KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1983 183 PRISPEVEK K NASTANKU TRGA GORNJA RADGONA IVAN RIHTARIČ Radgona,* naselje ob Muri, se v zgodovin- skih virih omenja že dokaj zgodaj; mesto »Raclitanum« ali celo sporni »Halicanum«^ naj bi bil predhodnik mesta, ki je dobivalo od 11. do 13. stoletja že obrise svojega poz- nejšega, za deželnega kneza pomembnega mesta v vojaškem in trgovskem smislu. Gornjeradgonski grad je dajal mestu Rad- goni s svojim prevladujočim položajem nad reko Muro popolno varnost skupaj z načrtno speljanimi rokavi Mure. Mesto si je spretno pridobivalo mestne pri- vilegije ter gradilo mestno samoupravo. Do leta 1803 je dobilo 47 privilegijev.^ Mesto je bilo postavljeno v izrazito agrar- no področje ter je bilo tesno vezano na po- deželje in predvsem bližnje Slovenske gorice, saj je v njem poleg trgovine in obrti cvetela tudi trgovina z vinom. Oba bregova reke Mure sta bila povezana z mostom,'' okrog katerega se je na desnem bregu začelo raz- vijati naselje. Grafika mesta iz leta 1745 nam prikazuje posamezne hiše pod gradom in ob Muri. Te hiše štejemo kot jedro za nastanek poznejšega Spodnjega in Gornjega Griesa.^ Franciscejski kataster iz leta 1821^ kaže, da se je pod gradom (^Schloss Ober Radkers- burg«) ustvarila na vzhodni strani ob njego- vem robu naravna polica (Zgornji Gries), ki je imela sklenjene hiše tako, da so le-te bile prislonjene h grajskemu hribu. Za celo vi- šino hiš nižje je na »-tleh« bil t. i. Spodnji Gries, ki pa se je na svojem začetku ob Muri odpiral v živinski trg (»Vichmarkt«). Na koncu Spodnjega Griesa se je odprl še nov, manjši trg, ki je viden še danes. Pod starim mestnim špitalom'' sta bili še dve stav- bi, ki sta pod ostrim kotom vezali cesti na sebe. V neposredni bližini čez cesto pa jo je dopolnjevalo Admontsko poslopje s še štirimi stavbami. Nekoliko dvignjen teren nad mest- nim špitalom je bil primeren za cerkev sv. Petra. Osnovna cesta, ki je povezovala cer- kev z jugom (danes Partizanska cesta) je bi- la obdana s hišami na obeh straneh, seveda med sboj nepovezanih. Se nekaj raztresenih hiš, pašniki, vrtovi, njive in poti so seveda lep dokaz, da je tak videz naselbine upravi- čeno nosil ime predmestje (»Vorstadt«) tudi v listinah prejšnjih stoletij, Radgoni na le- vem bregu Mure. Tudi še leta 1842^ je jedro ostalo isto, le raztegnilo se je še tudi ob Muri, vse do vi- šine Murinega rokava, ki je bil okljuka na levem bregu. Le cerkev, Admontska hiša, grajski hrib z gradom, graščina Schachen- turn in gostilna Engel ter pokopališče so kot temelji naselja zarisani, kar nas vse vodi do trditve, da se je Gornja Radgona kot predmestje Radgone začela v 19. stoletju širiti. Ta širitev je dala pečat prav Spodnje- mu Griesu, ki je bil tudi predelan, saj so ne- katere hiše dobile mestni videz s portali, balkoni in enostavnejšimi arkadami. Število hiš v vseh Griesih se je ob koncu stoletja povzpelo že čez 40. Z vsemi omenjenimi elementi je naselje pridobivalo na gospodarskem pomenu tako za sebe kot tudi za mesto Radgono. Avstroogrska upravno-politična razdelitev je naselju Gornja Radgona dodelila sedež sod- nega okraja v okrajnem glavarstvu Ljutomer; 12.367 prebivalcev (12.362 katoličanov in 5 protestantov). Kar 11.977 Slovencev in 247 Nemcev ter 10 »drugih« v letu 1880" so po- datki, s katerimi lahko začnemo spremljati tudi procese na področju nacionalno-politič- nega gibanja prebivalstva omenjenega sod- nega okraja ter mu slediti po uradnih popisih in štetjih do 1910. Prav nacionalno-politično delovanje na tem robu slovenskega nacionalnega prostora v za- četku 20. stoletja je razgibavalo do takrat dokaj mirne politične sile v sodnem okraju Gornja Radgona. 17. avgusta 1907 je bil izdan cesarski od- lok, razglašen po namestništvu 28. avgusta 1907, št. 61, s katerim je bilo naselje Gornja Radgona povzdignjeno v trg.'" Okoliščine ter neposredne posledice tega dejanja so klasi- čen primer boja nacionalnih interesov tako volilnih kot tudi gospodarskih in kažejo na splošno porast in zaostrovanje mednacional- nih in političnih odnosov v dualistični mo- narhiji tudi ob posledicah volilne reforme 1907. Ze na zborovanju Slovencev gornjeradgon- skega okraja, ki je bilo 12. avgusta 1906 v Vidmu ob Sčavnici, ko so ustanovili med dru- gim tudi »Politično društvo za zgornjeradgon- ski okraj«, so kljub prepirom s Slovenci iz Ljutomera, ki takega skupnega političnega društva niso hoteli ustanoviti, vendarle vsi skupaj nasprotovali, da bi Gornja Radgona postala trg.'* Prav Videm ob Sčavnici je začel stopati na politično prizorišče kot mišljena, in po po- trditvi Gornje Radgone za trg, tudi zahteva- 184 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 na protiutež Slovencev za priznanje Vidma ob Sčavnici za »slovenski trg« kot rojstni kraj Antona Korošca. Lista »Marburger Zeitung« in »Stajerc« sta dokaj pozno reagirala na cesarski odlok o imenovanju Gornje Radgone za trg; Mar- burger Zeitung je objavil 19. septembra 1907 kratko novico in poziv na slovesnost v »čast dviga občine Gornja Radgona v trško obči- no«, ki bo 22. septembra 1907 v gostilni Joha- na Kurbusa. Ze prejšnji dan, 21. septembra 1907, so okrasili novi trg z zastavami, emblemi, ro- žami, z vrhov bližnjega Hercegovščaka so odmevale salve iz možnarjev in ko se je stemnilo, je radgonska godba skupaj s kra- jevnimi gasilci obiskala Gornji in Spodnji Gries ter Glasbach (današnji Podgrad). Po- poldne 22. septembra 1907 pa se je v ome- njeni gostilni začela slovesnost. Zupan trga, Kürbus, je v imenu občinskega odbora po- zdravil vse navzoče ter posebej še okrajnega glavarja iz Radgone, grofa Stürgkha, okraj- nega glavarja iz Ljutomera (Rainer), držav- nozborskega poslanca (Malik) Reiter j a kot deželnozborskega poslanca, Kodolitscha (žu- pan mesta Radgona) ter župane Ljutomera (von Thum), Lenarta (Sedminek), dr. Kam- nikerja, radgonsko pevsko društvo ter za- stopnike »mnogih občin«. Malik je zaželel novemu trgu vsesplošen razvoj, dr. Kamni- ker pa poudaril željo in nalogo trga, da »v nacionalnem in gospodarskem smislu sode- luje v dobro obeh občin«. »Stajerc« je dokaj mirno pisal o želji po dvigu naselja v trg pa tudi dosego tega cilja je označil kot »velevažno za trg«*^ ter za ves okraj. »Slovenski gospodar« je šele v začetku oktobra resneje posegel v dogajanje ter ozna- čil akcije Nemcev ob imenovanju naselja za trg kot »s trgom zopet zadaviti slovensko ve- čino v okrajnem zastopu« ter ošvrknil vla- do, ki »še vedno pusti tega, nam sovražnega človeka hoditi po slovenski zemlji«.!^ Nemško nacionalistično delovanje, ki je doseglo svoj višek z imenovanjem Gornje Radgone za trg, je bila kaj slaba skupna zma- ga, saj so ob velikem angažiranju in prazno- vanju tega svojega uspeha doživeli težak po- raz na okrajnih volitvah 21. in 22. avgusta 1907. »Naprednjaki« so zmagali v veleposestni- ški volilni kuriji s 14 člani (Franc Wratschko, Adolf Zorzini, Otto Zorzini, Johan Kürbus, Klotar Bouvier, Alojz Koller, Franc Wink- ler, Anton Fekonja, v. Steinbrenner in A. Kreft ter 4 »virilisti«), a »klerikalni prvaki« v kmečki kuriji s 16 (J. Veberič, M. Križan, M. Kaučič, A. Trstenjak, J. Nemec, A. Div- jak, F. Vuk, A. Trstenjak, J. Plekovec, J. Ko- lar, F. Kegl, J. Kunze, J. Žemljic, J. Jelcl, J. Škerlec in A. Repič). Dvornega svetnika (»Hofrat«) Ploja so Nemci označili kot glav- nega režiserja slovenske zmage in mu napr- tili zakulisno delovanje ter prikrivanje no- vice in cesarskega proglasa o dvigu kraja v trg.16 Naprednjaki so zmagali v 10, klerikalci pa v 14 občinah. Minister Bienerth je od dote- danjega načelnika okrajnega zastopa, Franca Wratschka, zahteval, da se razpišejo volitve še po starem sistemu brez upoštevanja Gor- nje Radgone kot novega trga, in priporočil spravo med obema političnima silama, »kar bi bilo v blagor celemu okraju«. Prvi postav- ljeni želji je Wratschko takoj ustregel, saj je že pred leti izjavil, da ne želi več ostati načelnik okrajnega zastopa. Odklonil pa je sodelovanje, oziroma kompromis s klerikalci, češ »z lažnivci in obrekovalci se nikdar noče družiti«." Wratschkovo 17- letno vodenje gornjerad- gonskega okrajnega zastopa so v »Štajercu« prikazovali v najidealnejši luči, Wratschka pa kot politika, dobrega gospodarstvenika, češ »možak je osivel v službi za ljudstvo«. Njegovo delovanje je bilo res dolgotrajno; 27 let je bil občinski predstojnik v Orehov- cih pri Gornji Radgoni, 17 let okrajni na- čelnik, 14 let načelnik cerkvenokonkurenčne- ga odbora, 15 let poveljnik »prostovoljne po- žarne brambe v Orehovcih«, 6 let načelnik »Reiffeisengruppe« v Gornji Radgoni ter na- čelnik bikorejske zadruge in drugi načelnik komisije za ogledovanje živine v več občinah in okrajih.1* Slovensko volilno zmago v okraju so Nem- ci označili tudi kot klerikalno gonjo, ki bo divjala v bodoče, kar kaže na dobro politič- no ocenitev položaja, namreč na spoznanje, da se jim je izmaknila dolgoletna prevlada in da ni realnih možnosti, da se jim oblast spet povrne. Novi okrajni načelnik je postal Anton Tr- stenjak, ki je uradoval v skromni, majhni sobici pri Skrlecu. Naprednjaki so na različ- ne načine ovirali delo okrajnemu načelniku in se tudi s posebnimi vabili sklicane seje okrajnega zastopa 15. januarja 1908 niso ude- ležili polnoštevilno ter po otvoritvi seje v nemškem in slovenskem jeziku, demonstra- tivno zapustili sestanek. Prvaško-klerikalnim KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1935 185] zastopnikom so očitali neprimerno socialno j stanje, saj razen župnika Kunzeja ni bilo med njimi »nobenega boljšega kmeta«, kot je to bilo v času njihovega (nemškega) vo-j denja okraja. Drugi očitek je bil zaradi po- ; litične polarizacije zastopnikov, saj so za ves čas svojega sedemnajstletnega mandata Nem- ci trdili, da »ni bilo nobenih strank, celi za- stop je bil eno telo in je obstajal iz boljših kmetov iz celega okraja ter le petih Nemcev in 25 »napredno mislečih Slovencev«.*^ Nacionalni boji v trgu in celotnem okraju i so v naslednjih letih kazali znamenja zaostro- i vanj a, občasnih uspehov in porazov, v trgu i pa porast nemške usmerjenosti (174 Nemcev : : 118 Slovencev in 24 »tujcev«) in vpliv na '. ostali del trške občine (Hercegovščak ; 334 ] Nemcev : 128 Slovencev in kar 57 »tujcev«), i ki je bila izrazito viničarska in tako pred- vsem gospodarsko odvisna od nemških, gor- njeradgonskih ter še bolj radgonskih lastni- kov vinogradov. Skupno število Nemcev v trški občini (508) in Slovencev (246) ob kar 83 »tujcih« ni seveda bilo realno stanje,-" kar se je pokazalo v naslednjih letih in ob zlomu monarhije. j OPOMBE 1. Radgona, slovensko ime za Radkersburg, oziroma danes uradno Bad Radkersburg v Avst- riji. — 2. Dr. Fran Kovačič: Ljutomer, zgodovi- na trga in sreza, Maribor 1926, str. 4. — 3. I. C. Hofrichter: Radkersburg, seine Privilegien, Ge- schichte, Sehenswürdigkeiten und seine Umge- bungen, Radkersburg, 1842. — 4. Ivan Rihtarič, st. in ml.: Zgodovinski oris mesta Gornja Rad- gona in njegovih mostov, G. Radgona, 1969. — 5. Ivan Rihtarič: Radgona in njeni spomeniki (se- minarska naloga) 1975. — 6. Glej opombo št. 5 (Priloga št. I). — 7. Ivan Rihtarič: Mestni »špi- tal« v Radgoni od začetka 19. stoletja; Vestnik 5/1984. — 8. I. C. Hofrichter, navedeno delo, str. 120. — 9. Special Orts-Repertorium von Steier- mark, Wien 1883, str. 159. — 10. Dr. Fran Kova- čič:navedeno delo, str. 361. — 11. Stajerc, št. 18 (2 september 1906). — 12. Dr. Fran Kovačič: na- vedeno delo, str. 361. — 13. Marburger Zeitung, št. 116 (26. september 1907). — 14. Stajerc, št. 37 (15. september 1907). — 15. Slovenski gospodar, št. 47 (3. oktober 1907); omenjen je govornik Rainer, okrajni glavar iz Ljutomera. — 16. Sta- jerc, št. 35 (1. september 1907). — 17. Stajerc, št. 48 (1. november 1907). — 18. Stajerc, št. 24 (14. junij 1908). — 19. Stajerc, št. 4 (26. januar 1908). — 20. Ivan Rihtarič: Popis prebivalstva Gornje Radgone in okolice leta 1910 (tipkopis); 1984.