i tielen št. 119. Poštnina plačana v gotovini. osamezita številka P25 Din. OLITIKA POLITIČEN DNEVNIK izltaja \sak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev, 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.385. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in soeijalne namene delavstva ter nameščencev, slane vsak: beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane D— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enoštolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. St. 6i. ¥ Ljubljani, ponedeljek 15. mai-ca 1926. Let j I. Kdo vlada v Jugoslaviji? Vsak teden sedemkrat bi bilo treba ponavljati, da je Jugoslavija ustavna« država, da se ne bi pozabilo na to resnico, ki -stoji črno na belem na papirju, toda — večinoma le na papirju. Ustavna država! Ta beseda mora vendar imeti nekakšen pomen. In njen pomen bi se moral opaziti ne le v črkah, temveč predvsem v življenju. Ustavnost, ta otrok .revolucije, ki je odprla vrata potrebam novega življenja, je odpravila absolutizem, in izreka že vsled tega njegovo nasprotje. Predrevolucijska doba je smatrala vladarja za »gospodarja«, narod pa za njegove »podložnike«. Vladar 'je bil kakor patrijarh, kakor starejšina, ■ki mu pritioejo vse pravice po- volji in milosti božji, od katere je postavljen nad vse ljudstvo in kateri edini je odgovoren. Narod pa je bil družina, ki sama po sebi nima nobene volje in ne more iz sebe zajemati nobenih pravic. Izvrševanje vladarjeve volje, v kateri se izraža božja volja, je namen narodov. Ta nazor je odpravila revolucija, ki je postavila pravico in samoodlo-čeva.nje narodov v prvo vrsto. Načelo, da ravna narod sam svojo- usodo, da vlada sam, je temelj in .jedro ustavnosti. Popolnega in čistega izraza ni dobilo to načelo še nikjer. To je naravno, zakaj taka demokratična ustavnost bi morala imeti sposobno soci-jr.lno podlago. Prava demokracija bi morala biti socijalnu: ali skok iz fevdalnega absolutizma v socijalizem je nemogoč — tudi metulj se razvije šele iz gosenice. Vpoštevamo torej, da je ustavnost omejena, v raznih kapitalističnih državah različno omejena, pa ne pričakujemo v sedanji Jugoslaviji ljudske suvereni tete. Ali vendar imamo tudi v to.j državi ustavo, po kateri so jav-11 pravice razdeljene in po kateri Predstavlja parlament po pravem "'i po krivem — ljudsko voljo. Četudi omejeno ustavo, ima Jugo- * ilviju vendarle ustavo in njeno jedro ‘l( jairodna skupščina. Njena vloga v javnem življenju je dvojna: Dajati • fcakone in kontrolirati ima, da se 1 ^ujejo Zakoni v duhu zakonodajna. ^ -1a jugoslovanskega parlamenta si- .®cr ni absolutna; njegovi zakoni posmehujejo kraljevsko sankcijo: neka teve zadeve n. pr. zunanja politika, ^.'•iua in mir — so popolnoma odvzete, kompetenci. Ali njegova vo-ročf,] °u’ v«ndar v prvi vrsti. O vseh krogu’ ! 'So odkazane njegovemu delo-da imn1,n;' sklepati parlament in vlačim j7VT®evid' njegove sklepe. "ib skrčen ,'* P° osnovnih zako- bolj bi mov ,).1'n'v‘ee parlamenta, tetri- vsaj teh ,silp-. nu,'avT1o paziti, ha se in pri,vodno ¥ n.e dotakne. Logično IJ n ds lcega zastonj1"1 jenj(' v ’U k moč, a prvi pogoi da poveda sV0J° 'lonce je varovanje ’'T*n04il 1" ”• čutkn rVi' y kateri nima ob- | .‘l M . ' IIJt'j kristalizira ljud-°l.l>'i. m težko umeti, da izkuša 1 \vlnda povečati SVojo moč. Med ' ,IH p'11 Imnentom so naravno na h, i° v' 'se tembolj povečajo, čim- J ' ola vlada po svojem. Ali če je a/.um' uvo. ,|a hoče taka vlada koli 'Oj mogoče podvreči parlanientovo o jo .svoji, bi moralo biti še bolj rajoni .in o, da ji zoperstavi parlament vsakem takem poizkusu svoj , Su nou!«, varujoč svoje pravice i.iud.stva do zadnjega. V Imm še vedno zmeda. Ženeva, 15. marca. Vedno 'bolj postaja jasno in ovito, da preživlja društvo narodov najtežjo in zelo nevarno krizo. Izredno zasedanje društva narodov naj bi rešilo vprašanje vstopa Nemčije v to zvezo in z vstopom Nemčije naj bi se izpolnil in do kraja izvedel Locarngki pakt. Po sprejemu Nemčije v društvo narodov -bi ne bilo več premaganih iiiti zmagovitih držav in prav to izredno zasedanje bi 'moralo pokazati, da slavi zmago ideja društva narodov in vsestransko uveljavljanje miroljubne politike. Sedaj ipa se pletejo najbolj opas-ne intrige, da se poleg Nemčije sprejme v društvo narodov tudi še Poljska, kajti Španija in Brazilija sta zaenkrat umaknili svoji zahtevi. Trenotno se nahaja; zasedanje v sledečem položaju: Udeležene velesile so zaenkrat opustile namero, da se zviša število mest v društvu narodov, da pa se zadosti zahtevi Poljske, iščejo sedaj primerne rešitve s tem, da bi ena izmed držav, ki je sedaj članica društva narodov odstopila Poljski nestalno mesto. — Nemška vlada se načelno ne proti-vi, tla bi se zvišalo število mest, ven- dar pa odločno vztraja na tem, da se v tem izrednem zasedanju ne izvrši nobena izprememba. Ženeva, 15. marca. Že teden dni se vrše razgovori o rešitvi zamotanega problema. Ker pa še niso dosegli sporazuma, zato so na zadnji plenarni seji razpravljali le o gradnji nove reprezentantjske palače za društvo narodov, obenem pa proslavili spomin Leona Burgeoisa. Naravno je, da je zato še bolj na-lasla nervoznost vseh udeležencev j n posebno novinarji venomer skušajo dobiti vsaj pri ličnih informacij o splošnem stanju zadeve. Udeleženi diplomati ‘odklanjajo vsakršno pojasnilo, le sodrug Van-dervelde je v daljšem razgovoru povdaril, da obstoja še upanje, da se konflikt izravna in odstrani preteča kriza zveze narodov. Vander-velde je napovedal tudi, da se bo \ ršila prihodnja plenarna seja v torek in na tej seji bodo razpravljali o sprejemu Nemčije. Vendar pa niso izključena presenečenja in prav lahko je mogoče, da bo Nemčija do torka preklicala svojo prošnjo za sprejem v društvo narodov. Proračun finančnega ministra. Belgrad, 15. marca. V radičev-skih poslanskih krogih pripravljajo resnejšo opozicijo proti proračunu finančnega ministra. Radičevci namreč trdijo, da je proračun finančnega ministra nepravilen, ker neenakomerno1 obremenjuje posamezne pokrajine, predvsem pa Dalmacijo, Stojadinovič Belgrad, 15. marca. Sedanja vladna koalicija je srečno prestala novo preizkušnjo. Konflikt med Radičem in Stojadinovičem je izravnan in sedaj bo prišel v razpravo proračun finančnega ministrstva, obenem pa dana Stojadinoviču prilika, da bo zagovarjal svojo finančno politiko, odklonil pretirane zahteve po naknadnih kreditih in poročal o uspehih v Amcrikh Londonu in Parizu. Za končno glasovanje o proračunu se sedaj vodijo' skrivoma razgovori. Radičevci bodo v zadnjih dneh proračunske razprave zahtevali večje naknadne kredite.in od tega za-visi tudi nadaljni obstoj vladne ko- skriva karte. Stojadinovič je poročal o ueuspe-|nm potovanju v Ameriko, London ariz na seji radikalnega kluba. re*‘ Stojadinoviča vsaj do ,a rednega proračuna, je prc- )(,»aiici pa La j vidimo? Pasic ve- 'nino nnf vtVne P na kak način javno breme. Italijanski pokojniki v Chicagu, Ncwyorku in drugih mestih so tudi všteti. Nikdar v zgodovini Amer'ke »se še ni pripravljala tako velika deportacija. Po zakonu so podvrženi deportaciji vsi oni inozemci, ki so 0'd I. februarja 1917 bili obsojeni na eno ali več let zapora radi kakega zločina, katerega so izvršili v teku petih let po prihodu v Ameriko; nadalje vsi oni, ki so v teku petih let po prihodu postali javno breme po lastni krivdi. Delavski krogi se boje, da se bodo delodajalski interesi skušali pod navedenimi pretvezami iznebiti tuje-zemskih delavcev, ki so aktivni v stavkah in radikalnih organizacijah. Moj odgovor. Z neumno in prozorno tendenco je bil priobčen 4. marca članek v „Del. kmet. li-stu“, katerega uredniki in sotrudniki so prešli v vrste proletarijata šele s podporo zlata iz Moskve in kateri kot poslušni učenci Zinovjeva stojijo v boju proti socijalistom in socijalizmu. Tem ljudem sploh ne bi odgovarjala, če me vedoma ne bi sfabo in napačno razumeli. Ne odgovarjam jim kot žena Živka Topaloviča, ampak kot tajnica ..Centralnega sekretarijata socijalistinj“. Kot tajnica sem imela v Ljubljani več zaupnih sestankov s predstavnicami ženskega delavskega gibanja v Sloveniji in nasprotno idi-jotskim trditvam „Del. kmet. lista" jih nisem prepričevala o nezrelosti naših žen, temveč imela sem cilj, da ž njimi organiziram „2enski dan", katerega proslavlja ves socijalistični ženski svet. Sodružice so soglašale s to akcijo, ker se zavedajo važnosti iste. Ker so pa sodružice v vsem soglašale, so mo sodružice same vprašale, kaj mislim o sedanjih buržuaznih ženskih pokretih, v katere jih je pripeljala bivša klerikalka in sedaj goreča komunistinja Tonka, katera sodeluje z buržuazijo, kot njeni sodrugi. Moje mišljenje je bilo: Žene proletarke nimajo prostora v buržoaznih ženskih pokretih, a najmanj one katere hočejo, da skupno z nami tvorijo organizacijo. Od buržuaznih žen nas loči mnogo; a prva in največja razlika je ta, da je njim volilna pravica cilj, a nam je le sredstvo, da pride naša stranka do oblasti in s tem reši nas in vse človeštvo Pridobitev volilne pravice in ženske enakopravnosti ni naš končni cilj. ampak uničenje kapitalizma in zmaga socijalizina. Kdor hoče sodelovati z buržuazijskimi ženami, naj sodeluje. Me mu tega ne moremo zabraniti. ali one žene, katere hočejo biti članice našega sekretarijata, tega ne morejo storiti. One lahko takoj volijo: Ali z nami, ali proti nam. Nato so vse sodružice protestirale proti Tonki in zahtevale, da se Tonka odloči t. j. da ostane z nami, ali se pridruži buržuazijskemu ženskemu pokretu. To so Tonka in njena družba ..slučajno" pozabili napisati in s tem pokazala zrelost za delo v delavskem pokretu! V naši stranki imamo žene volilno pravico in smo popolnoma enakopravne so-drugom, zato nam ni volilna pravica princip, ampak taktika. Zato ni cilj naših ženskih sekretarijatov prepir za volilno pravico in prošnja za oblast temveč: pridobivanje pripadnikov delavskega pokreta. vzgo- ja žen in ljudi v socialističnem duhu in borba za socijalistični red. Radi ilustracije, kako v obče lahko povzroči ženska volilna pravica, kjer je klerikalizem in reakcija v polnem razmahu, ravno socijalizmu škodo, navedla sem nekoliko primerov. Med ostalim potegnila paralelo med državami, kjer je bila pridobljena ženska volilna pravica potom socijal-nega preokreta in med državami, kjer je bila ista pridobljena mirnim potom, imenovala sem n. pr. Belgijo , kjer je taktika stranke zahtevala, da same žene v senatu glasujejo proti splošni volilni pravici. Meni je osebno kot funkcijonarki stranke bilo na tem, da je moja stranka močna, pa če tudi ne grem nikdar v parlament. Moja prostost, katero novinci v- delavskem pokretu ne poznajo, dovolj govori o tem, ali sem za volilni pravico ali ne. Ko sem se jaz borila za emancipacijo žen in delavcev, takrat so veliki teoretiki okoli „DKL“ či-tali „Bogorodice Djelo". Na tem mestu in na sestanku sem trdila: Za mene, kot socijalistinjo v obče volilna pravica ni najvažnejše vprašanje, posebno danes ne, ko ima moja stranka mnogo važnejših življenjskih vprašanj na dnevnem redu. Hotela bi sicer delati v parlamentu, toda rajše vidim 10 socijalističnih poslancev, voljenih od delavcev, kot Korošca, Radiča in Spaha in še sto njim enakih voljenih od žen. Zato pustim ,,DKL“, da s svojimi „zre-limi in svestnimi “ ženami še nadalje skupno z buržoaznimi ženami deluje za volilno pravico, a jaz hočem še dalje delovati samo za edino in krepko sindikalno ujedinjenje delavskega pokreta in ..Socijalistične partije Jugoslavije". Beograd. Milica Djurič-Topalovič. Pravijo... Z naj večjim pompom in naj večjimi slovensnastmi -bodo klerikalci praznovali sedemstoletnieo najlju-bezn i ve jšega s vet n ik a. Tistega svetnika, ki je bil goreč trubadur, delikaten družabnik, zamaknjen ljubitelj narave, velik molile«,pa še .samozatajevalec povrhu. Proslavljali bodo tega svetnika, ki jo bil iprožet do zadnjega vlaken-ea najvzvišenojšega idealizma, ki ga je bila samo kratkost in ponižnost zato, da bodo teli lastnosti učili 'tudi svoje preostale klerikalne patrom*. Ravno v tem svetnikovem proslavljanju -bi se mogli klerikalci očistiti nizkih strasti in nagonov, da ise jim bo oclprl pogled na čisto lepoto in tako dalje. Tako uvodnikari »Slovenec«, obenem ipa .seveda polni svoje kolone z lažmi in kleveto, psovkami in neresnico, da bo dosegel 'ta patron svojega najljubeznivejisega svetnika. lvako bi bil lahko Prepeluh vesel, če bi se klerikalci Frančiškovega vzora držali in mu privoščili za težko in državi koristno delo v pasivnem lesnem -podjetju 200 dnevnih dinarčkov za sejo in vožnjo boljšega razreda. 23 Miroslav Krleža: GOLGOTA. Drama v petih dejanjih. Prevel FERDO DELAK. (d.ASOVI: Psst! Mir! I. GLAS: Počasi, ljudje, počasi! Tudi teni pokojnim sem govoril isto: počasi, ljudje! Glavo se izgubi samo enkrat! A če je spodaj, je sani vrag ne more več nasaditi! Glejte, to sem jim bil govoril, in ravno to pravim tudi vam! »T GLAS: Tako je! Jaz pravim, da ni dobro, kadar se politika z obrtjo pajdaši! Eno je politika, a drugo je delo! In potrebno je, da je oddeljeno eno od drugega! Kdor pa drugače fovori, ta ima svoje račune! or še poje, n nato nclui. V masi pihanje.) šepet: Kristijan! Kristijan govori! Kristijan! Kristijan! Cujmo! Posst! (Interes za nagrobni govor raste v veliki meri. Kristijan iz mase. Stoji nad krstami mrličev. Tikina.) KRISTIJAN: Sodrugi! Prijatelji in bratje! Ja/, povzdigujem svoj glas v imenu našega nesrečnega arzenala, ki stoji sedaj krvav in pust! »Skozi naš arzenal je gazila smrt, sodrugi, in uničila naše največje nade! Naše apostole in vojvode so ubili krvniki! 7. njihovo sveto mu-čeniško krvjo so oškropili oni naš arzenal, in vse naše mašine in stroje in nakovala, vse lo so polili s krvjo, in sedaj sloji naš arzenal krvav in pust in prazen! Vse tam v onem našem peklu, kjer se mi mučimo in potimo celo naše življenje, vse je sedaj tam krvavo; in tam na onih krvavili zidovih našega arzenala, tam so torej napisane prve črke naše velike zgodovine, ki se je začela v teh naših žalostnih dneh. Iz te zgodovine se bodo naši lastni otroci učili, da v našem času niso bili na svetu samo tirani, Judeži in Pilati, ampak da so bili tudi razpeti Kristi, ki so se žrtvovali za nas vse in ki so nosili krvave križe skozi življenje kakor zastave! Sodrugi! Naši lastni otroci se bodo naučili iz te prelite krvi, da so nas ti mrtveci vodili k našemu idealu, in naši otroci nas bodo znali osvetiti! KLICI: Slava mučenikom! Slava jim! KLIC: Živel osvelnik Kristijan! KRISTIJAN: Sodrugi! Bratje! Sestre! Peca nesrečna! Tu, glejte jih! Tu so! Ti naši krvavi mučeniki ležijo tu pred nami in se ne zganejo, in pokriti so tu z našo rdečo zastavo, a jaz vidim, da njih roke niso sklenjene in njih hrbtenice še niso usločene! Oni so padli, a niso se vklenili! Žene, vdove v črnini, nesrečne matere, čujle me!.Jaz namakam svoj prst v njihovo toplo kri in pišem na zidove le velike ječe, v kateri mi umiramo in v kateri nas razpenjajo in mučijo, na te jetniško zidove pišem s to mučeniško krvjo: Mene, Jekel, 1’ares! To pomeni: Resnično vam povem, prišel bo dan osvete! KLICI: Tako je! »Slava jim! Tako je! Osvetimo jih! (Od konjenice v ozadju se je oddelil človek v civilni obleki in prišel do Kristijana m mu nekaj šepeta. Premor.) KRISTIJAN: »Sodrugi! Cujte me! la človek mi sporoča v imenu onih tam zadaj, da naj vas neham puntati, da on tega ne dovoli! .Sodrugi! Prosim vas, poslušajte! Vprašam vas tukaj jasno in glasno: ali sem vas puntal? Jaz govorim vdovam, otrokom... GLASOVI: Nisi! To ni res! Dol s tirani! Cujmo! Cujmo! KRISTIJAN: Jaz ne ščuvam nikogar! Jaz govorim resnico! In jaz hočem govoriti resnico in nobeni mašinengeverji lega sveta me m morejo prekiniti v tem! Tako je kakor pravim! Mene, Tekel, Fares, svetopisemski Mene Tekel pišem s krvavimi črkami, in ° l)n" meni, da ho padel veliki Babilon! GLASOVI: Tako je! i.. KRISTIJAN: Sodrugi, bratje, jaz se vam zaklinjam da bo ta prokleti Babilon padel, ker dokler imamo mi junake, ki nosijo s\oji glave na dlani in jih žrtvujejo kakor hostije, lako dolgo nam. sodrugi. m treba klonili! Mi stojimo tu, nad lemi odprtimi grobovi z upognjenimi glavami, a m> nismo polomljeni m mi verujemo v zmago - mi verujemo v ba- (Ks,wenki je hodi! od gruče do gruče in gocord neskladno, se je obnašal kakor bi bil v resmn / ian Izaleda pa. da. Kristijanov glas nanj m/, n nje, ktknr L *<■ trezni in koccnte e« O 1 (Dalje priuA štev. 61 ,D E L A V S K A POLITIK A" Strac 3. Kultura, Drama. Začetek ob 20. uri. Pondeljek, 15.: »Obrt goiipe Warreno-ve«. B. Opara. Začetek ob pol 20. uri. Pondeljek, 15.: Zaprto. Tretji zve/ek zbranih spisov Ivana Cankarja. Na cvetno soboto začne Nova založba v Ljubljani razpošiljati odjemalcem, ki so naročili celotno zbirko Zbranih spisov Ivana Cankarja, tretji zvezek tega dela, ki bo od tega časa tudi v knjigarnah na razpolago. Letošnji zvezek Zbranih spisov obsega vso prozo Ivana Cankarja iz leta 1900. in i9oi„ drame, novele, črtice, kritike in polemike, ter uvod in obširne opombe-k leni spisom, ki jih -z vse ogabnosti te borbe, ki jo je Albreht kot nihče izmed slovenskih in zato siromašnih literatov okušal, je Albreht ostal optimist in življenja radi življenja vesel in gre s smehom, včasih tudi ■s trpko ironijo skozi številne ceste. Najsilnejša njegova pesem iz teh po-to\ je »Beda«. Kako globoko, naravno, ali vedno nežno pa umeva materino dušo in materinsko ljubezen, najjasneje priča pesem »Mati govori.« To ni igračkanje z besedami, to je izliv srca, ki je v spoznanju in preizkušnji razu-fnelo mater in se dokopalo do skrivnosti njenih globin. Zbirka, ki je za današnjo dobo »suhih krav« vesel in zdrav klic k gledanju sebe in k vzporejanju človeka s sočlovekom, zasluži, da si jo nabavi vsak Slovenec. Delavcu še posebej nudi uite-|'e in razvedrila, ker jo je pisal človek-Pesnik, ki je prebolel in pretrpel vse ''oje, ki jih trpi ročni delavec. Zbirka !Styn.e samo 10 Din in .se naroča: Ivan Klhreht, Ljubljana, Škofja ulica b. Spominska plošča na rojstnem °lou Ivana Cankarja. Petdesetletnico (|°j'tva Ivana Caukavjg bo proslavilo ,l 'lv«tvo na \ rimi ki na ta način, da 0 vzidalo na rojstno hišo velikega Petelj. f Vi Ja s ponj) n.s k ko plpščo s Portretom (lej,Uil Cankarja v porcelanu. Slikarsko F > °i ^ 'Poverjeno akad. slikarju gosp. 'i*o Veselu, enemu najboljših isodob-" Portretistov. To bo edini umetniški 3*2» te vrste v državi. Inicijativo za lik[a.v'° Plošče in proslavo ob tej pri-r. z. f Vze> v roke »Cankarjev dom« tudi «ir'u Z’ lla Vrhniki, ki bo pritegnil bil k Prosvetni! društva, a pova- društvii. ' <,vanju vsu niišii kultnima ^(*r bodo st,, -i ■ • slavo znatni za ploščo in pro- na vsa/ kuliln.M ‘.'bi-iičiim., tem potoni častilce velike« '*r,^tva, prijatelje in voljno prisrievajo 'bi dobro-, znesek darbvnle?,/'1', Lnenn :i bom 1 "spovke piusinto .i>o- vseh časopisih. P,4 "T"' ^b.iifvili v i ,, , 1 IHPevke dati na: »Cankarjev ilo,„ Vrhnika, O/.irtlllln n« !,/- Z O« V" 14234. Jr, da ne prcpilčate, da eder pur nogavic Z žigom In znatni« (rdečo, modro ali zlato) Križem sveta, Človeška lobanja, stara 9(100 let, izkopana. Človeško lobanjo, o kateri trde znanstveniki, da je stara 9000 let, so izkopali te dni na Švedskem. Dvojna romantična razporoka. Ameriško razporočno sodišče je imelo te dni nenavaden slučaj. Dve sestri sta se ločiti od očeta in sina radi krutega postopanja. Sestri, ki sta Francozinji, sta se pred malo več kat enim letom poročili z bogatim tovarnarjem Normanom K. Hurlockom iz Philadel-phije in njegovim sinom Thomasom, s katerima sta se seznanili na .parniku, ko sta potovali v Ameriko. Mary je vzela očeta, ki je bil 50 let star, Rene pa sina, ki je bil 25. Zdaj je konec romana. Londonska nižja zbornica je zadnjič ratificirala z 260 proti 116 glasovom pogodbo z Irakom, ki daje .tUrško pokrajino Mosul z oljem vred angleški mandatni koloniji. Vsi soeijallsti so glasovali proti. V Kovnem razsaja te dni strašna povodenj. Reka Mernel je prestopila bregove in nižje predele mesta popolnoma poplavila. Nekaj čez 300 hiš je pod vodo. Most čez reko Bili jo je voda porušila. Rdeča armada je najmanjša na svetu. Rdeča armada Unije sooijali-stičnih sovjetskih republik je zadnjič obhajala oseiuletnieo svojega obstanka. Ob tej priliki jo vojni komisar Klemen Vorošilov dejal, da je rdeča armada najmanjša na svetu. Vse druge države imajo po številu svojih prebivalcev večje armade. Rdeča armada šteje danes 562.01X1 mož in stroški znašajo štiri rublje na moža. Car je imel v mirnem času 1,325.000 vojakov, ki so stali Rusijo več ko eno milijardo rubljev letno. Na vsakih 10.000 prebivalcev v Uniji pride 41 vojakov. Stare razvaline odkrite v Baltiku. Prof. Nils Lithberg je odkril na Švedskem otoku G.othlandu sredi Baltiškega morja razvaline pradavnega mesta. Mesto je staro 1500 let. Mladi milijonar zgorel v hotelski sobi. Zadnjič je zgorel v sobi hotela Claridge v Ameriki mlad milijonar Frederiek Beverly Pearson. Milijonar je krokal malone vso noč. Pil je razne likerje in naročil si je dve dekleti, ki .sta mu delali druščino do dveh zjutraj. Nato se je vrnil v svojo sobo, kjer je .pijan zaspal z gorečo cigareto v roki. Nekaj časa pozneje je zučel uhajati dim iz sobe. Ko je osobje udrlo v sobo, je bila polna dima in plamena. Postelja je bila že zgorela in Pearson .ie bil mrtev. Kakor javljajo listi, je, imel Pearson dva milijona dolarjev, katero, je podedoval po svojem očetu. Na Dunaju so pri kopanju v bližini neke kasarne naleteli na več skeletov. Baje so stari čez 100 let. Možno je, da. so to skeleti žrtev takratnih vojaških razmer. Tutaiikhameua zopet „pokopljejo“ v njegov grob in sicer v hrastovi rakvi. zlata rakev bo pa shranjena v muzeju v Kairi. Sovjetski budget. Letošnji budget Unije socijalističiiiih sovjetskih republik izkazuje samo 15 odstotkov izdatkov za rdečo armado in mornarico. Za casa, carja so znašali stroški za armado .L) odstotkov. Budget znaša rubljev 1,890,000.IKK) m dovoljuje 285 milijonov z«> annado, 250 milijonov za ekonomijo, 150 milijonov za j us ti ep, 150 mi-1 .tonov za. šole in zdravstvo, 40 milijont \ z.i i ( kt riniva,cijo in 18 milijonov za kooperative; *■;, *tus'Ja odpravjja ciri-Itco. Sovjetska vl!M]u ji začela sistc- Dnevne novice. JrUa ksker «(trje pari drugih Dob.vajo ve v prodajala, h. ... , .. . ..J*’ zticeia siste- matično laitiri.ztratf ,mski a]fk^et Ci. Vil,ca bo na,prvo odpravljena'v manjših republikah sovjetske Unije. Kav-kšške republike so že dobile navodilo aj uvajajo latinico v šolah i„ tisku Podpora brezposelnim v Angliji ('rudno poročilo pravi, da je angleška' vlada izplačala 29,000.000 fnnt0v podpore brezpo.seIn im delavcem .v letu 1925. # Dober izgovor. Sodnik: 'Vi pravite, da niste imeli namena ukrasti vola. Obtoženec: Ne. Samo verigo, s katero je bil privezan. Sadnik: Zakaj pa ste vendar gnali vola s seboj1? Obtoženec: Ker nisem mogel ve- rige odvezati. Recitacijski večer priredi Delavska akademija na Viču v ponedeljek, dne 15. marca ob. 8. uri zvečer v predavalnici Delavskega doma na Glincah pod vodstvom g. Cirila Debevca. V Hrastniku priredi Delavska akademija še tekom meseca marca in aprila ciklus predavanj. Prvo predavanje se bo vršilo žc prihodnji teden. Nadalje se bodo vršila v najkrajšem času predavanja v Litiji, Zagorju, Trbovljah in Celju. V Ljubljani se bo vršil v sredo 17. marca t. 1. III. recitacijski večer ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Recitirajo gg. Žagar, Delak itd. Natančen spored objavimo jutri. Delavske kulturne organizacije poživljamo, da pripravijo za predvečer prvega maja dostojne kulturne prireditve z umetniškimi večeri, koncerti in akademijami. Navodila bomo objavili v kratkem. Ne lazite. Slovenec« je že v drug it? objavil vest iz Belgrada, da je dr. Korun interveniral v Belgradu skupno z dr. Kramerjem in da je to skupno Interveniranje v zvezi z razpisom ljubljanskih občinskih valitev, pri katerih da bodo soci ja listi nastopili skupno z demokrati. Kratko povedano: to je per-fidna laž. Dr. Korun je že pred meseci odložil vsako funkcijo v naši stranki in se je sploh na celi črti umaknil iz političnega življenja. To vedo prav dobro tudi »Slovenčevi« uredniki, pa vseeno nergajo in podtikajo. Pri občinskih volitvah v Ljubljani, če in kadar se razpišejo, ne bodo .soeijallsti nikoli nastopili ne direktno, ne indirektno skupno z demokrati. Take felonije .so morda sposobni klerikalci, ma ne! Naj si »Slovenec« zapomni: take felonije, takega izdajstva, takega političnega zločina ne bomo mi nikoli zagrešili. Vse prej, mnogo prej bi bila vsega tega sposobna »Slovenčeva« stranka. Naši demokrati, ki hočejo biti prav tako nezmotljivi, kot je nezmotljiv papež sam, in kljub dogmatizmu govore in kriče o demokratizmu, se zadnji čas že neokusno, celo ostudno zaletavajo v ljubljanskega škofa Jegliča. Nam sicer ni za škofa in se tudi ne potegujemo zanj, ali način borbe, ki je prešla demokratom že v kri, namreč osebnostni boj, nam je nepojmljiv in ga zavračamo, to pa za,to, ker smo trdno uver-jeui, da tako zaidemo v le še večjo zmedenost političnega pojmovanja in da tako le še bolj zastrupljamo javnost In demokrati so v tem mojstri. Škpf je s svojega venskega stališča obsodil »Domovino« in sam Žerjav se je spustil v borbo in »Jutro« mu za obrambo pobožno »Domovine« kot bi jo Žerjav rad naslikal, pušča cele kolone in vse umotvore Žerjav tudi podpisuje. Veliko je Žerjavu na tem, da »Domovina« poplavi našo milo domovino, še več mu je na tem, da bi se »nehvaležna« domovina oddolžila svojemu dobrotniku, slovenskemu — jok — j ugoslo venskemu demokratizmu. In ker drugače ne gre, treba je bilo prav ,po demokratsko dobiti primeren objekt, da je reklama uspešnejša, debata bolj mastna in vzeli so si objekt — škofa Jegliča. Nam se Jeglič ne zdi tako nevaren kot se zdi demokratom, prav tako se nam psi ne zdi Domovina« zaradi mile domovine tako važen in neobhodnp potreben list, da cele kolone ».Jutra« premleva le »do movinski« problem in škofovo kompetenco. ker dobro vemo. da ie demokratom tako bore malo rza narod sam, tako veliko pa za morebitno aktivnost »Domovine« in pa, demokrat j e, potrkajte se .na prsi, za volilni materija,! — za krogijiee in samo za te, kajti kakor hitro imajo krogijice v skrinjicah, pozabijo na narod, .in borba posameznih veličin se prične za stole in za »range. Tako se starih sodnigov ne žali! Dc,-lavsko-kmečki list jc nesramno napadel so-druga Jernejčiča. Mi vemo, kdo je poročilo in psovke napisal. Sedaj pa naj presodi delavska javnost: Mladič ki bo morda čez par let pljuval' na delavski pokret, zmerja Jernejčiča s figaitiožem. Tak mladič, ki ga je le dolg jezik, očita to sodrugu. ki je ostal na čelu pokreta v najtežjih ih najbolj nevarnih časih. Mladič pa doslej še ni ničesar poizkusil, ničesar napravil in največje njegovo delo je bilo razgrajanje in razbijanje na protestnem rudarskem shodu. Tak golobradec ne more žaliti s. Jernejčiča, ki ima v v v,eh delavskih krogih največje in popolno zaupanje; Reklama. Za ljubljanske občinske volitve delajo demokrati že svojo reklamo. Pri tem pa je zanimivo (sledeče: v svoji nepošteni reklami prodajajo za svojo iznajdbo stvari, ki jih je sklenil bivši občinski svet pod županom pokojnim sodrugom dr. Peričem. Nova šola na Ledini, nove naprave v klavnici, stanovanjska akcija za Bežigradom, vse to je že davno sklenil prejšnji občinski svet. Ni pa za demokrate reklama sledeče: demokrati so v nezaslišani strank nilski strasti uporabili vso .svojo slučajno politično moč, da so preprečili uresničenje velikopoteznega Peričevega komunalnega programa. In, demokrati bodo odgovarjali ljubljanskemu prebivalstvu za to, da so onemogočili napredek ljubljanskega mesta. Nočno delo v tovarni „Hydra“. Že enkrat smo pisali o tem, da obratuje Hydra tudi ponoči, ne da bi se držala zakonitih predpisov. Da zakrije nočno delo, pa zapre in zagrne okna. Za zagrnjenimi okni pa ..garajo” delavke, slabo, pasje plačane in brezmejno izkoriščane. Nočno delo v Hydri sr vrši v neposredni bližini inšpekcije dela, kar posebej pripominjamo. Nočno delo se vrši, pa naj se še tako zakrivajo in zagrinjajo okna. Šuma in prebijajoče luči ne zaduši niti najbolj skrbno zakrivanje. Naj sedaj inšpekcija dela preišče zadevo: v četrtek ponoči, ura se je nagibala že zelo na polnoč, je bilo slišati delo v tovarni. — Tega ne bo niti klerikalna in bogaboječa Zadružna gospodarska banka utajila. Eksemplarična kazen je edina kura za to nesramno izkoriščanje ubogih delavk. Vidovidovičev pokret v Ljubljani. V Ljubljani se je ustanovil Vidovičev klub, na čelu katerega je kot predsednik akademik g. Hugo Bajuk in tajnik g. Vladimir Kravos. Klub ima svoje redne članske sestanke vsak četrtek v sobi »Bratstva« v Narodnem domu, -pritličje, desno. Klub priredi v nedeljo, 21. t. m. dopoldne v ba.lkoniski dvorani univerze svojo proslavo Etične Pomladi z izbranim sporedom. O tej proslavi priobčimo prihodnjič spored. Vse člane dopisne šole in prijatelje Vidovičcvega pokreta poživljamo, tki se udeležijo rednih članskih sestankov. — Odbor. Požar v Depali vasi pri Domžalah. Včeraj pozno zvečer je izbruhnil v Depali vasi pri nekem posestniku požar, ki je ugonobil hišo in vsa gospodarska poslopja. Škode ne bo krila zavarovalnina, najbolj žalostno pa je, da je ogenj zanetil najbrže kak sovaščan, ki jc bil š pogorelcem v večnih pravdah. Z doma je pobegnil 141etni učenec Ivan Kolonič, stanujoč pri starših v vojašnici Vojvode Mišiča v Ljubljani. Dečko si ie zaslužil nekaj denarja in jo mahnil najbrž proti Zagrebu. Pred trgovino na Kongresnem trgu je padla Leopoldina Ambrožič in si pri padcu zvila nogo. i V vlaku so omamili rirektorja nekega osiješkega podjetja. Peljal se je v Bačko, dva sopotnika sta ga kloroformirala in ga popolnoma izropala, ter nied vožnjo skočila z vlaka. Bančni direktor iz Bečkereka si je pognal’ kroglo v glavo, ker se je banka zamotala v težko finančno krizo. Med I*rcserjem in Borovnico jc .skočil z vlaka Hnrtvig Schuster, viso-košolec .s praške univerze. Zbal se je ljubi j. policije, ker «0 ga dobili na meji pri Logatcu. V tobačni tovarni v Ljubljani si je nekdo »izposodil 4000 najfinejših novih cigaret »Knradjordje«. Zn »pobotnico« je pa pustil listek z napisani, ila ji' cigarete vzel kar tako, kor p nima denarja, da bi plačeval dober tobak. V Bosni je glavna kontrola nenadoma zapečatila vse državne blagajne. Te dni jdb bo kontrolirala. (Jr a dni št vo je ogorčeno, ker smatra to početje kot nezaupnico. Služkinja Hinko Grafa v Zagrebu s« je igrala z otroci, vtaknila med tem šivanko v usta in jo pogoltnila. Šeie čez. nekaj časa začutila bolečine in odšla takoj v bolnico. Življenja se je naveličal OOietai starec, berač in skočil' s šentjakobskega mostu v strugo Ljubljanice. Ker mu je bila pa voda premrzla, sc je izkobucal na obrežje, kjer ga jc prijel stražnik. Povedal inu jo, da nima dela, ne zaslužka in da mu torej ni mogoče več riti skozi življenje. Prireditve. Podružnica ..Svobode'* v Ljubljani priredi v sredo, dne 17. marca t. 1. predavanje z diskusijo o ,,Zgodovinski materijalistični socijologiji kot osnovi znanstvenega svetovnega nazora". Predavanje se vrši v Prešernovi sobi gostilne „Novi svet" in se prične ob pol 8. uri zvečer. Sodruge in šodružice vabimo da prineso članske izkaznice s seboj. Maribor. Krošnjarji v področju mariborske oblasti se opozarjajo, da vlože pri velikem županstvu čim prej prošnje za nadaljno dovoljenje pri izvrševanju svojega posla. Kakor znano, je mariborski trgovski gremij velik nasprotnik .krošnjarjenja in zatrjuje se, da krošnjarji dostikrat občutno škodujejo sicer zelo »revnim« trgovcem, tako v mestih kot na deželi. Odtod tedaj revizija. vseh dovoljenj' in slišimo, da namerava oblast znižati to obrt na minimum. Šc odmevi predlanskih obe. volitev. Na dan volitev mariborskega občinskega zastopa '21. septembra 1924 so orjunaši Reja, Kenda i. dr. navalili na župana Grčarja kot uradno osebo in ga skušali »terorizirati, da pusti raz magistrata razobesiti slovensko zastavo v znak zmage narodnega bloka nad soeijalisti in Nemci. Grčar se je temu zoperstavil. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je prvotno prizadete obsodilo. Stol sedmorice je vendar ugodil vzkliku in vršila se je te dni ponovna razprava pred tukajšnjim sodiščem, ki je imenovane po vrsti oprostilo. Gotovo se je do danes njihovo navdušenje nekoliko poleglo. Prebridke so že bile izkušnje s to vlado! Pobrežje dobi električno luč. Poleg Studencev se intenzivno trudi tudi pobreška občina za vpeljavo električ- ne luči. Svojčas so so že vršila javna . zborovanja konzumentov, na katerih so je obravnavalo vprašanje elektrifikacije in je večina prebivalstva eiio-dušno sklenila podpirati obč. za.stop . pri tem delu. Strokovne organizacije -se naj obračajo v vseh slučajih posredovanj in sporov med delavci in delodajalci na poverjeništvo Delavske zbornice Mariboru, Ruška cesta 5, poverjenik s. Čoh. Delavci in nameščenci, ki se jim .je dogodila ta ali ona krivica v službi, naj se vedno obračajo na poverjeništvo Delavske zbornice v Mariboru in zahtevajo posredovanje. Obhajilni prt si je izposodila neka prebrisana cerkvena tatica v mariborski Stolni cerkvi. Pravijo, da je zelo ruda pohajala v cerkev, tako da se je celo cerkovniku zdela njena goreča pobožnost sumljiva, dokler je ni v torek zalotil, bas ko je vlekla prt raz oltarja. Bila je baje že 18 krat predkaznovana. Deleži za dvorano v Ljudske® domu se že razpečavajo. Zlasti železničarji prav pridno segajo po njih in upati je, da akcija uspe. Potemtakem naše delavstvo lahko že tekom tega leta računa z novo dvorano! Delež stane 125 Din in se lahko v- obrokih odplačuje. Naša nova železničarska godba, ki je bila nedavno od naših vrlih železničarskih sodrugov ustanovljena, je imela v soboto v Gambrinovi dvorani svoj ustanovni občni zbor. Občnemu zboru je sledilo družinsko slavje vabljenih gostov. Za predsednika te naše edine in prepotrebne delavske godbe je bil izvoljen naš znani sodrug Fišer Franjo. Lani 1. maja so železničarji sprožili misel ustanoviti svojo lastno godbo, ker se jim je prejšnjo na nelep način odneslo, in letos 1. maja bo godba že korakala na čelu naših prvomajskih demonstracij. Lep dokaz vneme in napredka. Mednarodni dar. žen. V nedeljo, dne 27. marca r. I. -se \ rši ob 2. uri popoldne v Ljudskem domu .shod naših žena. V tem času .se vrše širom sveta ženski shodi v »vrbo pridobivanja žensk za soeijalistična načela in tudi Maribor pri sakih akcijah ne zaostaja. Mariborska ženska, organizacija vzorno deluje in priznati je treba, da je inicija-tivno na načelu v,sega ženskega pokreta v državi. Tako .sklicuje še naslednje shode. V Muti, v nedeljo, 28. marca, v Ptuju, 28. marca. Posebej še v Studencih pri Mariboru, v Pod-brežju, Guštanju, Prevaljah in v Črni, kjer se dan in čas še posebej določita. Dopise je pošiljati na naslov: Ženska organiz. SSJ, Maribor, poštni predal Iz Litija. V Litijski predilnici je zaposlenih okroglo 800 delavcev, kateri imajo tako sijajne plače, da .si marsikakšen niti kruha za malico ne more privoščiti, v sled česar tudi tak -delavec v,sled slabe hrane, da ne rečemo skoro lakote, zboli. Da pa imamo v Litiji oziroma predilnici izvrstne zdravniške in sanitetne priprave zlasti za nujne slučaje, moremo dokazati. Pred nekaj časa se je ena delavka na železniškem tiru nevarno poškodovala, to nesrečnico so takoj prenesli na njeno stanovanje in poklicali predilniškega zdravnika, ker je bila zdravniška pomoč nujno potrebna, je šel zdravnik v tovarniško bolniško sobo in nato- rekel, da na stanovanje ne gre in ukazal, naj nesrečnico prineso na nosilnicah iz stanovanja v bolniško sobo predilnice, ln mesto da bi ji hitro dal prvo pomog je revo še nahrulil. Da ni delavka k sreči tako močne narave, hi bila lahko še težko plačala svojo nesrečo. Dne 10. t. m. še je pojavilo pri zdravniku več bolnikov iz predilnice. Zdravnik se je pa začel nad ubogo izmozgano delavko prav jeziti in napadati s »hudičeve babe,« »naj vas hudič vzame,« samo delo imam z vami. Sedaj pa vprašamo zdravniško zbornico, merodajne oblasti in bolniško blagajno, zakaj -delavci plačujejo bolniške prispevke ali zato da nas zdravnik tako napada, ali zato da nam nudi bolniško pomoč, želimo od gornjih kompetentnih oblastev odgovor. A-ko ne bo boljše, pridem še drugič z argumenti. M. V. Del. Tel. in kulturna zveza »Svoboda«, podružnica Litija, sklicuje za nedeljo, dne '21. marca 1926 ob 2. uri popoldne, v tovarniški kuhinji, svoj redni občni zbor, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. porah lo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo tamburaškega odseka; 5. poročilo telovadnega odseka; 6. poročilo odbora za zgradbo »Delavskega niško pomoč. Želimo od gornjih kom-trolorjev; 8. Volitev novega, odbora; 9. Izlet '22.—23. maja v Trbovlje; 10. Raznoterosti. Z ozirom na važnost dnevnega reda je dolžnost vsakega člana, da se občnega zbora gotovo udeleži. — Lado Japeh, t. e. predsednik. Ptujska gora. Ptujska gora. Delavsko zbornico v Ljubljani prosimo, da si potom inšpekcije dela nekoliko pozanima za tovarno strojil v Majšpergu in se -pouči o razmerah, ki vladajo tamkaj. Tam namreč ne poznajo zakona o zaščiti delavcev in so delavci v položaju, kakor je to bilo že pred sto leti. Tovarna si je vzgojila par mojstrov, ki delavstvo nadzoruje« pri delu, da je, grdo. Pisarji pa jih imajo za prave sužnje, tako da se delavec brez njih dovoljenja še zganiti ne -sme. Delavci sami so pa tudi tako zbegani in ustrahovani, da si nobeden ne upa pomagati. Delovni čas je skoraj ne,pretrgan. Še oh nedeljah se dela. Ne vemo, ali je kdaj katera oblast dala tovarni tozadevno dovoljenje. Na vsak način, naj se pregleda razmere v tej tovarni. Ml ste že ns3i*eeiii vsaj enega Maše ga znanca na ^OELUVSICO POLITIKO16?! I I K £ 1 8 I a i i % 8 i 8 Te dni je izšel Socialno politične knjižnice II. zvezek KARL MARK.S 8 a s i MONOGRAFIJA. Spisal; M. BEER. Strani 116, : —: Cena Din 20 —. Naroča se pri Zadružni založbi v Ljubljani, Aleksanrova cesta 5. S i I I 8 a 8 l s i asjaaidis.^aisajiaB,«? Šdite Del. Politika! Mlinar starejša moč, z daljšo prakso v moderno urejenih podjetjih išče primerne službe. Cenj. ponudbe pod „Pošten“ na upravo lista. 138 Makulaturni papir se proda po 4’— Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista. 103 Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le »Produkcijo kremo" za čevlje. 130 SKRBIŠ £3BB£aBBBBBaBRBBBBBRHRBBREi i! n m m m B B Kupujte srečke državne razredne loterije pri Zadružni banki v Ljubljani ilieksandrova cesta S. Glavni dobitek Din 1^900.000-Vsaka druga srečka zadene! a m m m m m Cena: cela srečka Din 80-—, jtoloTica srečke Din 40*—, četrtina srečke Din 20 —. Naročilo potom dopisnice zadošča. BS! m m m m fe m m m m m -m m m m m m m m m Konzumno društvo za Slovenijo registru« zadruga z omej. zau. v Ljubljani sprejema hranilne uloge In Jih obrestuje po zelo ugodni obrestni meri. Pojasnila daje ravnatetjstvo, Ljubljana VII, Zadružni Dom. 18 B B m B B a B m aMBBEBRBBBBBBBBBBBBiSBBBBBBBBB Kdor želi kupi«! prvovrsten in poceni PREMOG trn sploh kurivo naj ga naroči pri PRODUKCIJI €€ osrednji zadrugi za nakup lu Prodajo r. 25. 36 O. 36. 9 L3UBLM, Tržaška cesta, kolonija „5tan in Dom“. KB" Glavni ui odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — izdaja konzorcij »Delavske Politike t!. turno ‘T-.roVoren 1 (odgovoren Josip Pastorek) \ Ljubljani. Mihael Rožanec. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Za