30 LET PROSVETNEGA DRUŠTVA SAVLJE-KLEČE
Velika obletnica malega društva
Krajani se mrzlično pripravljajo na
praznovanje pomembnega jubileja -Različne prireditve se bodo vrstile vse leto
Pisalo se je leto 1950. Štiri-deset krajanov (izredna Stevil-ka za čas pred tridesetimi letl) se je zbralo v klubskih prosto-rih na novo zgrajenega Za-družrvega doma v Savljah Ivan Kunaver, ustanovni filan Pro-svetnega druStva Savlje-Kteče, nam je o lem pripovedoval:
ZAČEU SO IORALCI
»Pobudo za ustanovitev so dali tedanjp amaterski igralci: FartČi Črtanec, FrancDovč-To-maževec in Matevž Smole. Pri-tognili so še mene.ki sem bil že tedaj kinooperater. Anton
; Klemen je bil prvi predsednik društva «
|, Ivan Kunaver ali Čukov Ivan po domače, ve 6e povedati, da sta bita &e v Času gradnje do-ma v upravnem odboru Anton Klemen in Franc Erjavec, prav tako ustanovna fllana. »Pobu-da je padla," pove Ivan Kuna-ver.« ker je bilo igralcem pre-cej od roke hoditi na vaje v tedanfe KulturnoumetniSko druStvo Matija Udvanc na Ježi-ct. Pa tudi sicer ni bilo pravega veselja, saj si fjudje iz tako ši-
rokega obmoija nlso bili po-vsem pristni.«
čukov Ivan trdi, da je bilo za dramatiko tedaj daleč največ zanimanja. Pravi, da so bile vstopnice za vsako predstavo že vnaprej prodane stoodstot-no, kar pa ne velja za kinosek-cijo, ki je vedno visela na robu rentabitnosti.
^a,lt^anovnem obfinem zboru amo se zmenili,« pravi Ivan Kunaver. -da bomo fiez mesec dni uprizoriti delo Fra-na Saleškega Finžgarja Razva-lina Življenja. Delo smo na-mreč tedaj 2e dodobra poznali, tako da nam začrtanega ni bilo tezko uresničlti v zastavljenem času To je bll izreden uspah.-
»Jurko Jurjevič )e tedaj na-redil kulisa, reŽiral pa je Fran-ce Kurent, kmet iz Trnovega.« čukov Ivan se že pohvali, da so to leto osvojiti prvo mesto v tekmovanju amaterskih dram-skih skupin Ijubljanskega oko-fi5a
-Tudi knjižnico smo imeli od vsega začetka. čeprav samo s 300 knjigami, kar je bilo že za tedanje potrebe občutno pre-malo. Pa so jo po letu dni uki-nili, v knjižnico pa je kmetijska zadruga, ki je bila tedaj lastnik poslopja, vsetila trgovko, Kaj kmalu so priSli črni dnevi, saj je v teh prostorih dobila stano-vanje tudi gostilničarka in mli-nar. Ni potrebno posebej pou-darjati, da so bili to izredno težki časi, posebno še, ker ni-smo dobivali ntkakrSne po-moči.»
Povemo naj še. da se je po-slednja stanovalka \z doma od-seiila šele lani ZapraSene knji-ge nekdanje knjižntce pa so Se danes v zabojih in Čakajo svet-lejSih dni - in realizacije števil-nih obljub.
-Prvo štehvanje, Ijudski obi-Caj ziljskih rojakov, so Savelj-Čani uprizorili leta 1952." Ivan Kunaver ve 5e povedati, da je to šego k nam prineset France Marolt, Stehvali pa so v ziljskih narodnih nošah {dandanes v gorenjskih). -Štehvanje je ze tedaj vodil Janko Snoj, ples pa
Tončka Maroft,- je končal (van Kunaver ali Čukov Ivan, kakor ga kličejo krajani.
KFIAJEVNI ARHIVAR
Za Janeza Markeljna pravijo. da je pravi pravcati krajevni ar-hivar ter dodajo, da ima celo < klet založeno z dokumenti Sam pravi, da bo nekaj od tega že res. vsekakor pa je dolgole-ten aktiven filan kulturno-pro-svetnaga društva Savlje-KieČe. Pristopil je takoj, ko se je pri-selil v Savije (leta 1952). ter vse do danes ni štedii moči. V de-lovnl sobi, obdani z vrsto priz-nanj in odllkovanj, Jekaj kmalu pokazal vrsto dokumentov, re-šitev in potrdil - dokumentaci-je prosvetnega doma, kakršne najbrz ne bi naSli nikjer drugje. Povemo naj Še, da je bit Janez Markelj kar deset let tajnik druStva.
»Ce pogledamo cetotno ob-dobje minulih trideset let,« je dejal. "lahko ugotovimo. da je bila najaktivnejSa od vseh (ol-klorna sekcija. Točneje. prvih deset iet so delovali le Stehvav-ci, s piesi pa so pričeli aktivno nastopati v letih 1960-61. V povprečju je bilo vedno osem parov plesalcev, pa tudi do dvanajst parov se jih je zbralo v tistih. kot radi pravimo, do-brih zlatih časih ¦<
To pa 5e ne pomeni, da so igralci po zafietnih izrednih uspehih popustili. Janez Mar-kelj ima skrbno shranjen po-datek, da se je v enem samem odrskem delu zbralo pred gle-dalci kar 32 igralcev. Ceprav je to danes »sanjska« številka, je bilo na zakuski po tisti pred-stavi Še sliSati giasove; »Tudi jaz bi igral. pa mi ni nihče re-kel...-<
Največji dogodek v zgodovi-ni kulturnega društva? -Prav gotovo je najpomembnejšl dan, ko smo dobili tedanji Za-družni (danes prosvetni) dom v svoje roke. Tedanji lastnik. Kmetijska zadruga, ga je na-mreč zaradi neoskrbovanosti predala občini. Tedaj se je za to posest poleg nas potegova-la tovama Tonosa. Prostore naj bi imeli za skladišča. A je kulturno društvo imelo veČ sreče.«
Janez Markelj še pokaže od-ločbo občinskega Ijudskega odbora z dne 27. 11. 1961. iz katere je razvidno. da dom pri-pada Kulturnoprosvetnemu drustvu 3awtj0-KleČe ža od 1. januarja 1961 - z vsemi pravi-cami in dolžrfostmi. Skupaj s parcelo, kakopak, številka 484/1.
RED ZASLUO ZA NAROO
Stane Kos, prvoborec in dof-goletni krajevni aktivist, jezdaj predsednik drufitva. »Prazno-vanja se bodo pričela z razsta-vo v preurejenem kletnam pro-storu nažega doma. Prikazali bomo cetoten razvoj druStva ter pisane in slikovne doku-mente posameznih akcij, pred-stav, prireditev. Razstavo bo* mo organiziraii tudi v februarju ali marcu- Na njej bodo obi-skovalci poleg vrste pohval in priznanj. ki jih je društvo dobl-lo, lahko videll tudi Red zaslug za narod s srebrntmi žarki. če-prav 2ivlmo tako blizu, le malo Ijudi ve, da je bilo naše društvo odlikovano s tako visokim od-likovanjem.«
-Iz načrtov društva,- je na-daljeval predsednik Stane Kos, -je razvidno, da bomo v pri-hodnjem letu izvedli tudi Po-savsko Štehvanje. Tokrat naj bi to Šego ziljskih rojakov pred-stavili že dvajsetič. Nastopilo naj bi osem parov Stehvanjcev in dečev. Sicer pa ne gra poza-biti,- našteva Stane Kos, Kos, »udeležbe na prireditvi Kres na Ljubljanici. v sodeiovanju z Ijubljanskim  turistii5nim druS-
tvom. Sledll bo še celovečerni koncert kvartefa 2ora, pa na-stop folkiorne sekcije, ki naj bi poleg Že ustaljanih plesov Go-ranjske, Bele krajln* ln Pr«k-murja zaplesali Se po taklih narodnih iz štajerske. Mlajša in starejSa skupina tgralcev pa bo naStudirala po eno predsta-vo, s katero bodo tudi gosto-vali.-
Stane Kos je prepričan, da je društvo v minufem obdobju posvetilo premalo pozornosti mladim, zato se bo treba po-truditi, da se bo stanje popra-vilo. Vsekakor pa naj bi k temu pridali znatni delež udeleženci manborskega seminarja za kultumo popestritev,
OPORA V KRAJEVNI 3KUPNO3T1
Brez dvoma bo ana najtraj-nejših pridobltev kulturno-prosvetnega druStva ob jubile-ju prenovljeni daf kleti, ki naj bi služil predvsem za vaje fotklo-riatov. Za druŠtvo jo prenavlja Krajevna skupnost, o delih pa nam je pripovedoval predse-dnik sveta Krajevne skupnosti Vinko Zatler:
»Krajevna skupnost je nosi-lec vseh družbenopoHtičnih dejavnosti v naši skupnosti in po svojih močeh podpira tudi dejavnost prosvetnega druš-tva. V svetu Krajevne skupno-sti deluje tudi kulturna komisi-ja, ki s svetom sodeluje izre-dno uspešno. Tako smo seod-ločili, da jubilantu oskrbimo kar najboljSi prostor za redne vaje.   Pričeli  smo  s preureja-
njem dela kleti. Dela tzvaja Gradbeno podjetje Trnovo. !z-datke bo Krajevna skupnost kriia \z lastnrh fmanfinih virov, prlap«va1ft bo tudl m*stna zro* za kulturnih organizacij. Ce-prav gredo deta h koncu, pro-stora Se ne bomo opremili. saj za to Se ni razpoložljivih sred-stev«.
Poleg boljših pogojev za de-lovanje saveljskih kulturnikov pa bo, kot trdi Vinko Zatler, ubita še druga muha na isti mah. Mnogo laže, predvsem pa ceneje, je ogrevanje male klett, kot pa prostorne dvora-ne. Torej gre tudl za stabiliza-cijo, za varčevanje enargije.
IN VENDAR SEVRTl...
Tone Jakoptč. aekretar osnovne organizacije ZK Sa-velj in Kleč je poln optimizma:
»Neštetokrat sem že slišal," pravi. »kako ta ali oni tarna, da je vsega konec, da vse razpa-da, da z mladimi ni nič. A ven-dar se svet 5e vrti, Se so mladi zainteresirani za kulturno de-lovanje. Le nekaj je: prliagajati se je potrebno današnjemu Življenju ter vendarle enkrat dojeti, da stalno prthaja do vzponov in padcev v detova-nju. Kako jih bomo prebrodili, je pa na5 problem.
Vsekakor pa lahko trdim,- je nadaljeva) Tone Jakopič, »da je domače prosvetno društvo v zadnjih latih zabeležilo izre-dno ugodne rezultate, kar se
manifestira v sploSni kulturni osveSčenosti občanov. Pomoi družbenopolitičnih organizactj krajevne skupnosti je v tej »mert v**K*kor vatika \n razno-lika. Seveda pa se vseskozi srečujemo tudi z znatnimi te-žavami. V zadnjem Času smo predvsem opazili. da ima upravni odbor prosvetnega druŠtva vse preveč težav z vzdrževanjem doma, tako daje le-ta sedaj prešot v roke kra-jevne skupnosti. Zavedamo se, da je menjavanje lastnikov do-ma rodilo ludi določene odpo-re. Dejstvo pa je tudi, da se bo kulturno druStvo sedaj lahko posvetilo resnično samo kul-turnemu ustvarjanju in pou-stvarjanju. brez dodatnega bremena z domom«
Ni dvoma, da bo društvo lah-ko ponudilo Se pestrejži pro-gram, saj je po mnenju Toneta Jakopifia Še vrsta stvari, kjer bi z modernejšimi prijemi ustva-rlli fie več in se tako pribliiali mladim tn starejšim krajanom. -Smo lahko nosllci novih idej ter zbliževanja. Seveda pa uspeh vidimo te ob prisotnosti \n pomoči vseh družbenopoli-tičnih organtzacij in posamez-nikov - čeprav so seveda ne-kateri angažirani bolj, drugi manj - v okviru skupnega pro-grama ob visokem jubiieju na-5ega kulturnega društva. In vsl so lahko ponosni, da pri tem sodelujejo.« je dejal Tone Ja-kopie.
BESEDILO )N SLIKE: ANDREJ SELAN