pomembno sodelovanje gozdarstva pri iz- delavi prostorskih delov družbenih planov občin. Tu mora biti gozdarstvo s svojimi strokovnimi pogledi mnogo bolj prodorno. Glas gozdarstva se mora slišati pri vseh uresničitvah načelnih opredelitev v zakono- daji. Pri tem se postavlja vprašanje. ali smo za tako delovanje ustrezno organizirani po območjih in na ravni republike? Ali sta organiziranost in delovanje v dveh povezo- valnih institucijah - samoupravnih intere- snih skupnostih za gozdarstvo in Splošnem združenju gozdarstva zadostna? Po- novno bi morali ovrednotiti in osvežiti delo- vanje naših gozdarskih strokovnih dru- štev, ki so v preteklosti s svojim strokovnim ugledom in argumenti velikokrat odločilno vplivala na družbene odločitve o gozdar- stvu. VIRI 1. Sabadi, R., Prilog idejama za sprovodjenje zakona o šumama u SR Hrvatskoj, šumarski list Oxf.: 321 59, 1985, 3-4. 2. Sabadi, R., Krznar, A., Jakovac, H., Koliko društvena zajednica pridonosi održavanju i kori- šten]u potencijala opcih koristi od šuma, Sumarski list 62, 1988, 5-6. 3. Sabadi, R., Što se može dogoditi, šumarski list 62, 1988, 7-8. 4. Winkler, 1., Temeljne značilnosti medseboj- nih vezi in nesoglasij uporabnikov gozda in gozd- nega prostora, Zb., gozdarstva in lesarstva 30, 1987, s. 35-47. 5. Winkler, 1., Nekatere značilnosti stanja na- daljnjega razvoja gozdarstva z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, Gozd. v. 46, 1988, 7-8, s. 309-318. 6. Winkler, 1., Družbenoekonomski vidiki pro- padanja gozdov, referat na posvetovanju Propa- danje šumskih ekosistema, Igman 1988. 7. Winkler, 1., in sod., Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo, Ljubljana 1988. 8. Amandmaji k ustavi SFRJ (od IX-XLVIII), Ur. l. SFRJ, št. 70-932188. 9. Zakon o temeljih sistema družbenega plani- ranja in o družbenem planu Jugoslavije, Ur. 1. SFRJ, št. 76-985/88. 1 o. Zakon o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 77-1021/ 88. 11. Osnutki zakonov o računovodstvu in delov- nih razmerjih, Poročevalec Skupščine SRS 14, 1988, 33. Poskus oblikovanja enotnega obrazca za odkazilo Vid MIKULIČ, * Jože SKUMAVEC** 1. UVOD Odbor za računalništvo pri SZG SR Slo- venije si prizadeva za poenotenje računal­ niško zasnovanih informacijskih sistemov v gozdarstvu, ki naj bi bili med seboj tako povezani, da bi bile z enkratnim vnosom izvirnih podatkov zagotovljene informacije uporabnikom v skladu z njihovimi potreba- mi. To pa je še bolJ pomembno v času, ko se uporaba osebnih računalnikov hitro širi. Kajti prav osebni računalniki nam pri načrt­ nem vključevanju v prakso lahko porušijo enotni informacijski sistem v sami delovni organizaciji in kmalu lahko zaidemo v ))pre- * V. M., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU "'* J. S., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 Bled, Ljubljanska 19, YU dalčno« organizacijo in obravnavo podat- kov, kar pa po izkušnjah informacijsko raz- vitih dežel ne daje dobrih rezultatov. Zato je tudi v bodoče treba v gozdnih gospodar- stvih zagotoviti beleženje in dopolnjevanje podatkov v računalniku delovne organizaci- je. torej v skupno informacijsko bazo. Le tako bo omogočena stalna ažurnost infor- macijskega sistema in preprečeno podvaja- nje podatkov in informacij. Da pa bi bila zbirka podatkov čim bolj enotna tudi med gozdnimi gospodarstvi, je odbor za računal­ ništvo predlagal oblikovanje enotnega obrazca za evidentiranje odkazila. Kolikšne pa so težnje po enotnosti v panogi, pove dejstvo, da smo samo za zbiranje praznih obrazcev vseh gozdnih gospodarstev po- trebovali eno leto. V prispevku podajava predlog novega, enotnega obrazca za odkazilo. Zahvalju- G. V. 3189 131 jeva se Anici Zavrl, svetovalki predsednika Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano SR Slovenije, ki je pred objavo pre- gledala prispevek, skupaj s predloženim obrazcem. 2. OBRAZCI ZA ODKAZILO, KI J'IH UPORABLJAJO GOZDNA GOSPODARSTVA V gozdnih gospodarstvih uporabljamo dvanajst različnih obrazcev za odkazilo v družbenih gozdovih. Samo tri gozdna go- spodarstva uporabljajo enake obrazce. V zasebnih gozdovih je pestrost obrazcev še večja, saj ima vsako gozdno gospodarstvo svojega. Nobeno gozdno gospodarstvo ne uporablja enakega obrazca za odkazilo v družbenih in zasebnih gozdovih. Torej da- nes za evidentiranje odkazila v SR Sloveniji uporabljamo šestindvajset različnih obraz- cev. Razlike med nekaterimi obrazci niso velike, manjka jim le usklajenost in enaka raven računalniške obdelave. To velja za obrazce, ki jih uporabljamo v družbenem gozdu, med tistimi za odkazilo v zasebnem gozdu so razlike velike. Prva vsebinska razlika pri obeh skupinah obrazcev je v oštevilčenju debelinskih stopenj (od 2. do 20. stopnje). Največ obrazcev ima vpisane debelinske stopnje od 3. do 16.; dva od 3. do 20.; eden od 3. do 18.; eden od 3. do 14.; eden od 3. do 19. in dva od 2. do 16. debelinske stopnje. Torej tudi pri evidentira- nju po debelinskih stopnjah nismo enotni. Na enem obrazcu pa je kolona za vpisova- nje prsnega premera celo v centimetrih. Na večini obrazcev za odkazilo v zasebnem gozdu ni predvidenega prostora za vpisova- nje vrste sečnje, kaj šele za vzrok odkazila, ki pogosto manjka tudi na obrazcih za odkazilo v družbenem gozdu. Na splošno je na obrazcih preveč podat- kov o objektu, ki se ne spreminjajo vsako leto (tarifa, razmerje med bruto in neto lesno maso, gospodarski razred ... ), prav tako je preveč podatkov, ki objekt določajo. Za družbeni gozd je veliko obrazcev s prostorom za vpisovanje podatkov za izra- čun norm sečnje in spravila. Tudi velikost obrazcev je različna, kar pa ni bistvenega pomena - od 14,5 x 19,5 cm do formata A4. Obrazci imajo različne naslove: Odka- 132 G. V. 3189 zilo, Podatki o odkazilu (sečnji) in pogojih sečnje za leto, Odkazilo in normativi, Odka- zilni manual, Odkazovalni manual, Odka- zilni list, Zapisnik o odkazilu. Nedvomno nam obrazci zagotavljajo veliko pestrost in neenotnost pri obravnavi podatkov. če pa bi analizirali izpolnjene obrazce, bi bila pestrost še večja. Verjetno bi ugotovili raz- like med gozdnimi gospodarstvi že pri evi- dentiranju drevesnih vrst, kaj šele pri vrstah sečnje in vzrokih odkazila. 2.1 . Izhodišče za oblikovanje enotnega obrazca Sodobna zasnova informacijskega si- stema temelji na bazah podatkov. Vsi po- datki morajo biti urejeni v normaliziranih zbirkah. Zbirka je niz podatkov iste vrste. Poznamo več stopenj normalizacij. Za delo- vanje baze podatkov je potrebna normaliza- cija tretje stopnje (tretja normalna forma) zapisi v zbirkah morajo biti sestavljeni iz ključa in enega ali več atributov. Atribut je podatek, ki pojasnjuje ključ, ali pa je svoj- stvo (količina, vrednost, ... ). Zapisi so v tretji stopnji normalizacije takrat, ko jih ni mogoče razdeliti še na manjše smiselne zapise. Pri oblikovanju obrazca smo upo- števali to načelo, izjema je le podatek o površini naravnega mladja, ki moti normali- zacijo in bi ga morali voditi pri uresničevanju ostalih gojitvenih del, vendar smo ga iz praktičnih razlogov ugotavljanja predvideli na tem obrazcu. Tako je zapis zbirke iz podatkov obrazca odkazila sestavljen iz ključa in atributov: število odkazanih dreves po debelinskih stopnjah in površina narav- nega mladja. Vsak zapis v -zbirki je elemen- taren, pomeni, da je zapisan samo enkrat in da ga ne delimo v manjše dele. To nam zagotavlja podlago za izdelavo baze podat- kov in dokaj enotno nadaljnjo obdelavo. Oblika in vsebina enotnega obrazca je bila pripravljena na podlagi analize obrazcev in sodobne zasnove informacijskega sistema z uporabo baz podatkov. Izsledki so poka- zali, da pri trenutno veljavnih samoupravnih sporazumih o združevanju dela in sredstev kmetov in delavcev v TOK ni mogoče oblikovati enotnega obrazca za odkazilo v družbenem in zasebnem gozdu, ki bi ga uporabljali tudi za podatke o obsegu in vrsti del, ki jih bo opravil lastnik gozda oziroma 1 1 l 1 { 1 i 1 1 f 1 ! l i 1 i ŠT. OOK. DDD ODS __ DP ODK.ZA LETO VR. SEČNJE VZROK DEBEL OOKAZILA 3 ~ 5 6 ODKAZAL: delavci TOK. Zato naj bi podatke o odkazilu za družbeni in zasebni gozd vpisovali na enotni obrazec za odkazilo, podatke o ob- segu in vrsti del, ki jih v zasebnem gozdu opravi lastnik ali delavec TOK, pa na drugi obrazec. 7 GE PARCELNA ŠT. POVR. NAR INSKE s 8 9 1() 11 12 13 DATUM CDK.: Podatke za izračun norm sečnje in spra- vila načrtovalec ugotovi pri sestavljanju go- jitvenega ln sečno-spravilnega načrta, zato jih ni potrebno prepisovati na obrazec od ka- zila, ker jih lahko vnesemo v računalnik iz načrta. Tako za predlog enotnega obrazca G. V. 3/89 133 za odkazilo ostanejo le še podatki o samem odkazilu. Trenutno je torej mogoče izdelati enoten obrazec le za podatke o samem odkazllu~ brez podatkov o normah in odnosu z lastni- kom. 2.2. Namen uporabe podatkov Podatke s tega obrazca bomo v povezavi z ostalimi zbirkami uporabljali za: - izračun sečnih predlogov, - izračun norm sečnja in spravila, - vodenje evidence odkazila in poseka po lastnikih gozdov, - vodenje gozdnogospodarske eviden- ce, - oblikovanje mesečnih in letnih statistič­ nih poročil Zavodu za statistiko, - izračun davčne osnove od poseka- nega lesa in - izdelavo analiz ter različnih pregledov odkazila in poseka. Pri tem je treba pripomniti, da je isti obrazec namenjen evidenci sečnja. Po· datke o odkazilu je treba dopolniti z dejan- skimi podatki o poseku. 2.3. Predpostavke o oblikovanju enotnega obrazca Z analizo obstoječih obrazcev smo dolo- čili podatke, ki naj bi jih vpisovali na enotni obrazec odkazila. Pri tem smo upoštevali naslednje predpostavke: 1. Obrazec je sestavljen za računalniško obdelavo z razvito bazo podatkov. 2. Uprave TOZD ali gozdnih obratov mo- rajo biti opremljene z računalniškimi termi- nali ali osebnimi računalniki. 3. Vsak objekt mora biti enolično dolo- čen v območju. 4. Obrazec mora biti izpolnjen tako, da so na njem vpisani podatki razumljivi brez uporabe in poznavanja šifer. 3. PREDLOG ENOTNEGA OBRAZCA ZA ODKAZILO Predlagamo, da obrazec imenujemo od- kazilo. To je osnovni terenski obrazec for- mata 14 x 19,5 cm. To velikost že danes uporablja največ gozdnih gospodarstev. Obrazci naj bi bili vezani v 50- ali 1 OO-listne 134 G. V. 3189 bloke. Izpolnjuje jih gozdar pri odkazilu. Izpolnjeni obrazec je dokument. Gozdar ga hrani do konca leta, potem ga odda vodji proizvodnje, ki ga arhivira. 3.1. Ugotavljanje in zbiranje podatkov Čeprav je obrazec namenjen vpisovanju podatkov o odkazilu za družbene in za- sebne gozdove) je ugotavljanje in zbiranje podatkov za družbene in zasebne gozdove različno. 3.1.1. Družbeni gozd Pred odkazilom je izdelan gojitveni in sečno-spravilni načrt, niso pa še znani podatki o količinah, normah sečnja in spra- vila. Določena so delovna polja) vrsta seč­ nje~ na skici načrta so označene in opisane usmeritve za odkazilo, znane so smeri spravila in spravilno sredstvo. V načrtu so vpisani nizi za sečnjo, če so drugačni kot v računalniški zbirki odsekov, znane bonifi- kacije pri sečnji, razdalje in kategorije vlače­ nja in zbiranja ter bonifikacije pri spravilu. Podatke za izračun norm lahko dopolnimo ali spremenimo, če so drugačni kot pri načrtovanju (sneg). Gozdar odkazuje na podlagi gojitvenega in sečno-spravilnega načrta. Pri odkazilu vpisuje podatke nepo- sredno v obrazec. V glavo obrazca vpiše objekt (gozdnogospodarsko enoto, odde- lek, odsek, številko delovnega polja in šte- vilko parcele). V družbenem gozdu običajno parcel nih številk ni treba pisati. Tudi prostor za vrsto sečnja le v predlogu obrazca predviden v glavi. Ce je v istem objektu več vrst sečenL je treba za to uporabiti več obrazcev. Večina obrazcev, ki jih gozdna gospodarstva uporabljajo, imajo vrsto seč­ nje v glavi obrazca. Poleg tega pa je pri sečnji slučajnih pripadkov predvidena bonifikacija, kar tudi narekuje, naj vrsta sečnja velja za podatke na obrazcu. V glavi obrazca je tudi prostor za vpisovanje površine naravnega mladja. Vrstice obrazca so namenjene za podatke, ki jih gozdar ugotavlja pri odkazilu. To so: vzrok odkazila, drevesna vrsta in število odkazanih dreves po debelinskih stopnjah. Vzrok odkazila napiše v skrajšani, vendar razumljivi obliki, drevesne vrsto z znanimi okrajšavami, število odkazanih dreves pa punktira v ustrezno kolono po debelinskih stopnjah. Ko je odkazilo končano, se na obrazec podpiše in napiše datum. Nato podatke uredi za vnos v računalnik. Preveri jih vodja proizvodnje, ki jih praviloma tudi vnese, izračuna pa tudi količino odkazila in norme sečnje in spravila. Izračunane količine in norme z morebit- nimi spremembami rabimo za sestavo de- lovnega naloga in za izračun osebnega dohodka. Z doslednim vnosom sprememb odkazila imamo po sečnji v računalniku brez ponovnega vnosa že podatke o po- seku. 3.1.2. Zasebni gozd če vsa dela v gozdni proizvodnji opravijo delavci gozdnega gospodarstva, je potek enak kot v družbenem gozdu, le da je odkazilo treba ločiti po parcelah, čeprav več parcel sestavlja isto delovno polje. Torej mora biti prav tako izdelan gojitveni in sečno-spravilni načrt. Kadar pa delo opravi lastnik gozda in sečno-spravilnega načrta ne delamo, zadostujejo podatki o odkazilu po parcelah, pri tem pa delovnih polj ni. Po odkazilu gozdar v zasebnem gozdu izpolni še dodaten obrazec. Nanj vpiše podatke o odkazilu in dogovore z lastnikom. Običajno ga izpolni v dveh izvo- dih, enega prejme lastnik. Podatke z obrazca odkazila bomo v zasebnem gozdu lahko uspešno uporabljali le, če bomo v računalniku vzdrževali popolne in točne podatke o lastnikih gozdov. 3.2. Opis vsebine obrazca in podatkov Podatke na obrazcu delimo na tri skupi- ne: - podatki za določitev objekta, splošni podatki o odkazilu in podatki o odkazanem drevju. Podatki za določitev objekta so gospo- darska enota, oddelek, odsek, delovno po- lje in parcela. Z njimi je objekt v območju enolično določen. Podatki o gospodarski enoti, oddelku in odseku morajo biti na obrazcu taki, kot so shranjeni v bazi, sicer jih pri vnosu računalnik zavrne. Kadar od- sek v oddelku ni oblikovan ne sme biti napisan na obrazcu, saj ga tudi v bazi podatkov ni. Pri nadaljnjih računalniških rešitvah s temi podatki ugotovimo splošne stalne podatke in jih zato na obrazcu ne \ predvidevamo. To so lastništvo, gospodar- ski razred, tarife, faktor za izračun neto količine lesa, nizi za norme sečnje, organi- zacijske enote in temeljne organizacije. Delovno polje je namenjeno ureditvi in izračunu podatkov za proizvodnjo. Kadar ni · navedeno, računalnik izračuna podatke za odsek, če tudi odseka ni, pa za oddelek. Parcelne številke v družbenem gozdu običajno ni potrebno pisati. V zasebnem gozdu pa jo uporabljamo za ugotavljanje lastnika in za vrsto zemljišča po katastru. Kadar pa jo vpišemo, mora biti enaka, kot je shranjena v bazi, sicer jo računalnik zavrne. Splošni podatki o odkazilu veljajo za vse podatke, napisane na istem listu obraz- ca. V to skupino uvrščamo številko doku- menta, ki je namenjena nadzoru nad izpol- njevanjem obrazcev, leto, v katerem velja odkazilo, vrsto sečnje in površino narav- nega mladja. To je površina, ki bo po sečnji naravno pomlajena. Podatki o odkazanem drevju. Pri vsa- kem odkazanem drevesu je poleg objekta in splošnih podatkov treba poznati dreves- no vrsto, debelinsko stopnjo prsnega pre- mera in vzrok odkazila. Obrazec je sestavljen tako, da gozdar na podlagi poznavanja stanja sam določa pro- stor za podatke o drevesih z istim vzrokom za odkazilo in za drevesne vrste. Izpolnjen obrazec je dokument, zato mora biti opremljen z žigom organizacije (prostor za žig je v zgornjem levem delu lista), podpisom odkazovalca in datumom od kazila. 4. UPORABA ENOTNE KLASIFIKACIJE IN NOMENKLATURE Z uporabo enotne klasifikacije in nomen- klature bi poleg enotne oblike vhodnih podatkov od kazila dosegli tudi enotne vred- nosti podatkov in s tem učinkovito sprem- ljanje uresničevanja gozdnogospodarskih načrtov. Za posamezne vrste podatkov že obstaja: enotna nomenklatura za vso Slove- nijo, vendar jo v praksi še ne uporabljamo. Z računalniškimi rešitvami je omogočen in tudi dosežen enoten sistem določanja objekta. Vsak objekt je namreč v gozdnogo~ spodarskem območju določen z gospodar- G. V. 3189 135 sko enoto, oddelkom, odsekam, delovnim poijem in parcelno številko. Sifrant vrst sečenj sestavi gozdnogospo- darska organizacija za gozdnogospodarsko območje, a mora biti usklajen z republiškim. Prvo mesto šifre pomeni skupina vrst seč­ nje, ki je enotna za vso Slovenijo, drugo mesto (1-9} pa oblikuje gozdno gospodar- stvo za lastne potrebe. Kadar skupine vrst sečnje niso razdeljenet je na drugem mestu vrednost O. Republiški šifrant vzroka za odkazilo je tako razčlenjen, da je uporaben za vsa gozdnogospodarska območja v Sloveniji. Pri popisu drevesnih vrst je republiški šifrant za praktično uporabo preveč podro- ben, saj v praksi (različno po območjih} uvrščamo najrazličnejše drevesne vrste med ostale iglavce in ostale trde in mehke listavce. To bi bilo treba uskladiti skupaj z vpeljavo enotnega obrazca. Prav tako bo pred uporabo enotnega obrazca treba prou- čiti, ali delitev prsnega premera odkaza- nega drevja na debelinske stopnje od 3 do 16 zadostuje za vsa gozdnogospodarska območja. Le s popolno uskladitvijo navedenih vrst podatkov bo enotni obrazec dobil pravo vsebino. 5. SKLEP Za računalniško obravnavo podatkov v gozdnih gospodarstvih Slovenije uporab- Oxf.: 902(497.11) !jamo dokaj enotno strojno in sistemsko programsko opremo. Pri uporabi računalni­ ških rešitev pa je stanje slabše, saj vsako gozdno gospodarstvo za svoje potrebe samo rešuje te naloge. Kljub temu pa imamo vrsto računalniških rešitev, ki jih uporablja več gozdnih gospodarstev. To so programi za osnovna sredstva, glavne knji- get obračun OD, urejanje gozdov, izračun norm in tudi za evidenco odkazila in pose- ka. Vendar pa nimamo izdelanega enot- nega načrta informacijskega sistema, ki bi omogočil splošno skupno uporabo računal­ niških rešitev. To nalogo je leta 1986 prev- zel Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, vendar je zaradi nezanimanja operative še ni mogel opraviti. Da bi kljub temu dosegli večjo enotnost, smo se na odboru za računalništvo jeseni leta 1987 odločili, da bomo pripravili enoten obrazec za evidenco odkazila, ki je za enotnost informacij v panogi temeljnega pomena. Tako bi v izhodišču poenotili eno izmed temeljnih zbirk podatkov za potrebe gozdnih gospodarstev in panoge, kar bi bil pomemben prispevek k poenotenju raču­ nalniških rešitev v gozdarstvu in k poveča­ nju in učinkovitosti računalniškega obravna- vanja podatkov. VIRI Obrazci odkazila gozdnih gospodarstev Slove- nije. Pomen gozdov pri delu majdanpeških rudnikov Ilija MIHAJLOVIC* 1. UVOD Prvi načrti gospodarskega razvoja Srbije po njeni osvoboditvi izpod Turkov so bili zasnovani na povezovanju industrije z ru- darstvom. Razvoj rudarstva v Srbiji se je začel (1835)" ha RObudo kneza Miloša, ven- * dr. l. M., 11000 Beograd, Ustanička 135/IV- 22, YU 136 G. V. 3/89 dar po priporočilih barona Herdera, takrat- nega velikega strokovnjaka saksonskega rudarstva. V oddelku za industrijo so najprej (1835) odprli delovno mesto rudarskega referenta; nekaj let pozneje (1847) so izdali odlok o začetku rudarskih raziskovanj, l. 1848 pa ustanovili rudarski oddelek pri Ministrstvu financ. Ugotovljeno je bilo, da je majdanpeško območje zelo bogato z