrečilo, dati namreč svetu mir. — 2. S tem je vsakovrstno mirovno delo nepotrebno, ker bomo mi Nemci kot gospodarji nad nemirnimi sosedi prevzeli tudi službo in nalogo vsakovrstne mirovne policije in jo obdržali iz lastne sile proti vsaki strani. Vsako nevoljo do miru bomo znali v kali zatreti. — 3. Da se podredi našemu v vsakem oziru nadkriljujočemu vodstvu, jc za vsak narod edino in najbolj gotovo sredstvo, da si ohrani svoj obstanek. To posebno tudi za nevtralce, ki bi storili najboljše, če se prostovoljno nam pridružijo in zaupajo. Prava dobrota je in modra previdnost, da se v teh težkih časih razpora pridružiš mogočni glavi, kajti zasluge za mogočnega zapustnika jc najboljša setev za bodočnost. Ni ga naroda, ki bi imel več čustva in idealov, kakor mi Nemci in zato je pod našim varstvom vsako mednarodno pravo odveč, ker bom« mi iz lastnega instinkta in sami od sebe vsakemu dali njegovo pravico.«
»Frankfurter Zeitung« odločno protestira, da sme nemški profesor Nemčijo tako kompromitirati pred svetom. Nemčija j ne trpi na veličju, ampak brani lastno ko-_Žo. — Dunajska »Zeit« ostro ožigosa to »politiko profesorjev« in kaže, kako je škodljivo to vmešavanje nemških profesorjev v politiko, Ali naj se po Stenglovih izjavah čudimo, da se nevtralci boje nemške zmage, ker se jim obeta, da bo konec mednarodnega prava in da prijo pod politično in duševno nadoblast Nemčije. Ali naj se čudimo, da svet veruje geslu Francije in Anglije, da se bojujeta za svobodo : sveta. Pa profesor Stengel ni prvi in sam med nemškimi profesorji. Ko so nemške čete vkorakale v Belgijo, je 93 nemških profesorjev poslalo civiliziranemu svetu spomenico, ki je podžgala sovraštvo do Nemcev. Nato so profesorji dali nekaj časa mir. Sedaj pa pride zopet eden in zopet škoduje nemški stvari.
\i Eorlcr.
Gorica, 21. julija 1916. Vse neizpre-menjeno. Lahi se ne, morejo ganiti z mesta, zato pa streljajo in pokajo vsak dan nekaj, sedaj tu, sedaj tam in stikavajo našo fronto povsod, kakor žolna, ki kljuje na različnih krajih drevo, da bi iztaknila kje votlo nezdravo mesto, kjer bi našla svoj plen. Pa deblo naše fronte je povsod celo, zdravo in laška žolna si zastonj in brezuspešno izrablja svoj kljun. Cadorna lahko zapoje tisto: »Kam pa to pride, kam to gre, kam to gre, ali kje je to naše prodiranje! — 19. julija smo imeli cel dan po samezno artiljerijsko streljanje. Ker je bilo oblačno, so aeroplani morali počivali v hangarjih. Včeraj, 20. t. m., na. dan obletnice bitke in laške sramote pri Visu so bili italijanski topničarji bolj živahni. Škoda, da nismo smeli izobesiti v proslavo 501etnice naše zmage naših zastav, da bi iih malo bodle v oči. Popoldne se je zvozilo lepo število granat po zraku čez Sočo — šle co večinoma daleč čez mesto. V okrožje ulice via Ponte lsonzo lam okoli Alojzijcvišča so jih tudi poslali nekaj, do-čim so proti večeru vrgli na Straciče nekaj šrapnelov. Proti 6. uri zvečer se jc kakor vsak dan pričelo bobnenje min. Ker je bilo deloma jasno, so izleteli tudi aeroplani iz svojih kletk. Dva sta se lovila in preganjala s strojnico nad mestom. Tudi ponoči ni hotelo bili mirno, nekaj pred polnočjo so začele zopet sopihali težje granate nad hišami, a šle so čez, v ozadje mesta. — Vreine imamo tako, kakor kdo hoče. Malo dežja, malo sobica, tako da se ni treba pritoževati radi vročine. Vse bi bilo prav in dobro, samo da bi ti prokleti Lahi kaj kmalu ne megli več vpirati svojih poželjivih oči od Števerjana gori na našo lepo Gorico!
Po iflškb vrhovih.
Že v mirnem času sem bil obožc-vatelj visokih gora. Drzno v nebo kipeči vrhovi vzdramili so vselej mojo grešno dušo in ljubil sem te gorske velikane
---v dolini. Divil sem šc nad krasoto
Triglavskega pogorja v Bohinjskih hotelih, vžival planinski raj v Alaževi koči ob čaši sveže pivc, v duhu si narisal širni razgled Škrlatice in Razorja na verandi Lujiznih toplic ob Blejskem jezeru in na jeseniškem kolodvoru sem z zanimanjem poslušal ljubljanskega planinca, ki se jc vračal s šopkom narcis in planik z Golice ali KoČne. — A časi v dolini so se tudi spremenili, prišla je dolga vojska in po dveh letih napravila iz mene sigurnega in vztrajnega planinca, da hritoolazea.
Vže tri mfesccc lazim in plezam pft laških gorah^jtežkopodkovanc gorske črevlje, zakrivljeno palico v roki, za čepico pa šopekbeqotlic — vSe kakor pravi naš pesnik %e ihi vendar iščem zaman tisti nebeški i vžitek hribolastva, o katerem mi je tokomavdušeno pripovedoval ljubljanski planinec na jeseniškem koiodvoru.i zaimm zrem raz strmih in visokih gora, •etrtTnavdušim dušo in srce kakor takrat,ivt^Bohinju in na Bledu. In zakaj? Ooigovor jo popolnoma enostaven: ker vlnda na teh gorah žo dolge mesece1 vojhtu In vendar životarim tu, na nad lO.Oft.metrov visokem vrhu že tri mespce-Jipskusil in okusil sem vse dobroto gorskega bivanja. Dva metra debel sneg,'mraz, večne megle, deževje, zimo, spomlad iu polet je sem doživel tu in si tudi aklimatiziral telo na te vražje vremenske izprcmemBe. Moje ležišče jc pocl skalami, zakrito in zavarovano s kamenjem, tramovi močnih smrek in zemljo. Okoli meno pa cvete najkrasnejša planinska cvetka »rodo-dendron« v sto in sto šopkih. Moja postelja je smrečina, čez katero položim svojo odejo in kjer spim včasih še prav dobro, to so pravi, če me pusti spati prijatelj onstran hriba. Nahajamo se v bližini strelne črte, vsled tega smo so zarili v zemljo in skalo. Malokrat vlada tu gorski mir, no čujoš petja veselega ptiča, ne vidiš lahkih srn in divjih Jtozj, le topovi okoli nas, pred nami iij, za nami grmijo noč in dan, prasketajo večno in enolično infanterijske puške, gorski zrak jc poln šrapnelov in grBhat. Kamenje se vali in trga po grapah, zemlja se trese in ziblje. Skrit v ležišlu in zavetju strmiš predse in čakaš, tift, sp umirijo gorske pošasti onstran hribq, in ko zavlada mir, zlezeš kakor таШц-ček iz luknje in gledaš na vrhovfe,- ki so ravnokar bruhali smrt raz sedoe, a sedaj zopet mirno štrle v sinjo aifcbc}. Dan je enak drugemu, .ledva vstaja jutranja zarja, žo zaslišiš motorni toptffc mnogoštevilnih sovražnih zralcoplavov, ki v predrzni bližini in nižini pianKajp nad nami in iščejo jutranje žrtve. Ogenj brambnih tonov je vedno silnejšiq$te-vilni šrapnelni izstrelki padajo naVJiaJ. Žc se bližajo naši zrakoplovi, vjtHkb manjši in hitroji se ti dozdevajo. Zt'acJ-ni boj sc prične; raz zrakoplovov klepetajo strojne puške, sovražni Caproni dela drzno manevre, razmeče bombe in pšice raz sobe in hitro odleti v zavetje. Jutranjo solnce obseva njegova krila, raz katerih se blišči zeleno belo rdeča triko.lora.
Polagoma začenja topovski dvoboj vseh različnih kalibrov, zclaj silne-jo,. potem zopet, počasneje, Po gorskih stezah plazi gorski Iren,.vodniki vodijo male konje iu mule s težkimi tovori. Eni nam prinašajo hrano, drugi vodo v sodčkih, izmučeni in izpohani odlagajo in se zopet vračajo po dolgi in nevarni stezi v dolino. Tu m tam pade granata mecl nje, raztrga konje in moža. lc za bij) je obstala kolona in že odhaja svojo pot. Ogenj sovražnih topov, narašča v bobneči ogenj, gora pred nami jo pokrita z dimom in eksplozijam, tresk za treskom, sedaj granata, zdaj zopet cvileči mali oblački šrapnela. Iz gozda spodaj se vali debel dini/gore odbijajo grom raz sebe in tulenjo topov, je podobno strašnemu viharju. Fui, 1'iuu! tresk, granata jo zgrešila svoj cilj in padla na naš prostor. Fiu, fiuuu žvižga okolu mene, poka in razbija skalovje. \ kritju čakaš in strmiš predse in že zopet, sc ti bliža vražji fiu. Več ur traja ta gorski boj, potem pa hipoma umolkne in takoj so oglasijo puške. Na tisoč in tisoč strelov hkratu, strojne puške drdrajo neprenehoma — napad. Valovi boja se vzpenjajo iz ene doline v druge, butajo v skalnate steno, zclaj bližje, zdaj dalje — potem pa utihneva-jo v posamezno, strelo. Daleč za nami grme lc še težki topovi, pojemajo in umolknejo. Solnce je vtonilo za gorami, noč je prižgala zlate zvezdice na nebu in pogrnila njen temni plašč čez poso-riJŠSe. Naša kolona jo oprtala male socl-čeke na konje in tiho odšla v dolino. Po gorski cesti so čuje lc peket kopit in ropot gorskih palic, nočno delo gor-
skega trena se pričenja. Vležcm so na smeričino, prižgem svečo in izvršim pisarniško delo, čitam Časopise ali prebiram svetovno literaturo v Reklamovi i;f daji. Na stezi vlada živahno vrvenje, ču-je se posamezen klic, ihtenje, v bližini zarezgeta konjiček, ki osamljen kliče svojega tovariša.
Tako životarimo na laških gorah in pri najboljši volji ne morem najti le ene goro, ki bi mi ugajala, ali, ki naj bi se mogla primerjati po lepoti ali inte-resantni formaciji z našimi gorenjskimi vrhovi. Gotovo nimajo ti vrhovi tudi v mirnem času nikako privlačne sile za hribolazce, kajti nikjer ne vidiš tako lepih in udobnih hišic, planinskih koč in zavetišč kakor na naših slovenskih planinah. Le malokdaj opaziš zeleno belo rdečo markacijo, steze, ki se vijejo sedaj okolu gorovja, je napravila .šele vojska in na vseh raznih Čimali in Kampah, Lcmerle in Menerle, LTncliči ali Dodiči vlada praznota, vasi in kraji, ki so jako oddaljeni , pa ne kažejo znamenje, da jc tu pred leti cvetel tujski promet.
Moj opis laškega gorovja jc površen in mračen, temu so ni čuditi, kajti človek, ki že mesece in mesece ni videl vasi ne hiše, ne ljudi, postane čmeri-kast samotar in malobeseden, vsled tega pripuščam natančnejšo in stvarnej-še poročilo gospodu vojnemu poročevalcu, kateri bo šetajoČ se po trotoarju glavnega mesta zabrenkal na pesniško struno bujne mu fantazije.
Ižanc.
Spomin do boje v jrlvašKem goz®' nad Wolczo dolino.
K bojem junaškega pešpolka št. 17. Spisal Ivan Gruden.
Ko so bili Rusi silovito poraženi pri prvem obleganju trdnjave Przemysl in vrženi nazaj, jih je naša armada na odprtem polju silovito zasledovala. Začela se je druga naša ofenziva, ki je segala od hribovja Karpatov čez srednjo Galicijo iu Rusko Poljsko do obali Vzhodnega morja. Boji na tej črti so bili po izjavi očividcev eni najhujših, najnapornejših v povestnici dosedanjega bojevanja z Rusi. Štiriindvajset dni smo stali v boju na življenje in smrt, na mnogih krajih komaj slo korakov oddaljeni od sovražnika.
Naš hrabri pešpolk št. 17 je zavzel takrat višine vzhodno od Novvega Miasta nad vasjo Wolcza doljna (Volčja dolina). Bilo je nekako 10. oktobra 1. 1., ko je naš pešpolk prišel na to mesto, oddaljeno uro hoda od sovražnih postojank. Počivali smo par ur v senci košatega gozda in čakali noči: ugodnejšega časa za prodiranje. Ko se je zvečeriio smo se razvili v rojno črto: mož oddaljen par korakov od nmža, in prodirali proti sovražniku. Prehodili smo nekako polovico pota, odkoder smo imeli dober pregled na sovražnika. Kaj imamo narediti, je vsak vedel: liki krt si izkopati bojni jarek, zavarovati se pred sovražnim ognjem, a tudi uspešno pošiljati ogenj v sovražne strelske jarke, ki so bili dvesto korakov oddaljeni od nas.
Naš drugi bataljon je zavzel bojno črto ob robu malega gozdiča, ki je bil globoko zagozden v sovražne strelske jarke. Mrtvaški gozdič majorja Pichlerja-.', kakor smo ga imenovali po našem bataljonskem poveljniku, ki je poveljeval tedaj dva bataljona in zadrževal 24 dni celo rusko divizijo.
Boj je bil silovit. Noč in dan so streljali Rusi iz vseh pušk in strojnih pušk v gozdič. Ležali smo v strelskih jarkih in za vsakega, ki bi bil vstal, bi bil to goiov samoumor, kajti takoj je prežalo nanj deset sovražnih pušk. Naša naloga je bila, zadrževati sovražnika. Da bi naskakoval, smo vedeli, da ima premalo korajže, zato smo naskakovali mi. Prišlo je enkrat povelje za naskok. Zapustili smo strelske jarke in se približali do sto korakov od ruskih postojank in od stotnije je prišlo le par mož nazaj. Tudi ranjenci se niso megli rešiti, ker radi goste toče krogelj ni mogel nobeden nazaj. Od tedaj pa srno ostali v starih naših jarkih. Večkrat sem dvignil glavo, oddal par dobro namerjenih strelov, a že so žvižgale ruske krogle okoli glave, enkrat mi jc ena tudi kožo csmodila in moral sem dol k tlom,
In ta ruska artiljerija! Metala je granate in šrapnele, kot bi mislila izvojevati hiter konec vojne, ali zaloge streliva so ji še pred Božičem pošle. Redno vsak dan ob isti uri je obstreljevala naše postojanke, alt zadela prav malo. Tudi našega gozdiča se je spomnila vsako popoldne. Streljala pa je samo v salvah (po 10 in več strelov naenkrat), ali izgube od artiljerije so bile malenkostne. Rušilo se je drevje od granat, semtertje kakšnega zasulo, ali do smrti je redko prišlo. Posebno v prvih strelskih jarkih smo bili varni pred njo.
Podnevi je bilo po planjavi nemogoče v naš gozdič; tovariši, ki so nosili jedila, so bili redno postreljeni. Šele ponoči, ko je ponehal ogenj smo vstali iz jarkov in te-
daj je bilo precej življenja. Prinesli so nam nekaj živil, mesa in kruha, čeprav mrzlo, in se pogovarjali s tovariši c težavnem, a odločnem in častnem delu za domovino. In veselo, milodoneče se je glasila pesem v pozno noč: »Marija k tebi...« Zdelo se mi je, kot bi se nad našim gozdičem razprostirala večna nebesa in pripravljala prostor tistim, ki toliko trpe za domovino in pravico ...
Tudi prvi bataljon je imel dosti opraviti pre4 številnim sovražnikom. Njih strelski jar»fc se je razprostiral po planoti levo od naa. Od nasprotne strani je bil hud ogenj, a tudi naši so odgovarjali dobro. Videti pa ni bilo toli hudega ognja iz strelskih jarkov. Nekoč zapazi tedanji nadpo-ročnik Šuflaj, da se vrhovi dreves majejo. Dal je stotniji povelje, naj začno streljati v vrhove dreves. In kaj smo videli? Padali so kot češarki iz dreves. Rusi so imeli na drevesih strojne puške in celo vspenjače do njih, odkoder so streljali na nas. Ali kranjski Janezi so jih kmalu pogruntali.
Rožno poročil
Razširjeno vojno ozemlje na Ogrskem.
Budimpešta, 22. julija. Stolici Marma-ros in Bistrica sta priklopljeni ožjemu vojnemu ozemlju.
Knez iz Monaka pri sv. očetu,
• Reichspost: poroča, da se je obisk monaškega kneza v Vatikanu vršil popolnoma po predpisih za obiske katoliških vladarjev. Papež kot pravi vladar v Rimu ne pusti, da bi kak vladar v Rimu prej obiskal italijanskega kralja. Monaški knez je tega obiskal v italijanskem glavnem stanu. Na vatikanskem obisku pa se knez ni nastanil na Kvirinalu, ampak zunaj Rima v papeževi vili v Viterbu. kjer mu je tudi vrnil obisk državni tajnik kardinal Gaspari.
Zakaj bodi Španska nevtralna.
Curih. 23. julija. Bivši španski ministrski predsednik Dato je izjavil, da bo Španska v vseh okoliščinah nevtralna, ker upa, da bo pri spravi dosedaj sprtih evropskih narodov igrala merodajno vlogo.
Iz senata Zcdinjenih držav.
Washington, 21. julija. (Kor. ur.) Senat je sprejel mornariško predlogo, ki določa gradbeni program za tri leta. Med drugim se imajo takoj graditi štirje dread-noughti in štiri bojne križarke. To zahteva izdatkov za prvo leto 315,800.000 dolarjev, kar znaša 45,800.000 dolarjev ve£, nego je proračunala zbornica reprezentarf-tov v zakonu.
Bombna eksplozija v Saa Franciscu.
San Francisco, 22. julija. (Kor. ur.) Pri neki paradi v korist oboroževalni propagandi se je zgodila bombna eksplozija; 6 oseb je mrtvih, 29 ranjenih. Bomba je bila skrita v kovčegu; hiša, pred katero je raz-počila bomba, je bila zrušena; z dopisnicami je bilo prej posvarjenih več oseb. Policija je zaprla nekega sumljivega mornarja.
Velika nesreča v Berlinu.
Beriin, 23. julija. (K. u.) V okolici Berlina se je zgodila pri zgornjem Spree strašna nesreča. Osebni parnik je zadel v motorni čoln, v katerem se je vozilo veliko oseb; več jih je med njimi utonilo. Govori se. da je mrtvih 20 oseb, a uradnih poročil o tem še ni.
Morilec Jauresa prosil, da bi sme! na bojišče.
Pariz, 23. julija, (K. u.) Morilec Jauresa Villain je prosil, da bi ga odpustili iz zapora na bojišče. Njegovo prošnjo so odbili.
Dnevne novice.
-f Cesar je z Najvišjim odlokom, izdanim 8. julija, najmilostljivejše blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad avstrijskimi vojniškimi zbori. — Cesar je z Najvišjim odlokom, izdanim 7. julija, blagovolil dovoliti sistemiziranje pobočnega orožja za funkcionarje avstrijskega Rdečega križa I iz civilnega stanu.
-f Ministrski svet s precej dolgim razgovorom se je vršil v soboto na Dunaju.
-J- Poljski klub ima svoje plenarno zborovanje dne 29. t, m.
-j- Madžari, Sliši se, da pojdeta grofa Andrassy in Apponyi ta teden k cesarju. Grof Andrassy gre v kratkem v Berlin.
+ O »Slovenskih bojnih in vojaških pesmih« v nemškemu prevodu Rudolfa p 1. A n d r e j k a prinaša daljšo oceno oficijozni dunajski »Frcmden-blatt«.
4- Odlikovanje. Poštar na Krki pri Zatičini g. Josip J a k š e ie odlikovan za izredne zasluge za vojno botrstvo z veliko častno diplomo. Enako odlikovanje je prejela poštarica v Dobu g. Franica P c -t e r m a n.
-'r Imenovtnie, Za polkovnika je bil imenovan bivši pred sovražnikpm padli podpolkovnik in poveljnik 55. pp. Alojzij Velkaverh,
—	Na laškem bojišča pri Asiago je G. junija padel Franc K a s t e 1 i c , kadet pešpolka. Rajnki jo bil rojen v Metnaju pri Zatičini in jc obiskoval gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano. Bil je izvrsten dijak in jo meseca marca t. 1. dovršil maturo z odliko. Ob maturi je nosil srebrno lirabrostno svetinjo, ki jo jc prislužil v vročih bojih pri Oslavju. Mlado življenje mu je končala granata, ki se je tik njega razletela in z njim vred ubila šc pet, drugih vojakov. Blagi mladenič, ki so ga vsi radi imeli, je bil tudi vzoren kongroganist. Naj mirno počiva v tuij zemlji!
—	Trije junaki padli v enem tednu. Iz Leskovca se poroča: Dne 4. julija je na gališkem vojnem polju padel 20letni ka-delaspirant Jožef Pire iz Velike vasi. Pokojni je v Novem mestu dovršil sedmo šolo in napravil maturo. Pokopan je v Stanislavovu in ima svoj poseben grob. — 9. julija je pri naskoku na Laha padel 36 let stari oženjeni Franc Urbn.nč iz Mrtvic, pokopan jc na gori Cima Dodici. Istega dne ob pol 5. zjutraj je padel tudi tam 19letni Janez Mlakar iz Leskovca. Junakom svetila večna luč!
—	Iz Krope. 21. t. m. je uošla g. načelniku železoobrtne zadrugo Val. Šolar od preč. g. voj. kurata dr. Kulovca taka-le dopisnica: »Naznanjam uradno žalostno vest, da jc padci dne 9. julija ob 6. uri zjutraj pri цги-коки kad>4 Zdravko Šolar, roj. 189Г). Zadela ga je sovražna krogla v glavo. Drugi dan smo ga pokopali na skupnem vojaškem pokopališču polka blizu goro Monte Dodici. Za hrabro vodenj o je bil isti dan povišan v kadeta. V imenu celega polka vam izražam svoje najiskronejšo so-žaljo ob bridki izgubi. Tudi meni jo zelo žal za njim, saj jo bil par let moj učenec. Bog naj Vas tolaži v Vaši žalosti.«
—	Spoštovani rodbini, ki jo izgubila v padlem junaku najsiarejšoga sina, talentiranega, vrlega visokpšolca-tehnika
—	našo iskreno sožaljo. N. v m. p.!
—	Padla sta praporščak 59. pp. Jurčič Ivan in praporščak 36. dom. p. Kuret Emil.
—	Štirikrat odlikovan jc bil do zdaj v sedanji vojni major 12. gorskega artilerijskega polka Ivan Zimniak; prejel j«; vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo, vojaško zaslužno svetinjo na traku voj. zasluž. križca. Signum laudis in red železne krone 3. razreda. Razen tega je dobil major Zimniak dve pohvalni priznanji.
—	Iz Kranjske gore. Začela se je letna sezija, žal da brez letovičarjev. Bodočim obiskovalcem lepega našega kraja pa že danes lahko povemo, da bodo dobili Kranjsko goro po končani vojski popolnoma prenovljeno. Krasne ceste in električna razsvetljava, za kar si je pridobil g. ing. Ivan Bešter neprecenljivih zaslug, so nam že danes v največji ponos. Največja snaga in čist planinski zrak pa varujejo tukajšnje prebivalce vseh epidemij.
—	Letino imamo, zlasti za seno, prav dobro, pridelalo se bo tudi nekaj žita in posebno krompir prav dobro kaže. — Smo blizu bojne črte, slišimo sem in tje grom topov in v novejšem času nas je obiskal tudi sovražni letalec, ki je na raznih mestih metal letake z vsebino, katera govori zlasti o našem III. zboru. Da, da, ta jim preseda! Slovenci in Hrvati, njihovi smrtni sovražniki, a naši nesmrtni junaki!
—	Poročil se je rez. nadporočnik g. Valentin Eržen z gdčno Marijo Hlebšovo iz Kranja.
—	Smrtna kosa. Umrl je bivši celjski državni poslanec dr. Rihard pl. Foregger.
—	Umrl je v Kranju zasebnik Radeckijev veteran Andrej Galjot podomače Čurnik.
—	Podlegel je ranam c. in kr. poročnik Ferdinand Janša, sin vpok. c. kr. okrožnega stražmojstra Ivana Janša v Kranju,
—	V Mariboru je umrl hišni posestnik Martin Musek. — Umrl je v Mariboru hišni posestnik Ferdinand Abt. — Včeraj, dne 20, t. m. smo na Dobrni pokopali gospo Marijo Kurzaman, ki je 18. t. m. zjutraj umrla. Rajna je bila hči dolgoletnega top-liškcga blagajničarja in gostilničarja Jožefa Braunerja. N. v m. p.l
—	Cesarjev spomenik so odkrili dne 23. t. m. v Osjeku. Spomenik so izdelali vojaki-rckonvalescenti.
—	Oporoka škoia Krapca, Škof Kra-pac je zapustil milijon kron za škofijsko deško semenišče v Djakovu, ki se bo šele ustanovilo, 200.000 K za razna kulturna in dobrodelna društva na Hrvatskem.
—	Dobrna. V naših toplicah je zdaj kakih 80 častnikov in vsega skupaj od začetka junija je bilo tu kakih 100. Prostora za civilne topličarje je torej še dovolj; sta dva hotela: »Union« in »Styria« še popolnoma na razpolago. Večinoma sc letos le-čijo tukaj na srcu in živčnih boleznih.
—	Naši vojaki v Jeruzalemu. »No-vine-< poročajo, da so prejele dopisnico iz Jeruzalema, katero pošiljajo naši vojaki z besedami: Pozdrav iz Palestine.« Nato slede podpisi.
Srbski polkovnik Radovič pripeljan v Sarajevo. Iz Sarajeva se poroča z dne 19. t. nt.: Polkovnika srbske vojske ' Radoviča, ki je sokriv umora naševSa pre-
stolonaslednika in njegove soproge, so pripeljali v Sarajevo jn ga izročili tamošnjemu vojaškemu sodišču.
—	Zagrebški dnevniki se podraže. Z
dnem 1. avgusta 'sfe podraže za 2 vinarja vsi oni zagrebški! dnevniki, ki izhajajo na osmih straneh.
—	Smrt v ognju. 17. julija jc do tal pogorelo gospodarsko po^opje Franca Zor ko v Št. Lenartu v Slov. goricah z vsemi pridelki, krmo, vozovi, orodjem in vrhu tega več prešičev. Škoda znaša 10.000 K, zavarovalnina 1730 K. Pri gašenju se je Zorkov hlapec tako opekel, da je naslednji dan umrl.
-- 13 prešičev zastrupila. Zaprli so 24 letno deklo Marijo Arnuš, ker jo osumljena, da je iz maščevanja, kor jo bila odpuščena iz službe, zastrupila prešiče svojega bivšega gospodarja Avgusta. Stanič v Brežicah pri Ptuju. Ob tem jo poginilo 7 prešifev v vrednosti 800 K, 6 so jih rešili.
—	Dopust poklicnim strojnikom in kurjačem mlatilnic. C. kr. vojno ministrstvo jc odredilo, da se sme poklicnim strojnikom in kurjačem mlatilnic
—	drugim strojnikom in kurilcem ne
—	dovoljevati dopust do 30. novembra 1916. Pojasnila dajo politične, okrajne oblasti.
—	Prodajne cene za nadrobni premet s sočivjem, Na podstavi § 19. cesarskega ukaza z dne 11. junija 1916. leta, drž. zak. št. 176, se določajo za nadrobni promet s sočivjem naslednje cene za en kilogram, in sicer: za fižol E6 vinarjev, za grah 86 vinarjev, Ta ukaz dobi moč z dnevom, ko se objavi, C, kr, deželni predsednik: Henrik grof Attems s. r.
Ljiijaiiske novice.
lj Podelitev naslova. Cesar je podelil vadniškemu učitelju na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, okrajnemu šolskemu nadzorniku Antonu Maier, o priliki trajne upokojitve naslov cesarskega svetnika.
lj Umrla je včeraj v nedeljo popoldne na Kongresnem trgu št. ."j gospa Ana Ravnikar roj. Kofol, mati gospoda nadpoštarja Vek. Ravnikarja v Ljubljani v 80. letu starosti. Pogreb bo jutri v torek ob 3. popoldne. N. p. v m.!
lj Umrla je dne 24. t. m. v deželni bolnišnici 42 let stara Sholastica Berti, tobačna delavka, stanujoča na Rimski cesti št. 17. Imenovana je pristojna v Benetke na Laškem.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Ba-nek, poddesetnik. — Simon Terenyi, vojaški voznik. — Dragica. Berghauser, hči magistratnega sluge, 18 mesecev, — Ana Ravnikar, vdova davčnega uradnika, 79 let. — Ana Bernard, bivša trgovka, 88 let. — Evgenija Pctrič, hči pi-larskega brusača, 10 dni. — Jakob Buchvvald, črnovojniški delavec. — Stanislav Staszak, črnovojniški pešec.
lj Prav. Policijska oblast je vnovič opozorila trafikante, da ne smejo prodajati nenravnih tiskovin, šunda o detektivih, indijancih, zločincih in pustolovcih. In izložbe v Ljubljani?
lj Stara nepoboljšljivka. Zaprli so 57 letno potspuško Julijano Treo, ker jc osumljena, da je na hodniku v nekem zavodu ukradla moški klobuk, nekemu vojaku pa 20 K.
lj Dobro sla se založili. Pred približno štirimi meseci sta dve ženski, po vsej priliki primorski begunki, ukradli v neki trgovini v Prešernovi ulici par ženskih rokovic. Oškodovana gospa ni napravila ovadbe, pač pa je dala v »Slovenca« notico in sama jc poizvedovala za ženskama. Pred mesecem je ženski zopet srečala in ju zasledovala pozno v noč, dokler se nista podali na svoje stanovanje, katero je na ta. način dognala. Nedavno je za ta slučaj zvedela policija in pri osumljenih ženskah: 21 letni Mariji Kuzmin, Streliške ulice^ in 20 letni Ivani Poltri, Mala čolnarska ulica, izvedla hišno preiskavo. Uspeh je bil nadvse presenetljiv. Obe dekleti, goriški begunki, sla bili zadnjih šest mesecev zaposleni v neki tukajšnji rezervni bolnišnici kol šivilji. Pred štirimi meseci sta začeli z manjšimi tatvinami ter sta prinesli najprej domov nekaj rjuh. Kasneje sta ukradli vse, kar jima je prišlo pod roke. Našli so v njunih stanovanjih 378 K v denarju, 5 kg Schichtovega mila, 67 novih rjuh, 23 ser-vijet, 50 obrisač, obvez, čokolade, več steklenic vina China, 12 parov jedilnega orodja, 325 razglednic, nove domače čevlje, flanelo, iz ukradenih rjuh narejeno žensko perilo, toaletno milo in veliko odrez-kov od rjuh. Dekleta sla se imeli kmalu poročiti, sedaj sta pa romali z ukradeno balo vred k deželnemu sodišču.
lj Zgubila se je. 3. t. m. nikolnasta ura brez verižice v sredini mesta. Ker jc ura spominske, vrednosti, se prosi poštenega najditelja, naj jo odda proti odškodnini na mestnem policijskem uradu.
Primorske novice.
Prež. msgr. Ivan Ev. Kolavčič, kanonik - zlatomašnik, je ob 50letniei svojega mašništva daroval goriškemu odboru za uboge begunce 50 K, za uboge sirote in vdove naših padlih vojakov III. kora 50 K, za slovensko sirotišče v Gorici 50 K, za malo semenišče v Gorici 50 K.
Razno te Gorice. Dež smo imeli, vendar premalo, ker je zemlja še vedno zelo izsušena. Vročina je huda. — V mestu je V zdravstvenih ozirih tako dobro preskrbljeno, da ni sedaj nobenega slučaja nalezljive bolezni. — Vožnja iz Gorice v Volčjo Drago stane sedaj z vozom 3 K, za blago pa 3 K za 100 kg. V mestu se sedaj toči večinoma črno pivo in stane pol litra 72 vin. Goriški kmetje sedaj svoja pridelke lahko doma prav dobro prodajo. Grozdje je kazalo prav lepo, sedaj je pa začelo v nekaterih krajih po Vipavskem bolehati. Za sadie je letos srednja letina. — V Gorici in okolici so toči večinoma ogrsko, štajersko in dalmatinsko črno vino in stane liter 2 K 40 vin.
Poročil se je danes v Mariboru gosp. Franc Kurinčič, trgovec v Gorici, sedaj Dornberg, z gdčno. Ido Kurinčič, roj. Furlani.
Tisoč istrskih beguncev iz Rovinja in drugod se je minuli teden vrnilo v domače kraje, da opravijo poljska dela.
Javnih podpor so razdelili v Trstu v tednu od 12. do 18. junija letos: Občinska podpora brezposelnim: v denarju 3001 K, koSlI 1033, večerij 998; občinska podpora družinam vpoklicanim: 975 K 50 vin. v denarju, 260 kosil; na račun dobrodelnega zavoda: 12.455 K 38 vin. v denarju, 31.512 kosil, 16.772 večerij, 261 parov čevljev, 7 oblek in 49 raznih kosov obleke. Vsega je bilo danih denarnih podpor 16.431 K 88 vin., vsi stroški za dobrodelnost pa so znašali 34.638 K 88 vin. ali dnevno po 4948 K 41 vjn.
Cene živil v Trstu. Tekoči teden oddaja tržaška aprovizacijska komisija živila
Eo naslednjih cenah: rumena moka 80 vin, ilogram; fižol 1 K kg; ječmen 1 K 08 vin. kilogram; špeh 9 K 60 vin. kg; mast 10 K kilogram; olje navadno po 8 K 70 vin., fino po 20 K liter? jajca 18 vin. komad; milo 5 K kilogram; črno vino: gostilničarji in krč-marji dobe vino od veletrgovcev po 1 K 80 vin. liter, družine pa po 1 K 92 vin. liter; vino v steklenicah prodajajo vele-trgovci po 1 K 96 vin. liter; v gostilnah, krčmah in točilnicah se toči vino po 2 K 16 vin. liter, v hotelih in restavracijah pa po 2 K 40 vin. liter.
Ponikve. Mnogo čestitk mi je došlo od blizu in od daleč k moji 50 letni sv, maši, ki sem jo obhajal 16. julija. Zelo težko pa bi mi bilo, vsem p. n. gospodom vsakemu posebej se dostojno zahvaliti. Zatorej se 8 tem obračam na si. uredništvo »Slovenca«, da blagovoli mojo srčno zahvalo dotičnikom v svojem mnogo čitanem dnevniku izjaviti. Hvaležno vdani Josip Golja, župnik v pok.
Steinklamm, 21. julija 1916. V nedeljo 16. julija so se preselili naši slovenski begunci iz Steinklamma v Bruck, ostalo je tu le še nekaj čez 200 Slovencev. Drugi so večinoma Istrijani, Dalmatinci in Albanci. — 25. julija bi moralj imeti birmo, ker pa ni še nova cerkev končana in 80 večinoma otroci odšli v Bruck, ne vemo, kdaj bodo otroci birmovani. — Pri menaži — močniku — je požrl neki mož iglo (bučko) ravno pred odhodom v Bruck, silno je trpel, pa hvala Bogu, na Dunaju se je rešil. -r» Neka Italijanka, šivilja Ca-stignetti, »zelo protežirana«, je okradla taborišče za več tisoč kron vrednega novega blaga. Ni čudo, če so otroci in starši raztrgani, ko taki toliko ukradejo, goljufajo in sleparijo. Zaprli so jo v Kirchbergu. Na Dunaju je imela svojo zalogo ukradenega blaga. — Danes, 21, julija, nas zebe, če bo šlo tako naprej, bomo jutri dobili Sneg, Po sobah moramo kuriti. Pa saj smo na letovišču, na hladu, potrpeti moramo.
Iz vojaškega živliena.
Vojak je pač človek kakor drugi ljudje. Tako mehkužen ni — to je res, kakor je bil doma. Seveda pri vojaku ni mehke posteljice, ampak trda slama, in mnogokrat še te ni. Tako n. pr. ležim jaz sedaj na vejevju. Odeja pokriva vejevje, za zglavje zvita suknja in dobro so spi, seveda ako se s praznim trebuhom celo dopoldne plazi po strmih pečinah. — Kajpada, doma je pridna mamica kavo skuhala, umivalnik jc bil pripravljen, zrcalo z glavniki ti je bilo na razpolago, da si si po lastnem uku-su lase uravnaval, se spačil in lišpal, da si se samemu sebi zdel — lep in flc-ten. Tudi tega pri vojaku na bojišču ni. Pač sama mehkužnost! Tu na bojišču se zbudiš pod platnom, Ako si predolg, »špegajo« noge izpod platna na zrak in ako pada še dež, potem si spe pereš noge. — Kavo! Kajpada, moraš sam po
njo če nimaš treh zvezd na ovratniku. Ej, ta črna kava! Včasih je dobra, včasih pa zanič! Vojaki pravijo: Voda! Čreva se operejo od ponočnega spanja. —- Hm, komisa si narežeš v posodico z lepa ali z grda — jesti moraš, ako nočeš, da ti bo pel »psalm Hungarijam«. Seveda, če je človek lačen! — Spomni se ljubega doma! Kako je bilo doma in kako je tu! O santa simplicitas! Sicer pa: Vse za domovino.
Seveda lonec si moraš tudi sam pomiti, ako si ga sam ne pomiješ, bo vedno umazan. — Da, kaj sem hotel še povedati! . . . Apropo! — Menaža! — To je glavno! Če je ta dobra, potem se pozabi marsikaj! Hm! Kako lepo se sliši klic: »Menage holen!« Kajpada moraš spet s skledico v roki k velikemu kotlu in kuhar ti nasuje vanjo veliko zajemalko jedi. Seveda je bilo doma vse drugače, lepše! Kajpak, pogrnjena miza, servijet, žlica, vilice, nož, kozarec, pol litra vina, mehka stolica in — tri, štiri »rihte«, in potem še sadje, sir, kava in — močnata jed! Hudiman! To so bili časi. — He, tega pri vojaku na bojišču ni! V eni roki jedilno skledico, v drugi žlico, to je vse! Vsedeš se pa kamor prideš. Na travo, na tla, na zaboj, na hlod. In miza? No, miza — koščena. Noža niti ne potrebuješ, je bolj ročno kar z zobmi trgati meso! No, kdo bo iskal nož, vilice in drugo ropotijo, brez katere doma nismo hoteli kosila — še povohati ne! Tempora mutantur!
Seveda doma nisi imel na obleki nobenega mastnega madeža. Skrbna mamka ali ženka si je štela v sramoto, če jo njen ljubljeni okrapan okoli hodil. Salamiš, tu je pa drugače! Pa še sala-mensko drugače! Če nimaš nosne rute ravno v žepu, se obriše nebodigatreba kar z rokavom. In če ti ostane kaka mastna kaplja na brkih — se ne boš dolgo obotavljal in ne boš nobenih po-klonov delal, ampak kar po vojaško-domače: v rokav. Rokav je vojaku najboljša in najpriročnejša brisača. Seveda ni to okusno, še manj snažno! A kaj pa se hoče, je pač vojska! — Hm! In ta rokav! Masten je !Naš kuhar ima tudi še precej masten trebuh, mastno lice, mastne roke! In kaj je vse na njem mastno, naj bo mastna še njegova obleka! — Nekoč smo imeli malo zabele, zelje je bilo slabo. No, manjkalo je par kil špeha. Vojak, ki ni nikoli zadovoljen, je pristopil k mastnemu kuharju in mu zabrusil: »Ti, vsega dobrega sita pijavka, ako bi danes vrgel tvojo obleko v zelje, pa bi bilo dobro zabeljeno!« Mastni kuhar pa je godrnjača zavrnil s kuhalnico v roki: »Ti sestradani »kri-pel«, še takega zelja nisi vreden.«
Seveda, če je obleka že preveč mastna, potem se že mora skrbeti, da se »kranjo« doli spravi. A kako! Še nikoli nisem pral. Prati ne znam, a pri vojakih ni nobenih učiteljic za pranje, šivanje, kuhanje, krpanje. Tu je vsakdo samouk. Prvič gre malo težko, drugič gre že boljše. — Torej operem. Vzamem posodo vode. Omilim in »žmikam«. Seveda vojaška »kranja« z mrzlo vodo se ne opere. A ognja, da bi vodo segrel, ni. Drv ni! Kaj storiti? — Bližnjo leseno ograjo polomim, ogenj zažgem in obleko skuham. V potu svojega obraza sem končno vendar opral. Spomnil sem se ljubega doma. Kako je bilo doma! Še menil se nisem za pranje. Pa saj bi bilo to sramotno, da bi se utikal v take reci, pri katerih moška glava nič ne razume. In vendar! Poglejte sedaj! Cela perica sem postal! Vojska bo pač prinesla domov razne skazimojstre!
Kajpak, če so hlače že preveč raztrgane, tako, da molijo spodnje hlače na več krajih na dan, potem jih je treba zakrpati. Hm, krpati je lepo reči, a taktično tudi zakrpati je pa drugo. — Pa nič ne pomaga. Ce jih sam ne zakrpaš, tudi drugi ti ne bodo. Torej šivan-ko v roko, nit skozi ušesno šivanko. Ja, ja, to je salamensko težko delo za onega, ki je poprej sukal pero. bivanka ne gre izpod rok. sivi nerodni, veliki, eden mali, eden velik, eden počez, eden po-dolgič. Jeziti se nič ne pomaga. Ko si končno gotov s šivanjem, šele zapaziš, kakšnega kozla si ustrelil. Namesto da bi hlacnik narobe obrnil, ko si »fliko« našil, si šival »blek« kar na zunanjo lice hlač.
No, kaj se hoče! Vsak ni za vse! Ko sem pozneje še šival, sem že boljše napravil. Skušnja nauji, praksa še bolj. Seveda, doma je bi'o druga.e. A sedaj smo na vojski. In če smo na. vojski, sj moramo marsikaj naučiti, tako n. pr.: kuhati, šivati, prati, čevlje snažiti, pomivati, se briti, na trdem spati, ve. krat moker biti, vodo v čevljih imeti, zinr-zovati, lačen biti, na straži stali, 35 kg težo navkreber nosili, se privaditi sovražnim kroglam, sovražnike streljati in prebadati, sam kroglo v nogo dobiti, uši rediti in takole lepe in srčkane »meštirje« se naiuiti — je pač vojska! Kaj hočemo i	ič.
Razne novice.
Velikodušen čin prestolonaslednikove soproge. Prestolonaslednikova soproga nadvojvodinja Cita je že pred dnevi izročila za vojno zbirko kovin celokupno kovinsko posodje in orodje nadvojvodskega gospodinjstva. Samo bakreni predmeti so tehtali veliko nad pol tisoč kilogramov, pa tudi ostala zbirka dragocenih kovin je bila zelo znatna, Prestolonaslednica nadvojvodinja Cita je v sedanjih težkih dneh sploh povsodi prva, kjer gre za prostovoljne žrtve in pomoč domovini.
Častniško zdravilišče za jetlčne gradi družba »Belega križa« v Grimen-steinu na Nižjem Avstrijskem, kjer zgradi vojna uprava enak zavod za moštvo. V častniškem zdravilišču bo prostora za 60 postelj; zavod bo vzorno urejen ter bo nosil ime: »Paviljon nad-vojvodinje Izabele«. Ker bo nujno treba zgraditi še več takih zavodov v Avstriji in na Ogrskem, bi bilo zelo želeti, da se najširši krogi zavzamejo za to stvar in jo podpirajo. Darove in dopise je pošiljati na glavni urad c. kr. družbe Belega križa, Dunaj I., Braunerstrasse 3.
Upaljivi predmeti ne smejo v voj-nopošine pakete. Uradno se naznanja: Opetovano že je nastal ogenj v železniških vozovih z vojnopoštnimi paketi, ki je uničil velik del ali pa tudi vse poši-ljatve. Vzrok tem nezgodam, ki se v zadnjem času množe, je, kakor je dokazano, v tem, da se kljub obstoječi prepovedi vojnopoštnim pošiljatvam še vedno prilagajo lahko upaljivi predmeti, posebno užigalice. Zato se znova opozarja na to prepoved kakor tudi na to, da imajo poštni uradi nalog, da skrbno pregledajo vojnopoštne pošiljat-ve in se v obili meri poslužujejo pravice, da jih odpirajo. Ako se v kakem paketu najdejo prepovedani predmeti, se bo proti pošiljatelju vložila kazenska ovadba, razen tega se bo zahtevala od njega konvencijonalna globa 50 K.
Pesnik in kavalir. Neki slavni slikar se je ponudil v družbo znanemu pesniku, ki je bil bolj majhne postave, da ga bo slikal. Mladi kavalir, ki se je rad iz vsakogar norčeval, ga je vprašal, če se da nemara slikati v nadnaravni velikosti. »Nikakor ne,« ga je zavrnil pesnik, »nisem eden tistih, ki se radi delajo večji kakor so.« — »No, pa se dajte slikati vsaj celi,« mu je nagajivo dejal kavalir, — »Tudi to ne! To ima kakšen pomen za viteze, da se vidijo tudi njih ostroge, ali pri nas je glavna reč — glava in to zadostuje!«
Narednik in črnovojnik. Narednik razlaga črnovojnikom, kako se je ravnati stražam in patruljam v mestih, kako prijeti za-sačenega zločinca. Obrnjen k najbližjemu črnovojniku pravi narednik: »Bodite pazljivi v tej službi; ako se v vsem tem dobro izvežbate, se lahko kdaj pozneje potezate za policijsko službo. Kaj pa ste v civilu?« — »Župan, gospod narednik,«
Poljski delavski oddelki v ruski armadi. »Gazeta Radomska« poroča: Poljski v Rusiji izhajajoči časopisi poročajo, da je poleg »slavne« poljsko-ruske legije Gor-czynskega nastala v Rusiji druga organizacija pod imenom: prostovoljni delavski oddelki (družyny) St. Zojciechovvskega. V te oddelke uvrščajo vse Poljake, v gotovi starosti, ki si iščejo dela, v prvi vrsti izseljence, Vstop v te je sicer prostovoljen, vendar kdor vstopi enkrat v nje, se ne more tako lahko iz njih več osvoboditi. Zaradi tega niso priljubljeni. Oddelki so razdeljeni na polke in sicer po 1000 ljudi v vsakem polku in nosijo uniforme, pomagajo pri zgradbi utrdb in izvršujejo vsa dela v etapnem ozemlju. Takih polkov je mnogo, toda kakor pripovedujejo, se širijo zadnje čase med njimi silovito dezertacije.
Tretji vrček piva ni »neobhodno potreben. Neki gost na Dunaju je naznanil gostilničarko Ano Martinkovits sodišču, da mu ni hotela dati tretjega vrčka piva, s čimer da Se je pregrešila proti § 482 k. z. (odrekanje prodaje živil). Gostilničarka se je zagovarjala, da je bil spil tožitelj že 6 vrčkov piva in da ji je bilo pivo pošlo. Sodnik je glede zavžite pijače vrjel gostilničarki, češ, da ni bila dolžna dati že tretjega vrčka piva, ker se tretjega vrčka ne m re več smatrati za neobhodno potrebnega.
Umetnost varčevanja. Zanimiv kulturni dokument je razstava, ki je bila nedavno otvorjena v Londonu: razstava varčevanja. Priredil jo je londonski lordmajor in smoter razstave je jasen: pokazati ima širjim slojem pota iu sredstva. Kako se sistematično varčuje. Razstava je bi!a prirejena v Princes Stating Clubu in otvorjena c'eset dni. Tudi vstopnina je bila nizka. Razstava ni bila trgovska, bile pa so skrbno izbrane tvrdke, katerih izdelki so v resnici priznani za praktične in poceni. V razstavnih prostorih so se vršila vsak dan predavanja o redilni vrednosti raznih jedi, o varčevanju v domačem gospodarstvu, o obleki in higieni. Poleg tega je priredil »United Workers« vrsto posebnih predavanj o vojnih financah, o pomnožitvi proizvajanja in o razmerah med delom in
kapitalom. — Na razstavi so bile tudi posebnosti: n, pr. javne debate med gospemi in deklami, tikajoče se problema varčeva-vanja v domačem gospodinjstvu. Služkinje so lahko svobodno svoje mnenje povedale, in to je velike vrednosti, zakaj njih izkuš-šenj ni mogoče podcenjevati. Kako se bodo nekatere gospe ujedale, je pač postranska reč, — Ženski okrožni zavod v Londonu je pametno razstavil tudi: Navodilo domačega gospodinjstva. To ima biti kažipot gospodinjam, kako je treba gospodinjiti brez nepotrebne potrate delavskih moči; geslo: »varčujte z energijo!« se ima proizvajati v domačem gospodinjstvu do skrajnosti, zakaj škoda je vsakega nepotrebnega koraka in tekanja, posebno pri pospravljanju. Tudi se je tu kazalo, kako je treba gospodinjiti v otroških sobah, v domači peki, kjer lahko pomagajo tudi otroci. Nadalje je bilo povedano, da se v sto in sto hišah lahko izhaja brez služkinj, ne da bi se bilo komu treba pretegniti ali imeti kakšne neprilike; zadostuje le smo-treno delo razdeliti in ekonomično izvrševati. — V veljavo so prišle tudi stare obleke: pokazalo se je, kako je možno raztrgane obleke še popraviti in nositi. Tudi »kuhinja z enim samim loncem« je bila zanimiva razstavna posebnost. To vam je bil namreč poseben pisker, ki se je kuhajo v njem celo kosilo: meso, krompir, pud-ding in omaka. Prištedek drv je »pri eneni piskru« znaten, vsa drva za eno kosilo stanejo komaj — 4 vinarje. — Razume se, da niso manjkali tudi proračuni, omenjajoči nekoliko znano veliko kuhinjo. Nadalje je bilo pokazano in povedano, kako je praktično rediti domače zajce, perutnino, kože in se baviti z čebelarstvom. Ali za prebivalce velikega mesta je vendar težko, vkljub temu, da na razstavi zapeljivo miče »štedilno kosilo« za lOVg pence (1 K 3 v) iz kostanjevega pureja, goveje pečenke, oljke, krompirja, zelja, puddinga s citro-novo omako, praženih češenj, riža in kave. Brez dvoma »reklamni« obed, zakaj dobro so nam znane razstavne restavracije in njih cene. Ali Angleži hočejo imeti oči-vidno kurioznost in njih vojni obed jc vsekako prava kurioznost.
Ogromen trinadstropen most. Znani ameriški inžener dr. ing. Gustav Linden-thal je izdelal načrt za most preko reke Hudson pri Newyorku, ki naj bi olajšal promet s Hobokenom. Doslej se je vršil promet med Newyorkom in Hobokenom na brodeh in pa skozi tunel, kar pa nikakor ne odgovarja zahtevam hitrega in nemotenega prometa. Potreba mostu je bila že davno pereča, a radi visokih gradbenih stroškov in velikih tehničnih težav se stvari niso upali lotiti. Sedaj pa so premagani vsi pomisleki in most se zgradi po načrtu Lindenthala. Most bo zgrajen v viseči obliki ter bo dolg 2x/n km; srednja odprtina bo imela 944 m razpetine. Ta doslej nedosežena razpetina je potrebna zato, da ostane reka na sredi popolnoma prosta za plovbo, dalje so pa tudi talne razmere take, da bi bilo zelo težavno napraviti temelj za steber. Most bo imel tri nadstropja in bo 46 m širok. Zgornje nadstropje bo za pešce, po srednjem nadstropju bo teklo šest tirov električne železnice, na spodnjem nadstropju se bo pa po osmih tirih! razvijal železniški promet. Most bodo zgradili v sedmih letih, gradbeni stroški so proračunani na 319 milijonov mark.
Obrtnik in vojna sedaj ne moreta biti posebna prijatelja. O dunajskih razmerah je tožil princ Lichtenstein. Pa tudi v Nemčiji ni boljše. »Bund der Handvverkcr«' piše: Na tisoče obrtnikov je moralo zapreti svoje delavnice. Če jih bodo zopet odprli, je veliko vprašanje. Tisoče malih eksistenc je uničenih, dočim so sc veliki obrati mogli prilagoditi drugačnim razmeram in pomočnike in delavce kot »nepogrešljive« oprostiti vojaške službe in prevzeti del odjemalcev vpoklicanih rokodelcev. V vseh delih naše uprave prav notri do prej tako ekskluzivnega vojnega mini-stva sta velika trgovina in veleindustrija zadobila tak vpliv in tako moč, da skoro povsod odločujejo njuni ljudje in da danes v takozvanih vojnih družbah najbolj vlada denarna vreča, ki sicer tudi misli, da služi splošnosti, pa seveda le tako, kakor je to dela! že pred vojno.
Vojni stroški entenle v letu 1916. znaj šajo doslej 170—190 miljard, ne vštevši škode na ljudeh in stvareh. To sc pravi, da se je zmanjšalo narodno premoženje en-tentinih držav v tem času za 21—23%. Za pokritje bremen iz teh miljard skupaj s prejšnjimi državnimi dolgovi bo treba 11 do 12 miljard na leto.
Misli — puške. Med izrednimi literarnimi pojavi, ki jih je vojska prinesla, je najnovejše delo Anatola France, brez ugovora najbolj nenavadno. Da bi mrtvi material, ki ne igra danes v vojski nič manjše vloge nego človek, »oživil«, jc Anatol France poizkusil izraziti »misli« — puške. Za zgled le nekaj primer: »Zakaj padajo možje, k*kor hitro moje oko pogleda nanje? — Mar sc trese roka "mojemu gospodarju, če jaz ničesar ne vidim? — Vselej, kadar jc ukazano »pozor«, me moj gospodar dvigne. — Ne umejem, zakaj obrača moj gospodar moje oko k nebu, kjer vidim
nekega, velikega ptiča. — Sicer padajo tisti ptiči, ki jih moram večkrat motriti, manjkrat, nego ljudje na trdnih tleh.. — Dolgo sem ležala na tleh, čutila sem gospodarjevo roko, ki me je krepko, krepko odpirala, a končno naenkrat izpustila. — Tako sem ostala dalj časa na tleh. dokler ni došel nov gospodar, ki me je pobral. — Me puške smo v istini bolj zveste in pa bolj vztrajne kakor ljudje ...«
Kaj napravi tiskarski škrat, o tem smo <meU in imamo mnogo lepih dokazov. Vse-kako pa je dosegel pravi rekord v teh dneh neki amsterdamski dnevnik, ki je prinesel naslednje famozno poročilo: » Ministra vojske in narodnega gospodarstva nc bosta ta teden sprejemala obiskov. Č i -sto naravno je, da sedita oba za omreženimi okenci.«« Zadnji slavek, ki spada k povsem drugi notici, je bi! pomotoma pritaknjen k prvemu poročilu. Odtod to famozno poročilo.
Ponarejene krušne karte. V Krakovu so dognali, da je bilo v prometu 50% ponarejenih krušnih kart. Ponarejalci so s temi kartami nakupovali moko, katero so potem za višjo ceno prodajali pod roko. Kot krivce so prijeli branjevca Wasser-manna, pri katerem so našli 1000 ponarejenih krušnih kart, potem tiskarnarja Ro-ssnblata, ki je prodajal ponarejene karte po 45 rubljov 1500 komadov in še več drugih pomagačev in posredovalcev.
Kratek odgovor. Zakrokan dijak brzojavi domov po 100 K. Ko čez dva dni ne dobi denarja, brzojavi znova: »Zakaj denar še ni dospel?« Očetov odgovor se je glasil: »Zato, ker ga še nisem poslal.«
Vojna stiska. V hribovsko hišo stopi potovka in prinese pisma domačih mož-kih, ki so vsi na bojišču. Ko se ozre po hiši vidi, kako se na žrjavici smodi tobak. »Kaj pa smodite ta tobak, da tako smrdi?« — »Eh,« odgovori stara Puklovka, »da vsaj malo diši po moških v hiši!«
Gospodarstvo.
O važnosti pridelovanja domače detelje z ozirom na vojni čas.
Tesno je danes že za marsikaj in s pomanjkanjem narašča draginja. Že ni dobiti za drag denar najpotrebnejših stvari in vedno hujša bo zadrega.
Kmetovalec toži zlasti o pomanjkanju tečnih krmil, za katera bi moral dati kravo iz hleva, da bi tele vzredil. Vprašanje je le, ako je bilo tega tudi treba? Odgovor pravi, da ne! Še je dobiti namreč mlevskih odpadkov za primerno ceno, le pobrigati se je treba zanje. In z mlevskimi odpadki, kar jih je še, četudi bolj za zabelo, se da izhajati za silo v urejenem kmetijskem gospodarstvu, ako pridela doma dovolj dobrega sena, žlahtne detelje in sočnih oko-pavin (krompirja, korenja, pese, repe itd.).
Sploh je velika zmota, ako se pripisuje prevelika važnost novodobnim tržnim močnim krmilom za vzrejo in rejo živine. Saj je pri nas še nekaj vzornih kmetijskih gospodarstev, v katerih se ni porabilo do zdaj niti za pest teh nadomestnih močnih krmil, in vendar so njihovi hlevi še vedno polni dobro rejene živine in mastnih svinj, V teh gospodarstvih se obrača seveda posebna skrb travnikom in pridelovanju njivske krme, ki se lahko v mnogih ozirih meri s tečnostjo raznovrstnih industrialnih krmnih odpadkov, s katerimi se preplavlja v poslednjih časih krmni trg.
Važno je v sedanjih časih zlasti pridelovanje domače, kranjske ali črne detelje, ki po svoji redilnosti prekaša marsikatero močno krmilo. Domača detelja daje izvrstno svežo in suho krmo ter v zvezi z okopavinami prav lahko nadomešča vsakovrstna močna krmila. Zato bi bilo želeti, da bi se naši kmetovalci lotili pridelovanja domače detelje v večjem obsegu vsaj do t!ej, da se ne povrnejo zopet normalni časi in plesnivih tržnih močnih krmil jim ne bo treba dokupovati za težko pri-služeni denar.
Treba pa je uvaževati, da je semenska detelja že silno draga in, kakor vse kaže, je v prihodnje ne bo tako lahko dobiti. Zato bi bilo prav, da bi kmetovalci pridelali potrebno deteljno seme doma. Sploh pa se vsled zaprtja mej pridelovanje semenske detelje izvrstno izplačuje tudi za prodajo. Kranjska semenska detelja je dobrega slovesa in se lahko proda.
Za seme se pušča navadno detelja druge košnje, in sicer na takih prostorih, kjer ni previsoka in tudi nc pregosta, ker inače kaj rada poleže. De' !ja je zrela, ko porjave in se posuše njene glavice ter je njeno seme trdo in rumenkasto ali pa rumenkasto - vijolčaste barve. Ko je detelja zrela, se jo požanje, posuši in omlati. Omlačeno deteljno seme se očisti plev in potem izlušči. Poslednje se lahko zgodi med primerno razprtimi mlinskimi kamni ali pa v stopah, nakar se seme v čistilnih mlinih (vevnikih) očisti. Za izluščenie in čiščenje deteljnega semena so pa že tudi posebni stroji, takozvani deteljni luščilniki v kupčiji; En tak stroj, ki stane blizo 1000
kron, bi v naših razmerah zadostoval za celo občino.
Na 1 ha se pridela 3 do 5 meterskih stotov deteljnega semena, ki jc pri sedanjih cenah očiščeno vredno 1800 do 3000 kron.	Ravnatelj ing. Fr. Turk.
U 221/16-5
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku je razpravljalo danes v navzoCnosti državnega prav-dništva opravitelja Josipa Prusnika obtoženca Janeza Plabutnik o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Janeza Plahutnik zaradi prestopka po g 14 ces naredbe z dne 7. 8.1915 št. 228 drž. zak. in jc po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obtoženca razsodilo tako:
Janez Plahutnik, roj. 9. 8. 1866. v Rožičnem, oženjen, posestnik in župan v Potoku št. 7 je kriv, da je dne 21. junija 1916 v Potoku izrabljajo izredne, po vojni povzročene razmere prodal 4 sedem-tedenske, po okoli 10 kg težke prešičke za 400 K, tedaj zahteval za neobhodno potrebne reči očitno čezmerno ceno: storil je s tem prestopek po § 14 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915 št- 228 drž. zak. in se obsodi po § 14 te ces. naredbe z uporabo § 261 k. z. na 100 K denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora ter po § 389 k. p. r. v povračilo kaz. stroškov.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku,
oddelek III, dne 1. julija 1916.
ima graščina Lovrečan, pošta Zavr-če. Štajersko, in sicer: 100 hI starega vina letnikov 1911, 1914, in 300 hI letnika 1915 (Furkenberger) liter po 1 K 60 h do 2 K. Interesentje naj se javijo pismeno ali osebno na gornji naslov ali upravo lista pod št. 1716.
se vzame v najem, slučajno se kupi, z nekaj zemljišča, ležeča ob železnici. Pisma v upravo tega lista št. 1704.
Vrtnarska
se sprejmeta takoj pri J. Wider. vrtnar, Šelenburgova ulica štev73. 1702
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg mašnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober ф	po 150 K. Kdor
želi kupiti večjo množino, naj pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo.
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trg. firma J. KUŠLAN, Krauj, Gorenjsko.
-.....- Istotam se sprejmeta =====
»	v
Pristno črno dalmatinsko
odda se vsaka množina a, K 1-fiO Ponudbe prosim na upravništvo tega lista pod naslovom »Opollo 1719«
Sprejmem
izurjeno v manufakluri in mešani sir ki, k je /možna nemščine in slovenščine v govoru in pisavi. Ponudbe na upr lieta pod št. 1732
Sprejme se zanesljiv in pošten trgovski
№ mm mm ils
emlJs8 Išffir
v večjo manufakturno trgovino v Ljubljani Naslov pove uprava tega lista pod .št. i?27*.
Sorodnikom, prijateljem in znancem potrti naznanjamo prežalostno sporočilo, da je — dne 9. julija 1.1. pri naskoku v tirolskih gorah smrtno zadet v glavo — naš
ZDRHVKO ŠOLAR
c. in kr. kadet	— abiturijent št.vidske gimnazije
kot junak daroval svoje upapolno, mlado življenje domovini.
Slovesno sv. mašo zadušnico daruje c. in kr. vojni kurat Jernej I-Iafner v Kropi 22. julija, druge sv. maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Blagega junaka priporočamo v molitev. V Kropi, dne 21. julija, 1916.
Globoko žalujoči:
Valentin	Marija
načelnik železoobrtne zadruge — oče	mati
Viktor, mornar, Mirko	Justina, Ela, Marija
brata	sestre
Simon Ažman	Jernej Halner
župnik — stric t	č. vojni kurat 7. pp. — bratranec. Rodbine: Ažman, Hafner, Zltterschlager.
Vsem sočuvstvujočim prijateljem in znancem naznanjamo pretresujočo vest, da je naš preljubi soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
c. kr. četovodja	in imejitelj bronaste svetinje
padel dne 9. t. m. pri Cima Dodiči na laškem bojišču v 33. letu svoje starosti. Predragega priporočnmo v molitev na blag spomin. Zgornja Šiška, dne 24. iulija 1916.
Ivanka Suvva roj'. Kozul, soproga — Rudi, Toni, Sanbo, sinovi. — Vojtch Suwa,
c. kr. četovodja	brat. — Svaki in nečaki.
1725
Brez posebnega obvestila.
ииик.шауотчгоиидЕ ^^ам^^ж^дгшижжајшд миввксиизак ии &\1			
1		H	
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretužno vest, da je preminula naša predobra mati, stara mati, tašča, sestra in teta, gospa
vdova davčnega uradnika
danes popoldne v 80. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni ter previdena s sveto-tajstvi za umirajoče.
Pogieb bode v torek dne 25. t. m. popoldne ob treh iz hiše žalosti Kongresni trg šlev. o.
Posebna naznanila se ne bodo izdala.
V Ljubljani, dne 33. julija 1916.
Žalujoči otroci, vnuki in sorodniki.

za jesensko sejatev kakor:
repo, m©t@vi8ec, in СЗГУЦО kakor tudi priporoča —
S •	џ
Afocfai salon	sfe
J (^fuclilij-Jl^asclihe
JLhib liana
m I
i
m
4
2L>dcv;\a ulica št. D Svorfti trg 1.
-=___

®
I
<1

PTE" Pcoravila toino in vestna.
2'unanja narehla ne tjblro 3 obalno vvšto.
Osebno izbrane novosti z 'Dunaja
Priooroča: največjo 13bero klobukov 5a dame in device	iudi bogaio ?a-logo -jamih klobukov
Soltdno blago, гпзпапо тзКа cene.