IX. letnik. V Gorici, dno 5. decembra 1901. 49. številka. Izhaja vsaki Četrtek ob 11. mi (lu|>ol(lne. Rokopisi se ut vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo lelo •! krone, za pol leta 2 kroni. Za /11 a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije ti K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hil.irija štev. 7. lovensKo Ijudst ia vero dom oec« i— Naiočiiiiu) in ni /nniiila s |> r e j e m a upravništvo v (iorici, Semeiiiška ulica št. !•. Posamezne številke se prodajajo v tuba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kališču uas|iroti mestnemu vrtu iu na Korenjskem bregu (Riva Como) št. M po 8 vin. Oglasi iu poslanice se račimijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat I I vin., dvakiat 12 vin., trilu.it HI viu. Več-kiat pu pogodbi. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan It h j 1 v Gorici. Tiska ,,\’aro(lna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Kmetje, organi/lijte se! Sam presvilli cesar jo naročil svoji vladi, naj izdela načrt zakona /.a organizacijo kmetskega stanu. Vsi stanovi sr organizujejo, zakaj bi se kmetje ne V V krepki in zdravi organizaciji je moč za vsak stan. Zalo prodira dandanes tudi med kmetskim ljudstvom prepričanje, da je le v organizaciji rešitev. To prepričanje treba v kmetskem ljudstvu skrbno gojili. Kmetje se morajo organizovali, ker drugače propadejo v odvisnost drugih stanov, kakor se — žal že pokazuje ob volitvah. Nekdaj svobodne kmete strašijo dandanes oh volitvah razne posojilnice z dražbo, ako ne dajo glasu ljudem njihovega mišljenja. Vprašanje je, kako naj se organizujejo? Na to vprašanje lahko odgovorimo, ako pomislimo, katero je vodilno načelo današnjega gospodarskega življenja. Vodilno načelo je: množiti v v e d n o obilnejši m e r i d o h o -d e k del a, n a drugi sl r a n i p a lajšali delo. Da se pa glede na kmelski stan to doseže, je nujno potrebno, da se kmetje organizujejo po kmetijskih zadrugah. To je tudi visoka vlada sprevidela, da je izdelala načrt zakona o kmetijskih zadrugah. Kmetijske zadruge preskrbujejo kmete s potrebnim kapitalom, jim podajejo možnost pridobivati si vse kmetijske potrebščine po ceni in v dobri lastnosti. S t e m lajšajo k meto m d e I o ! N a d r u g i strani s k r b i j o s p o s r e d o v a -njem za boljši in v e č j i d o h o -d e k. Sk ipno ali zadružno nakupovanje kmetijskih potrebščin napravlja kmetijsko delo laže in boljše; skupno ali zadružno prodajanje pa množi na drugi strani iznos in dela cene kmetijskim pridelkom primernejše in ugodnejše. Zadružno kupovanje in prodajanje izključuje tudi posredno prekupčevanje, ki je kmetom zelo škodljivo. Kmelski stan naj se tedaj organi-zuje po kmetijskih zadrugah in ne po drugih društvih, ki nimajo za kmeta po-mena. Treba ho kmete o tem poduče-vati ler jim vzbujati prepričanje o potrebi last n e o r ga n i z a c i j e. V tem oziru je sklenil drugi katoliški shod v Ljubljani sledeče velevažne resolucije: 1. Drugi vseslovenski katoliški shod izjavlja, da se ima kmetski stan organi- LISTEK. Ključavničar Janko. (Po nemškem.) (Konec.) V Benetkah je moral ključavničar Janko tekati s praznim želodcem po ulicah iu spati na kamnitem tlaku pod milim nebom. Tako si je poiskal nekega večera o mraku prostorček za prenočišče nedaleč od nekega črnobradatega roparja. Ta je hotel Jankota pridobiti za prosto rokodelstvo v gorah, katero je imenoval ..ropanje". A Janko se ni bolel udali. ampak je opazoval svoje črevljo, ki so um bili darovani od samega Doga; trdni so bili, za pol večnosti. Kopar je trdil, da mu je on črevlje daroval; on pa ga je zasmehoval, zmerjajoč ga za nevernika. Že dalj« časa se je plazil nekdo mimo njiju in opazoval oba natanko. Dil zovati po zadrugah, ki imajo biti o b -vezne za vsa koga kmetovalca, tako, da so one pravo slanovsko zastopstvo vsega kmetijskega ljudstva. Podlaga tej organizaciji hodi okrajna, oziroma krajna zadruga ; te vse naj se zvežejo deželni v zadrugi in iz vseh deželnih hodi sestavljena tudi zveza vseli v državi nahajajočih se deželnih zadrug. 2 Shod pozdravlja z radostjo vladno predlogo o kmetijskih zadrugah ter se nadeja, da bo e. kr. vlada dosledno skrbela tudi za sredstva, potrebna za plo-donosno delovanje is lih ter jim preskrbela brezobrestna ali vsaj nizkoobreslna posojila. Shod pozdravlja z zadoščenjem, da vlada podpira zadružno organizacijo. 3. Shod pričakuje od c. kr. vlade, da ho z ozirom na že doslej lepo število gospodarskih zadrug, kalen; se pa bodo osnovale povsod, po zgledu drugih držav ukazala nakupovali za državno vojaštvo potrebno žilo, vino, s<‘no in tudi druge pelrebščinu naravnost pri gospodarskih zadrugah. Volitve m deželni zbor. Se enkrat! Današnja številka ,,1’rim. Lisla'1 je zadnja pred volitvami. Ko ho izšla prihodnja številka, bodo volitve že v vseh skupinah končane. Obračamo se torej še enkral do vseli somišljenikov in razumnikov s prošnjo, naj delajo iu glasujejo m ,,Slogo'1. Opozarjamo zlasti gg. veleposestniki; na spletke nar.-napredne stranke in priporočamo še enkrat naslednje kandidatu: Anton Jakončič, veleposestnik iu zaselmi uradnik v (iorici, Anton Klančič, veleposestnik in župan v Podgnri, dr. Josip vitez Tonkli. odvetnik v (iorici. Načrt slovenskih liberalcev. Slovenski liberalci so izdelali načrt, kako postopati nasproti katoliško-narodni stranki. Ta načrt so razposlali svojim somišljenikom ;io deželi. Točke tega načrta, kakor posnemljemo po ..Slovencu11, so: 1. Tavčarjevi govori s« morajo kar najbolj razširjati. 2. O duhovnikih so morajo pisali in razširjali osebne svinjarije. je Anglež, kateremu je ropar se silo sezul črevlje. Necega dne pripelje štiri stražnike. Urez ovinkov so zvezali Jankota in tovariša ter jima odkazali prosto prenočišče. „Kaj bi rekli v Logu ?“ si je mislil Janko, pa je bil vesel, da niso tam nič izvedeli, kako se mu je godilo dotedaj, čeravno si je želel poprej. Z mirno vestjo je zaspal. Kako se je začudil drugo julro, ko so mu povedali pred sodnijo, daje tožen radi uropanih črevljev. Janko je trdil stanovitno, . Prestop v vzhodno razkolno cerkev je izključen, ker s to agitacijo bi pri neumnem ljudstvu izgubili vpliv, a bi si tudi zapravili vsako podporo od zgoraj. 27. Da se doseže lo in druge naše težnje, se priporoča snovali tesnejšo skrivno organizacijo po zgledu prostozidarskih lož. Ničesar ne verujem! 3. Ali je brez vera morda posledica velikih p r e s k u š e u j i n r e s n e g a prem i š I j e v a n j a-? — Kot odgovor navajam sledečo dogodbico, ki sem jo izvedel iz verodostojnega vira. Po železnici se je vozila moderno na-dahnjena gospa, katorej je bila vera deveta briga, kar se večkrat dogaja dandanes. Zraven je sedel duhovnik. Ko vzame la brevir iz žepa bole opravili mirno molitve, ki mu jih nalaga dolžnost, pokaže gospa naenkrat vso svojo neoliko in se spravi nad duhovnika vprašaje ga zaničljivo: „Kaj neki berete iz one knjige?11 „Molim brevir11, „ Moli to? Dandanes ne moli nikdo več11. ,,Vsakdo moli, kdor veruje v Roga'1. „To hočem ravno reči, ker kdo ho sedaj še veroval v Roga, dandanes, ko je stopila veda v vsemogočnosti priroduih močij na mesto starega Roga11. Duhovnik: „Ali st«; pa vendar tudi prevdarili vsi; one dokaze, ki pričajo, da je Rog, ki je vse ustvaril in vse vlada? Ali sle primerjali le dokazi; z onimi dozdevnimi protidokazi, ki pravijo, da ni Roga? Ali sli; po dolgem resnem prevdarku prišli do lega, da Roga res ni?“ ,.Pustile me-1, odvrne gospa, ,,škoda hi se mi zdelo časa! Imam drugih bolj važnih opravkov11. Taki in enaki slučaji se dogajajo tisoč in tisočkrat v vsakdanjem življenju. Veliko jih je, ki pravijo, da Roga ni iu žive, kakor biga ne bilo. Da bi se pa resno prepričali o tem ve-levažnem vprašanju, to jim je devata ju bil ime vit mož, ki jo dajal delo večjemu številu ključavničarjev in kovačev. Ko je pregledoval svoje imetje, si je mislil: ..Kaj porečejo k temu Ložanje?'1 in je sklenil, vrniti sc domu, ko bode imel stotisoč kron. Ako siju pridobil stolisoč kron, mu je šlo po glavi še to iu ono podjetje, in tako je postal star, osivel mož. Začel je misliti na oporoko. Kako pa so se začudili Ložanje nekega dne, ko jo došel v vas črn voz s črno progrnjenimi konji in se služabniki v žalnih oblekah, voz, ki je pripeljal le-lesne ostanke Jankove, ki je hotel počivali zraven svojih slarišev. Vse svoje premoženje je zapustil občini pod pogojem, da si* namesto zidu okoli pokopališča zasedi plot. kar so seveda storili jako radi. O da bi slišal, kaj pravijo Ložanje k temu, kako ga hvalijo in slavijo, da jih ui pozabil nikoli! briga. Mnrsikateri učenjak in naravoslovec pozna drol» in mišice najmanjšega hrošča, a neznani ao mu prvi iu osnovni nauki katoliške vere, ki .jih uči katekizem. Naravnost grozna je včasih nevednost takih učenjakov, ko govore o verskih in cerkvenih zadevah. Kar vi; vsak otrok, tega oni ne vedo. Tako n. pr. ve vsak, da katoliški, duhovniki mašujejo samo zjutraj; a večkrat se sliši iz kakih „uče-njaških“ ust, da mašujejo tudi zvečer. Ali jo mogoča pod našim solncem še holj gorostasna nevednost? To so ljudje, ki niso nikdar še videli cerkve od znotraj, ki niso še ničesa slišali o sv. veri in njenih obredih! Mnogi izgubljajo cele noči s čitanjem praznih ali celo po-hnjšljivih povesti, spe pol dneva, iu kar še ostaja ('asa, potratijo ga z gledališčnimi in koncerlnimi zabavami. Kje naj ostane še hip časa, kojega bi izrabili v naučenje vsaj najpotrebnejših verskih resnic. O kakem temeljitem, globokem poznanju sv. vere niti govora ni. Da, vsak otrok, ki zna katekizem, jih lahko osramoti — Brezveta ni tedaj sad temeljitega potika v veri, ampak sad nemarnosti in neodpustljive lenobe. Politični pregled. Seja državnega zbora dne 29. nov. — Pred sejo je naznanil predsednik, da je poslanec \V o I I' odložil d r-ž a v n o z b o r s k i m a n d a t. Zbornica je skoraj soglasno sprejela predlog za odpravo borzne trgovine z žitom. — Dr. Žitnik iu tovariši so predlagali, naj vlada dovoli primerno podporo po povodnji poškodovanim posestnikom pri Planini. Poslanci Žič kar, D er k s in tovariši pa so predlagali hitro pomoč po povodnji poškodovanim posestnikom v s a v i n j s k i dolini inv brežiške m o k r a j u. Seja državnega zbora dne 2 dec. — Finančni minister Bohm-Bawerk je predložil trimesečni proračnn-s k i p r o v i z o rij, torej do konca mar-cija 1902, kar dokazuje, da je Korber izgubil nado, da bi parlament pravočasno rešil celotni proračun. V tej seji bi se bila morala začeti tudi razpravo o kmečki h zadrugah. Vlada pa je to preprečila. ker se boji nemških liberalcev. Seja državnega zbora dne 3. dec. — Zbornica je pričela s prvim branjem proračunskega provizorija in je tudi dovršila. Predlog za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča je po jako spretnem manevru naših poslancev že v naučnem odseku. Načelnik tega odseka Kurz je obljubil, da v doglednem času spravi vprašanje v zbornici v razpravo. Vojna v južni Afriki — Skoro vsak dan se vršijo zdaj boji med Angleži in Buri v jugo-vzhodnem delu Transvaala, a kakor poročajo listi, v večini teh bojev so le vedno zmagovalci Buri. V Kupu izgubljajo Angleži od dne do dne več ozemlja, katero zasedajo Buri. Ker imajo Angleži tudi v Oranje in Transvaalu le neznatni del zemlje komaj 1 Hdel v svoji posesti, si morajo gospodje v Londonu pač mislili, čemu tako ogromnih denarnih in drugih žrtev za tako pičle pridobitve? Ta zavest lem huje tare Angleže, ker je položaj njihovih čet v Afriki jako slab. Kitchener razpolaga le s 45.U00 možmi rabljive vojski*, a Buri imajo 70 oddelkov zmožnih čet. Novice. Izid današnjih volitev. V to I m i nske m okraju sla izvoljena, kakor nam je brzojav sporočil: dr. Anion Gregorčič in Krne^t Klavžar z 40 glasovi proti 20. V goriškem okraju sta izvoljena: prof. Ivan Berbuč in župnik K la/, ij (drča z 81 glasovi proti 41. V sežanskem okraju sla izvoljena, kakor nam je brzojav sporočil, Šlrekelj in dr. Treo. »Sloga1* je tedaj zmagala v tolminskem in goriškem okraju. Zavednim krščanskim možem, k i >e • niso dali omajati, ki so trdno stali za našo stranko, kličemo: Slava! Slava! Slava! V veleposestvu so ,.SIogini“ kandidati lisli možje, katero smo navedli na prvi sl ran i, in ni res, d.i hi bil kdo izmed njih kandidaturo odklonil. Ako bo dr. vitez Tonkli voljen '.e prej v kateri drugi volilni skupini, pride na njegovo mesto kol kandidat v veleposestvu gosp. Leopold Bolko, veleposestnik in župan v Črničah. To se sporoči volileem, če bo treba, še o pravem času. Volilci veleposestniki. glasujte za ,,Slogo-1. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. — Mala iskrica je vžgala velik ogenj. Nadutost nemških visokošolcev v lnomostu, Gradcu in na Dunaju, katero so nedavno pokazali do nenemških dijakov. je prisilila Slovence misliti na lastno v>eučilišče v Ljubljani. Prvi so povzdignili glas slovenski vseučiliščniki. Njim so se pridružili slovenski in hr-vatski poslanci na Dunaju, ki so pred kratkim v zbornici slavili predlog za uslanoTilev vseučilišča v Ljubljani. Za njim se je prva odzvala Ljubljana, središče Slovenije in zdaj se nepretrgoma oglašajo občine na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem s peticijami na vlado. V nedeljo so bili v ta namen trije veliki shodi v Ljubljani, v Trstu in v Pragi. Obračamo se do vseh gg. županov in občinskih zastopov na Goriškem s prošnjo, naj se pridružijo drugim slovenskim občinam in nuj napravijo na vlado prej ko mogoče peticijo za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. De/clno/,borske volitve v Istri. — Kandidalje za kmečke občine so: 1. v politi č n o m okraju k o p e r s k e m Josip K o m p ar e, župnik-dekan v Ospu in dr. M. T r i n a j s t i č, odvetnik v Buzetu. 2. v polili č n e m o kraju I o -š i n j s k e m Šime Kvirin K u z o I i č, posestnik v Malem Lošinju in Anton A n -d r i j č i č, župnik v Baški. 3. v političnem okraju v o I o s k e m prof. Vekoslav S p i n č i c in M. M a n d i č ; ■L v politične m o k r a j u p a z i n -s k o m dr. M. Lugi n j n, odvetnik v Pulju iu dr. Dinko Trinajstič, od-velnik v Pazinu. Za in e s t n e s k u p i n o in sicer: 1. za Kastav-Volosko Lovran-Moščenice dr. Andrej Š t a n g e r, odvetnik na Vo-losketri ; 2. za Pazin-Labinj dr. Šime K u r e 1 i č, župan in odvetnik v Pazinu, 3. za Huzet-Milje-lzola Anion F 1 e g o, mlinar v Sv. Ivanu pri Buzetu; 4. za Mali in Veliki Lošinj se je določitev kandidata prepustila tainošnjeinii lokalnemu volilnemu odboru. Volitve se vrše za kmečke občine danes, za lige in mesta pa v soboto. t ('. kr. prol' Andrej Kragelj. — Zopet stojimo ob gomili moža rodoljuba, katerega je kruta smrt pobrala v najlepših letih. Andrej Kr a g e I j, c. k. gimnazijski profesor v Gorici, je iz dihnil dne I. decembra previden se sv. sakranienti za umirajoče svojo blago dušo. Vesi o njegovi smrti pretresla je srca prijatelj v in znancev toliko linji!, ker je pokojnik še prejšnji teden — dasi slab in bolan poučeval v šoli. — Kajnik se je rodil dne 23. septembra 1853 v Modrejcah. župnije Sv. Lucije na Mostu, kjer mu je bil oče premožen kinet. Šolal se je v Gorici in na Dunaju ter nabral “i globokega znanja klasičnih in slovanskih jezikov. Že v dijaških letih navzel se je požrlovalne ljubezni do domovine in svojega rodu, kakoršna se dandanes le redko nahaja. — Služboval je v Ljubljani, Kočevju in (Jorici; povsod se je odlikoval kot prijatelj učeče se mladine, ki mu je bila iz srca udana. Drugom je bil zvest tovariš, s katerimi je povsod dobro izhajal, med katerimi ni imel sovražnika. Človek blagega srca je bil spoštovan, kamor je prišel. — Slovenski jezik je imel, kakor kažejo razni spisi, posebno prosta prevoda Homerjeve llijade m Odiseje, popolno v oblasti. Njegov jezik je čisi, pravilen, povsem naroden, teče gladko in dopada. — Narodna posebno učna iu vzgojevalna podjetja bila so mu vselej pri srcu; za pouk in vsestranski napredek svojega naroda bil je vedno vnet; vsak pojav napredujoče ljudske omike ga je srčno veselil. -- Dijakom bil je pravi oče ter skrbel /.a nje, kakor za svoje otroke. Marsikdo st! ima njemu zahvaliti za to, kar je; a vsi mu ohranijo trajen hvaležen spomin. — V žalost vtopljeni stojimo ob gomili vrlega moža; a njegov duh uživa, kakor upamo, plačilo dobrih del. Počivaj v miru, dragi prijatelj; po kratkih dnevih svetnega življenja se zopet vidimo. Večna luč naj Ti sveti! Pogreb pokojnika je bil v .torek. Obilna udeležba je pričala o spoštovanju, katero je užival v življenju. Truplo so prepeljali k Sv. Luciji na Mostu. V spomin f Andreju Kragelju, c. kr. fiimn. profesorju. — Prejeli smo več pesmic, zloženih v spomin nepozabnemu Andreju K ra gel ju. Vse pesmice so brez podpisa. Sodimo pa, da so nam poslali dijaki, ki so boleli s tem izraziti svojo ljubezen in hvaležnost do dragega pokojnika. Tukaj hočemo objaviti ie konec (■ne same pesmi, ki nam posebno ugaja: Ti si šel! — — Njegova volja pač hotela je tako! --Ukov pa, ki v srca naša Ti sadil si jih skrbno, nam izrul ne bo nikdo! 1 Hastli bodo in cveteli Tvoj jih bo krepil spomin! Ti pa spavaj sladko, sladko, odpočij od bolečin, dobre majke blagi sin!--------- Imenovanje. — Dr. Pavel Musil pl. Mollenbruck, koncepist na goriškem okrajnem glavarstvu je imenovan okrajnim komisarjem. »Katoliško delavsko društvo'* v (Jorid naznanja svojim udom, da je g. M. KerSevani ulica Barcellini štev. I. sprejel nalogo društvenega zdravil i k a. Pri njem naj se torej zglašajo člani za spričevalo v svrho podpore. Zalo so odločene le le ure: Predpoldne od 9 do 10 ure, izvzemši torke in petke; opoldne vsak dan od 12 do 1 ure; pop. po zimi od 2 ., do 4. Ob jednem se objavlja, da dobe naši člani pri lekarnarju gosp. Jakobu C r i s t o f o I e 11 i -ju na Travniku pri plačevanju zdra- vi 1 2 0% p opusi a, le skazati se imajo, da so res naši udje in to najblje z društveno tvrdko na spričevalu ali receptu (na razpolago pri društvenem zdravniku in blagajničarju). Za „Aloj/.ijevišče‘. — Preč. g. dr. Kr. Žigon 20 K, preč. g. Tom. Butar 10 K, »Robarjev Janez11 20 K (ravno toliko za ,.Šolski Domu), ,.Nekdo“ 10 K. — Upravništvo „Pr. Lista je prejelo : Preč. g. Anton Batagelj 20 K. g. Tereza Ko-stenapfel 4 K, o volitvi biljenskoga župana 7 K (ravno toliko za „Šol. Dom“). o volitvah v Gojačah 2 K 50 h, preč. g. Miklavž Kocijančič 10 K, N. N. 5 K, preč. g. Simon Kos 5 K (ravno toliko za „Šolski Doin“). Za „Šo Is k i Dom: č.g. Lazar iz Nemškega Kuta 10 K; namesto venca na krsto svojemu nepozabnemu prijatelju g. Andreju Kragelju, obitelj Kovačič pri Sv. Luciji 12 K. Darovalcem najsrčnejša zahvala! Občili zbor cecilijanskega društva za goriško nadškofijo, dne 28. nov. — Imenovano društvo je imelo slovesno sv. mašo v krasno obnovljeni prvostolni cerkvi goriški ob 10. uri. Pri sv. maši pelo je 16 pevcev sledeče točke: 1. lntroit (Intrcl) enoglasni koral z orgijami. 2. Mašo Fr. Koenen-ovo, op. 10 za tri moške glasove in orgije. 3. Gradual „Gloriosus Deus-1 za 4 enake glasove, zl. J. Kokošar. 4. Ofertorij „ M i ra b i I i s Deus’1 za 2 glasova in orgiji!, zl. J. Quadllieg. 5. Cominunio, koral z orgijami. Kar se liče petja pri sv. maši, se mora hvalno pripoznati trud, kojega je imel s pevci pieč. g. župnik J. Kokošar. Saj je la gospod na dobrem glasu kot izboren glasbenik in skladatelj; poleg teli svojih spretnosti j pa se je izkazal še nenavadno izurjenega dirigenta. Ob 11. uri bil je občni zbor ceci-lijanskega društva v prostorih Hilarijansko tiskarne. Predsednik mag. dr. Fr. Sedej pozdravi s prisrčnimi besedami navzoče ude. katerih je bilo okoli 30; naznani, da se Nj. Kminencija. prevzorni kardinal jako zanima za naše društvo, mu želi božjega blagoslova in da nas spodbuja k srčnosti in vztrajnosti. Tajnik, preč. g. F r. S e t n i č a r omenja odborove seje z dne 11. julija t. I., pri kateri se je obravnavalo o ustanovitvi pevske šole za dečke in o prihodnji pevski produkciji; poroča, da si je društvo nabavilo pomnoževalni stroj za tiskanje glask in naznani letno darilo za društvenike, namreč: »Blagoslovile pesmi", zl. Kokošar iu Laharnar, katere bo odbor kmalu društveiiikom doposlal. Daljo naznani, da je preč. g. župnik J. Kok o-š a r prevzel pevsko šolo za dečke, da jih pridno vežba in da bo mogoče ž njimi že v bližnji prihodnosti nastopili. Nadalje omenja napredek glede cerkvene glasbe v prvostolnici, kjer pojejo skladbe\Vitt-ove, Haller-jeve, Perosi-jeve, Gruber-jeve, Zangl-ove, Schopf-ove, Foerster-jeve itd., skladateljev, katerih skladbe so sprejete v nemški cecilijanski katalog; dalje pohvalno omeni petje pri oo. Kapucinih in g. preds. še izborno petje pri oo. Frančiškanih na Kostanjevici. Iz dežele žal ni sporočil o napredku razven iz Batuj, kjer si pridno izposojuje preč. g. L e ha n, vikarij, cecilijanske skladbe in so se njegovi ceik. pevci naučili tekom onega leta dvoje latinskih maš. Nazadnje se spoinne še umrlih udov, preč. gg. dekana Ant. Hvalice, vikarja Ant. Božič-a in prof. bogoslovja Tom. Čerin a. Iz blagajnikovega sporočila smo poizvedeli. da je udov 75. Dohodki so znašali .. . . 177 K 93 h Stroškov je bilo............ 28 „ !6 „ Preostanek znaša torej . . 149 K 77 h Pri posameznih predlogih omeni prč. g. župnik Blaž Grča, da je I. del nove Ceciliji! za moški zbor priredil D. Fajti e I j. Ker bi tako prirejena Cecilija jako dobro došla moškim pevskem zborom, katerih je v deželi nad tri četrtine, zato naj bi se pričeli nabirati naročniki na - njo, da bi se v taki prireji natisnila, ako v to dovoli slavno založništvo Mohorjeve družbe. V ta namen je bilo pri zborovanji naročenih 154 iztisov. Predsednik priporoča korom na deželi koralne responzorije, da se vendar enkrat odpravi iz cerkve tista stara šablona, ki podaje na vsa mašnikova vprašanja — vedno isti ničvredni odgovor. V ta namen naj se natisnejo za pevce enoglasni koralni responzoriji ter razdele med iste; za organiste pa naj se naroče oni, katere je harmoniziral A. Foerster. Novi odbor bil je sestavljen na slovenski strani iz starih udov. Predsednik za prihodnje leto bo preč. g. dr. Tarlao, podpredsednik pa msg. dr. Sedej. Kakor iz tega sporočila razvidite, še životarimo v današnjih razburjenih časih. Zaupamo pa v daljno božjo pomoč in boljšo prihodnost; zakaj popolna zmaga cecilijanske ideje v Gorici ni več daleč. Gorica, dne 2;). nov. 1901. Danilo F a j g el j. Skedenj pri Trstu 2. dec. Včeraj ob 2 pop. se je v tej cerkvi slovesno blagoslovila lepa zastava sv. Alojzija. Po blagoslovu je bila primerna pridiga in potem procesija. Bes lepo in ganjlivo je bilo gledati, kako so dečki, vsi z belim trakom in šmarnicami stopali za krasno zastavo ter veselo prepevali pesem sv. Alojzija. Po procesiji se je zapela zahvalna pesem in se podelil sv. blagoslov. Župijan. Nemška ljudska šola v Opatiji je dobila pravico javnosti. — Xa Slapu so ustanovili „bralno in pevsko društvo11. V Oseku je šola zopet pričela. Bolezen med otroci je ponehala. 1/ Sebrelj. — Dne 20. novembra l. I. smo imeli volitve dveh mož, ki se imata udeležiti deželnozborske volitve v Tominu. Kako je bilo pri volitvi, poročala je že svoječasno »Gorica'1 v veliko veselje bralcem in ljubiteljem verzov. Pa vesle g. urednik, kaj nas je čakalo 28. novembra? Oh, strah in groza vseh klerikalcev, bile so občinske volitve. Od najveljavnejše glave naprednjakov, do najmočnejše pesti njih stranke, vse je bilo na agitaciji. Kar na jednega volilen šlo je sedem mož, pa bila je — robota. Z naj večjo vnemo je agitiral znani „črnovr.šeč-‘, ki je volilec v IV. razredu. Prišel je dan volitve in groza se je v nas množila. Čujte, »Žagarjev Jožko" iz Cerkna v haveloku \deležil se je volitve, kajli on plača 20 h davka v naši občini. Kaka krivica bila bi zanj, ako bi naprednjak ne bil župan. Volitev je vodil gospod komisar iz Tomina. Oddanih je bilo v 1. razr. 23 glasov, 14 naših, 9 nasprotnih; vil. razredu 28 glasov, 21 naših in 7 nasprotnih ; v 111. razredu 63 glasov, 49 naših in 15 nasprotnih. Iz tega se razvidi, da v Šebreljah in Jagerščah ni prostora nasprotnikom duhovstva, ampah se še vedno zbiramo pod zastavo naših vrlih gospodov duhovnikov. Opazovalec. Deskle. — Kakor smo že zadnjič sporočili, hotel je imeti g. Miha Zega dne 22. nov. v Desklah shod. Prvotno je bilo namenjeno, da bo shod pri g. Ivančiču, veleposestniku. Ker pa ni bilo nobenega, jo je g. Zega udaril v krčmo g. Tomaža Berlota. Tukaj je bilo slučajno zbranih nekaj oseb. G. Zega pove, po kaj je prišel, njegov tovariS, Manzonijev sin, pa si privošči g. vikarja. Ugovarjal jima je goap. Franc Kodelja, veleposestnik. Nato se podasta na c *sto čakat ljudi. Po potu pride nek mož, katerega sta pošiljala, naj gre klical drugih. Mož pa se je branil, ker je bila deveta ura zvečer in so ljudje Sli že nočivat. Ker sla se pa hvalila, da sta prijatelja kmeta, jima reče: „Vi gosp. Zega pravitn, da ste prija«olj kmeta, zakaj ste pa pri cestnem odboru naložili toliko davkov na občino Deskle ? Razun državne ceste nima naša občina nobene dobre ceste. Kakšen prijatelj našega kmeta ste vi ?“ G. Zega se začne izgovarjati in pravi, da bi rad to zadevo pojasnil na javnem shodu. Potem pa jo mahne po vasi in na sredi vasi vzdihne: „Kaj bo, kaj bo?il Tam nič, tu nič! Pojdiva pogledat ši> k g. Petru Zimicu! Šla sla. Tudi tukaj najdeta le par mož. G. M. Zega se jim pokloni in naznani, po kaj je prišel. V svojem govoru je zabavljal čez g. Klavžarja tako nerodno, da bo moral še dajati račun pred sodnijo. Vspeh njegovih shodov in govorov v Desklah je bil, da so drugi dan možje složno volili na katoliško stran! Volitev v Kredu. (Konec). Nič nam nu morejo! Nar. pesem. Najhujši agitator je bil „Boot“ (Boot) pri Robu. — Ta je kramarjevega Andrejca kužin (bratič). On je po poklicu čevljar. Ves ta čas pa ni zašil niti enega čevlja. Pijača! Lazil je po celem kotu. — Drug agitator v Starem selu je pa bil (poleg Mišele) Drejča! Čudno, da se šivanka in smola in kopito tako vjemajo! — „Drejča“ je dobil od nerodno napredne obilne mezde. G. urednik! Klobuk z glave! Pridejo na vrsto naši odrešeniki. Čujte! Sam Gabršček, Pepin sin, in sam Vrtovec, ki mu vrta povsodi, sla bila v Kolu. Onega popoludne, ko so Borjanci volili z zvestimi tovariši v Potokih, v Kredu, v Star. selu, je g. kramarjev Andrejec pri Kuzmu v Borjani prodajal svojo „uče-nost“. „Zabiti“ Borjanci, nevolilci, so ga imeli tako pri „fraku“, da jim je plačal piti. G. Andrej Gabršček se 4 očmi ni spoznal mej njimi niti lastnega sošolca. Kako sla„pridigala“ istega večera v Pod-beli Vrtovec in Pepin sin — rajši pokrijemo s plaščem prave krščanske ljubezni. Dejstvo: Oba sta plačevala piti, smodke itd. Pomagala sta jima debeli Žvanja iz Sedla in vitki gosp učitelj iz Sedla po imenu in priimku — Anton Stres — zidali so vsi vkup zlate mostc čez Belo, ljudje veseli! — Drugi dan! kaj je bilo? V pelek opoludne sla šla skozi Borjan oba generala: Pepin sin, ki ima povsodi smolo, in Vrtovec, ki vrla povsodi — pa lastnemu vrtu ni znal napraviti slovenskega napisa po začetnici. Konec! Kotlar je razsajal onega dne v Kobaridu, ko sta došla doli „brez upa zmage“ oba odrešeniku: Vrtovec in Kramarjev Andrej. Oba ..odrešenika11 v en glas proti kotlarju: „Hudiča, sinoči plačala piti itd. in danes — fige“. Mi pa pravimo, da imamo še vt‘č takih „lig“ za nju in za celo napredno slranko. Opomba ur. Kakor smo izvedeli za golovo, je nar. napredna stranka res vložila protest proti kat. napredni zmagi. (Naših je bilo 43 glasov, nasprotnih 29). C. kr. okrajno glavarstvo je koj druzega dne po volitvi z ekspresom tirjala žu-■ panstvo za volilne imenike. To so vršale naše nar. napredne babe: „Ha, ha, župan jo ima sedaj pogačo! Po noči je moral vstati in imenike oddali na pošto!" Pa, ne hvali noči pred dnem! Pritožniki so dobili od glavarstva tak mrzel curek, da so še sedaj vsi prehlajeni! G. kr. glavarstvo je našlo imenike v popolnem redu in na koncu rešitve pritožbene vloge izjavilo, da je ono sedaj popolnoma prepričano, da izvira ta protest le iz zagrizenega sovraštva, iz slepe strasti. De-nite si vi naprednjaki ta odgovor c. kr. glavarstva v okvir, ki svojim vernim pristašem zmerom pridigujete, da je katoliška stranka polna sovraštva, prepira in začetnica vsega pekla! Ponikve. — Slučajno sem dobil „Sočo“ št. 134., v kateri se nahaja dopis s Ponikev. Neka domišljava babura, katera sliši na ime »naprednjak** (da, „na-prednj;ik“ v nesramnih dopisih), hoče slikati agitacijo katoliško-narodne stranke kot brezstidno. Zakrnjena vest se mu je vzbudila ter spomnila ga še na državnozborske volitve. — Ne baš lepi spomini se res vzbujajo človeku še' izza državnozborskih volitev. Kaj vse so vprizar-jali Tumovi „jogri“ : korupcijo, terorizem, nasilstvo, laži in sploh sredstva, ki so mogoča le ljudem le vrste. Drugače pa se je vedla naša stranka. Mirno in dostojno smo razvijali agitacijo lani o državnozborskih in letos o deželnozbor-skih volitvah. Klika, katera spada pod 1 ime „napredne“, pa hoče s tem izbrisati gnjusobo iz sobe, da javno v propadlem časopisu laže, obrekuje na način, kakor-šen je inogoč le človeku, kije že zdavna izgubil zadnji čut poštenosti. Prav „ironično“ citira besede sv. evangelija: „Vstali bodo krivi Kristusi, krivi preroki1'. Pristavlja pa: „Res, vstali so krivi Kristusi, krivi preroki, vstali so večinoma vsi duhovniki, njihovi podrepniki in podpodrepniki“. (Izvrstno zna ločiti »šarštvo". Pa ne, da bi bil kak bivši brambovski „koprolček“ v sosednji vasi? Pazite, da ne bo še katerega degradiral !) Da, vstali so res krivi preroki, antikristi pod imenom »naprednjaki1', kateri hočejo pošteno ljudstvo zapeljati v brezverski tabor. Vidimo in slišimo krive preroke, ki lazijo okoli kakor privan-dranci. Pred volitvami so „hau-*irali“ ne le s krivim prerokovanjem, ampak tudi z vinom in žganjem. Agitacija »naprednjakov** bila je res do skrajnosti sramotna; ves »napredni** aparat je bil na delu. Najhujši naskok je bil dan pred volitvijo. Tominška "ileza privandrala sta na Ponikve, češ, malo vinca, malo žganjca, žegen z Gabrščekovim kalamo-nom, pa sla — dva moža vjeta. Na Pečine si nista upala, Pečane že poznata, da niso na prodaj za kozarec vina in „šnopsa“. Na Ponikvah pa je teklo vino in žganje kakor voda. Tominški „kmet“je plačal na Slapu, kjer je držal shod po noči, 20 kron za vino. Oče župan in Vrtovec bila sta kaj intimna prijatelja, hodila sta od hiše do hiše (g. Vrtovec, tako je navada pri nas ob vseh svetih, da tako zvani „priščeri“ hodijo okoli, da pobirajo male kruhe, a vi ste „prosjačili“ glasov. Fej !) ter farbala ljudi po „na-prednem11 receptu. Tako se vkupuje ljudska volja, če se drugače ne more spraviti ljudi ob pamet, pa s pijačo. Večina je bila pri nas za katoliško stranko, a pijača in na ,,koše“ obljub jih je premamila, da so nekateri ostali doma, drugi pa odšli volit s „privandravci“. — Dopisnik v „Soči“ zagnal se je kakor kako pijanče tudi v osebo obče spoštovanega Uplenčarja na Pečinah, moža, kateri se je pregrešil proti § 0„napredne“ postave. Ker mu druzega madeža ne more dobili, pravi, da je duševno revše, in da mu manjkati dve kolesi itd. Mi prav dobro vemo, kateri da sti li dve kolesi. Prvo: Pri državnozborskih volitvah je bil volilni mož. Drugo: Predrznil seje proti volji »naprednjakov* agitirati. To sti oni dve kolesci! Ne boš, Jaka ! Takih mož poštenjakov ne vpogne vaš terorizem. Kar se tiče darežljivosti (radodarnosti) „žegnanih“ rok, je le domišljija dopisnikova. Mar mislite, da smo mi na prodaj za kozarec vina ali ..šnopsa*', kakor vi ? Fej! Vedite, da kar se tiče verskega in političnega mišljenja, nas ne premaknete tudi z najhujšim terorizmom niti za las ne. Mi gremo naprej! Naprej v boj proti liberalcem ali če hočete »naprednjakom*1, grobopokom slovenskega naroda. — S srednjega Krasa. — Ni davno od tega, ko sem bil v Dutovljah. Podal sem se v neko gostilno, da bi kaj poizvedel o volitvah v tej srednjekraški trdnjavici. V gostilni za mizo je sedel dobro znani g. Stok Andr. s svojimi tovariši. Znan je posebno od zadnjega Tumovega shoda, ko je kler kalce iz svojega dvorišča z borovo vejo podil. Pri drugi mizi je sedelo še nekaj oseb, ki so se kratkočasili na kvarte. Vseiem se k mizi, si naročim kupico vina in mirno poslušam politikujoče goste. G. Štok-u se pa ni ljubilo govoriti, kakor je bila včasih njegova navada. Na obrazu se mu je videla nekaka sprememba. Mislil sem, da je vse to radi priletnosti, ali pozneje, ko je g. Štok zapustil gostilno, so mi ostali tovariši vse povedali o stanju g. Štoka. Rekli so mi, da je o d zadnje državnozborske volitve gosp. Štok vedno bolehen, ker seje bil prehladil, koje šel v P I i -s k a v i c o n a agitacijo. Še precej da je potrosil za zdravila, a da mu nič ne pomaga. To je sad naprednosti, sem si mislil. Povedali so mi tudi, da letos, ko ni mogel agitirati g. Štok, so jeli njegovi ostali trije agitatorski tovariši obupati ter se je majal temelj liberalne stranke v Dutovljah. Le z velikim naporom so dosegli svoj cilj. To tudi priznava sam dopisnik iz Dutovelj v 134. štev. „Soče*' od 19. nov. t. 1., ki piše, da je narodno-napredna stranka v Dutovljah zmagala z /3 glasov in da zmago je pripisovati trem rodoljubom. No, o zadnji državnozborski volitvi so Dutovljaui volili enoglasno za nar.-napredno stranko. S tega je sklepati, da je temu vzrok, ker je onemogel pravi agitator. Upamo, da utegne v Dutovljah kmalu zmagati kato-liško-narodna stranka. Z Vipavskega 30. novembra. (Izv. d o p.) Znani liberalni vitezi iščejo kot navlašč vedno novega gradiva ter porabijo sleherno še tako nedolžno zadevo, da morejo kot novodobni „Don Kižoti** s „Sanho Pansom“ vdrihati po svojih lastnih rojakih, ki nimajo druge „krivice“ na sebi, kot edino to, da se držijo in vedejo kot pristaši edino prave stranke, kterih načel sploh se držati v življenju smo se itak obvezali vsi že pri sprejemu duhovne kopeli sv krsta. Kako brezo-zirni in breztaktni so oni v brezmejni ošabnosti svoji, nam svedoči zopet pogrebna slovesnost pokojnega bivšega liberalnega župana-posestnika Leop.Žgurja na Gočah. Pokojnik je trpel že več let za rakom v želodcu, ktera bolezen je pa neozdravljiva in mučna. Da bi mu domači kurat in njegov sorodnik radi spora olajšal spravo z Bogom, je bil v ta namen poklican duhoven iz bližnje duhovnije (Slap), ki je bolnika v prvii našel nepripravljenega, ki ga je pa prosil sam, da naj dejde drugi dan, kar se je tudi zgodilo. Domači kurat ga je djal v sv. olje ter molil pri njem in ga tolažil, tako da je spolnil vso svojo dušno pastirsko dolžnost v te.ri pogledu. — Da-siravno je bil dan pogreba — 15. nov. ravno na god pokojnika — velik dež, se je zbralo verno ljudstvo brez razločka strank v obilnem številu h pogrebu. Ali tu je učinila liberalna stranka veliko breztaktnost, ker mesto domačih vrlo izurjenih cerkvenih pevcev, so bili poklicani h pogrebu (liberalni) pevci skoraj iz cele vipavske doline in vsi liberalni župani. Ali ker cerkev še zapoveduje na lastnih tleh, pač ni mogla in ni smela cerkvena oblast dovoliti ptujim (liberalnim) pevcem, mesto vrlim domačim peti v cerkvi pod zastavo liberalnega društva „Triglav“, ktera je bila na znanem libe ralnem Tavčarjevem shodu 1. 1899 v Vipavi „inaugurirana“ in so pri tem ku-movnie hčerke (dvojčke H. in K.) pokojnikove. Ravno tako je znano, kdo je zakrivil to liberalno breztaktnost. Zato ni čudo, da so bili radi tega domači verniki nevoljni; a te svoje nevolje niso z ničemur javno kazali pri pogrebu. Vse v »Slovenskem Narodu** navedeno je le gola laž, kakor je pisec tega dopisa sam slišal iz ust obeh strank. Pri pogrebu so bili 3 duhovni navzoči: domači kurat ter erzeljski in vipavski ka-pelan; ravno tako so bili 3 duhovni na zadušnici 8. dan. — Ker niso bili h sv. opravilu povabljmii domači pevci in organist, — tako mrzijo liberalci pristaše katoliške stranke, — so duhovni sami opravili brez slove snega pelja na 8. dan zadušnico po pokojniku, čegar hiša je obogatila po nekem bogatem stricu, ki je pred leti umrl v Gorici kot viši rudarski uradnik ter zapustil 30.000 gld. Tretja in največa, — saj po mojej misli — je pa slednjič ta breztaktnost, da v „Slov.“ poslana zahvala glede vdeležitve pri pogrebu, ne omenja z nobeno črko čč. duhovščine, akoravno je imela ta glavni in najbolj plemeniti delež prej in pri pogrebu, namreč sv. opravilo za dušni mir pokojnika. To grajo pa zasluži pisec one osmrtnice tem bolj, ker č. g. kapelan iz Vipave ni hotel nič računati štolnine, ravno tako tudi ne nekdo drug za 8. dan, akoravno sluje hiša za zlo bogato in je ta dan zlo deževalo. Torej so le liberalci počenjali breztakt-nosti, kar mora obsojati sleherni vernik, ki moli in želi mir pokojniku, ki se je na prizadevanje dom. duhovnika še za časa spravil z Bogom! Vse to spričuje ob enem pomanjkanje pietete do pokojnika, med tem ko jo je katoliška stranka lepo pokazala z molitvijo in lepim vedenjem pri pogrebu. Kar se pa tiče onega edinega strela pri koncu pogreba, ki je bil slišati zunaj vasi, se ne vč, kdo je to storil, kako in zakaj? Da nosi tudi na Gočah pri vsej liberalni gonji v družbi z »zlim duhom1' (1. B.) vipavske doline, učitelj svoj zvonec, je tudi obče znano; zato ga je tudi vse ljudstvo do grla sito, ker tak učitelj liberalnega mišljenja pač ne more vzgajati versko nravo šolskih otrok, kakor imajo stariši pravico zahtevati od onega, kte- rega sami plačujejo! Bog obrni vse na bolje, kajti liberalna gonja je Gočanom tudi v gmotnem oziru zelo škodovala! Šmarje. — Zadnji »Zamorec** piše, da so upali naprednjaki zmagati tudi v Šmarjah. Da, zmagali bi bili. ako bi vso komando v rokah imela dva podrepnika Tnmova. Ali to jima ravno manjka. Učitelj Kavs brusil je pete cel teden in kakor pravijo ljudje raztrgal 2 para podplatov. S kakšnimi sredstvi j« delal, si lahko mislite. Še na dan volilve tekel je '/s ure daleč k nekemu volilcu (Klemšetu) in mu žugal naj gre hitro volit, drugače mu Tuma vse skantira, ker je dolžan pri ljudski posojilnici. To je prvi junak! Drugi je Lipe Stubelj, trgovec in krčmar, kateri je odvisen od Tume in njegove posojilnice. Tretji je naš vrli očka-župan Gruntar. Zdaj imaš odgovor ti »Primorski list'* na vsklik v neki številki, da saj Gruntar je nevtralen. Kdor bere umazani, podivjani, čifulski list »Slovenski narod** ta pač ne more biti nevtralen. Naš očka so tudi brusili pete in s kakšnim terorizmom! Hodili so okoli svojih dolžnikov in jim žugali, da jim vse denejo na kani, ako ne gredo za njih voli:. Ni čuda, da so liberalni »naprdnjaki** spravili še toliko glasov skupaj, saj so pa tudi leteli, kakor se sliši celo stotaki za en glas. Kje so vzeli denar ? Očka župan ga ne dajo, ker so že precej »uclimi1*, Kavs pa tako pravi, da ima prejmajhno plačo, Lipe pa je ubog revež — torej od kod denar! ? Jaz pa še pravim: na svidenje očka župan pri prihodnjih občinskih volitvah — takrat Vas vržemo s stolca, katerega se tiščite, kakor klop kože. A. G. Izjava. — Podpisani preklicujem vse one žaljive besede, katere sem govoril na dan volitve v krčmi Ivana Reščiča dne 21. novembra zoper našega občespoštovanega župana gosp. Janeza Bofulin ter ga javno prosim odpuščenja. V Št. Petru, 4. decembra 1901. Andrej Bizjak. Za obnemogle delavce. — Deželni odbor goriški razpisuje eno denarno podporo letnih 240 kron, katere podeli iz dohodkov zaloga prevzvišenega deželnega glavarja grola Franca Coronini-ja za obnemogle delavce. Za podpore se smejo oglasiti delavci in delavke trajno nesposobni za delo. — Prošnje je podati do 20. decembra 1901 v pisarnici deželnega odbora in priložili jim je: 1. spričevalo županijskega urada dotičnega kraja, v katerem je vestno popisana starost, stan družine, preži vila prosilčeva, kako sc je bavil z obrtijo in kakšno je njegovo nravno zadržanje. 2 zdravniško spričevalo potrjujoče prosilčevo bolehavost. V Gradcu je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni dne 19. nov. ob 11. uri zvečer previden s6 sv. zakramenti v 40 letu svoje dobe g. Alojzij Erbežnik, so-trudnik in prvi predsednik slovenskega izob. društva »Naprej**. Bil je uzoren katoličan in vedno zvest sin svojemu narodu. Svetila mu večna luč! Razne dopisnike prosimo potrpljenja. Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — 14. Preiskujmo nekoliko bolj natanko, ali je za pridobitev lasti potrebno delo, s katerim dotične stvari prej pretvorimo in predelamo? Mnogi zahtevajo za pridobivanje lasti pretvarjajoče delo. Toda vsakdo mora priznati, da je ta zahteva glede onih stvari, ki niso še nikomur lastne, preostra, deloma tudi nezmiselna. Mi ne trdimo, da si človek s pretvarjajočim delom ne more pridobivati lasti, ampak trdimo le, da se last pridobiva tudi na druge bolj priproste načine. Pretvarjajoče delo ne more biti edino sredstvo, po katerem si pridobivamo last. To je lahko dokazati! Mnogo je namreč takih reči, ki človeku služijo v naravni kakovosti, ki ne potrebujejo nobenega pretvarjanja ki bi bilo le v škodo in v kvar. Ako bi tedaj pretvarjajoče delo bilo nujno potrebno za pridobivanje lasti, bi si človok takih reči ne mogel niti pridobiti. S e-n o l e t i, katero bi mi ponujala narava, bi si ne mogel pridobiti, če bi je prej ne spremenil v njivo, katere pa ne potrebujem. To je nezmisel! Mnogo je tudi takih stvari, katere se ne dajo hitro pretvarjati in predela- rali. Treba jih je več časa hranili n. pr. sadje, žito, led its. Take stvari hi torej l smel vsakdo bližnjemu vzeti, dokler hi se pretvorba ne izvršila. Nezmisel! Posebno težavno bi bilo s pridu- j bivanjem zemljišča. Predelavauje n. pr. puAco v vinograd Iraja meseci.1 in leta. : \' lem času bi nas vsakdo lahko nadlegoval. Iz tega je razvidno, da pretvarjajoče delo ne more biti edino sredstvo, s katerim si pridobivamo last. Za kratek čas. De f-iistibiis iioii disputantus. — V di užbi hotela seje gospica pobahati s znanjem latinščine rekoč: ,.De gustibus non disputantiis' (namesto: dispulan- <1IIlII). Navzoči osmošolec hoteč se jej prikupili popravi naglo slnvek lako-le: ..iMMiislua guspiea! ne lusf ampak dum, dum!“ 'liiMiriMi. — Ihrač sreta Kol-ši lila kalereg.i jia ne pn/.ua in um letfe: ..Prosim \ ;;s. darujle mi i*n sold It n I s i I d : ..(Ja nimam". Uerae : Hvala Hogu, da sem vdo- bil tovariša !" Narodni pregovori in izreki. — (Nabral J. Volkov). Kar reče. vse prav izteče. Kamor odide, prav odide. Hog mu je pritrdil k glavi bistro čelo. Vsi žarki sreče in slave ga obsipljejo. II.-lo knjigo piše ilepe reči). Dober prijatelj več kot mošnja. Veselje, kakor pred grehom v raju. (l)alje pride). F3 Teodor Slabanja, A !h priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p n. gospod naročevalec sam lahko določi. i ir; srebrn r, v Corici, ulica Moreli 12, & V v I , ^ C. kr. priv. I*od|tisaiii javlja čislanemu občinstvu, tla ima do 20.000 divjih kolči dvojne vrsle ti a 101» po ;")() li. radii j ni sicer Jakob Jerman, Ločnik, li. št. 251. „Krojaška zadruga11, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ciiorici, (.iospuska ulica hiš. šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufaklumega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak lelni čas v liajvceji izberi, kakor: sukno, platno, prle-nino, CliilTon, oksforl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prle; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager ild. ild. Vkc po naj ii i/.j iIi cennli. Ceni* ho stalni* Im*/. |iot$n.j»n.jii. jfaiton J^on, klobučar in gostilničar v Semenski ulici, ima bogato zalogo r;iznovrslnili klolitikov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ler postreže tud. z jako okusnimi jedili. 1’oslrozlia in cene jako solidne. Najboljša trma :a živino .j« KOKOVA ZMES kalem sesedaj ra hi kol hrana i za živino in zlasti za islu. ki daje mleko, potrjeno od prof. dr. Pott-a v Monakovem (Bavarsko). Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu Josipu Komelu, ulica proti Soškemu mostu št. t»7 iprej K. Sirki iu podružnici v Stolni ulici št. 4. Uzorct z navodili se razpošiljajo brezplačno. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec M. POVERAJ, na Travniku št 5. Naznanjam .'nalitim «ii.s|iimIciiii oiljiMiialirln iu .lamam, d;i som so prosolil s svoji* krojačniro in trnovimi, i/. |iri-|šiijili prostorov na Travniku št. 22 v guiin/.na^ono prostore na Travnik $1 5. r. n. ol.i-iiistvu priporu.'a svojo i/.borno /.a-lo|>o vsakovrstni'...;« blaga u avstrijskih in inozemskih tovarn tor gotovih oblek, solini1 iu doJnt* plašiv. vsakovrstno inožko perilo, srajce JUger, spiiilnji* likov tor nojjovico, olicirsko iu uradniški* pripravo, sploh vso, kar jo troha paradnim oblo-kam /a vsaki slan. I/.dolnjo so havoloko, sako. pologrino in li-i.ojio obtoko /a gospe po uajiiovejši modi. Hlaj;u se prodaja na meter tako po teni, .la jo /. menoj nemogoča vsaka konkurenca. Kilina prodaja linih dežnikov i/. tovarne odlikovane z /.lato svetinjo na parižki ra/slavi. \ strežem vsakemu naročilo in po vsaki modi. >oo< Krojaška mojstra čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke za mo2ke po meri, bodisi fme ali pa priproste. Priporočata hi* svojim rojakom v Gorici in na deželi, posehno pa č. duhovščini in učencem Srednjih in ljudskih Sol za obilna naročila. Važno za vsakega! Razprodaja! UU l*o nečuveno nizki cenise dobi za samo ' gi' !,r> ll<:-krasna garnitura V 1 ura od niklja Anker remont, i na željo tudi posrel.r i z lepo razrezljanini pokrovom. točim urejena s 3-lelnim jamstvom in Skatljico 1 krasna goldin ali nikljasta oklopua verižica S privesom Parižki sistem. 1 goldin igla za kravate z iinitir. briljanti. 1 par gumbov za manSete, znamka ,.Ga-rantie-*. 1 garnitura (o komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r. 1 goldin prstan s krasnim kamenom. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Hemont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju tvrdka Brini er Hurviz Krakovo - Stradom 17. - Krakovo. Ravno isto s pozlačeno goldin uro, ki zlate barve ne spreminja,stane 5gl. fjO kr Neodgovarjajofr sprejemam v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nika-kega rizika. Bogato ilustriran cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. obstoječa iz 14krasnihdrago-cenih predmetov oooooooooc Cotič Peter čevljar v Gosposki ulici liiš. št 14 (tik zaloge pohištva g. Hreščaku) sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cenah. oooooooooo Podpisana naznanjata slavnemu občinstvu, da sta prevzela na svojo roko mlin v Prvačini, ter /agolovljala, da bosta vedno skrbela : za točno m poiloii'* postrežbo. Imala Iti-11 lih ve za živino (a*n-jenim družinam sc z:.tore| prav loplu pi i poroča la Frančeškin A ( .jan. iu vinarsko društvi) za J3rda v (gorici Prodaja naravne in pristne briške pridelke po /.merilih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih, DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. Lekarna C* ¥ ilSj Martin Šuligoj, ^ >5 s........................ A urar v Kanalu 'ji' priporočam svojo zalogo šivalnih u strojev raznih in najnovejših W sistemov. M Ker je to le postranski za-služek in stanujem na deželi, mi II :■ je mogoče postreči z najnižjimi U W-i cenami. U Dajeru tudi na obroke. Garancija W Jjj pet let. Ji Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dela po naj-nižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo. \'N ^ />V ^ <\9 #*v v \ • / /> / y V v, e J. -C> ^ Prave in edine žel kapljice. 7, znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo retino prebavljanje, če se jih, dvakrat na dan! po jedilo žličico (Varstv,,,a znamka) popij,.. _ ()krepe heloiiec, store, da tsgine v kratkem času omotica in Si-votna hbiost imrtvostl. Te kapljice tudi store, da florek raje jis. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve iu pošiljatve pa jedino le v lekarni f CIIISTOPOLETTI e v (iorici. CT Lastnikom konj! Podpisani naznanjam, da sem si nabavil najnovejše vrste stroj '£ zračnim pritiskom za striženje konj. S tem strojem se ostriže konja v najkrajšem času lično in snažno. V slučaju potrebe zadostuje poziv po dopisnici. Konja ostriženi na lastnikovem domu po jako zmerni ceni. Za blagohotna naročila se toplo priporočam Franc Čoš, Hobije pri Oorici. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani |ff Danajska cesta šl. 15 v IMjatovi hiši v pritličji vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, pmntf-lilil in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejema ponudite ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. ,,Vzajemna zavarovalnica v IJul)ljani“ je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod lako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! k 4^ A A AA AA ^ y ^ M y ^ ^. J ——————————————c——wmmmwmmmi*Smmmmmwmmm3