Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocijalno glasilo. Štev. 1. V Ljubljani, v soboto 4. januarja 1902. Letnik VII. »Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slovenskega Lista.‘ — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo — Naročnina, reklainacijc in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lisla“. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Vabilo na naročbo. Z nezlomljenim pogumom nastopamo sedmi letnik. Mnogo bojev smo prestali proti tujim in domačim nasprotnikom naših svetinj v zadnjih letih, vedno večja je pa tudi množica mož, ki odkrito priznavajo, da je »Slovenski List« veliko koristil dobri stvari, da je visoko dvigal neomadeževano slovensko zastavo in neustrašeno se potezal za resnico. Te simpatije, katere si je pridobil list zlasti pri meščanstvu, nam bodrijo pogum, da bodemo s podvojeno požrtvovalnostjo delovali tudi v prihodnje in pomagali k zmagi načelom, ležečim v dnu duše milega nam naroda. »Slovenski List« se bode razširil, a naročnine ne bode zvišal. Postati mora izvrsten tedenski obzornik za vsa politična in dnevna vprašanja, ob jednem pa se bode oziral v posebnih oddelkih na težnje obrtnih in delavskih slojev. Tudi za zanimive podlistke so zastavljena dobra peresa. Nadejamo se, da z novim letom nikogar ne izgubimo, ampak še mnogo somišljenikov pridobimo. Nadejamo se, da bodo v tem oziru te dni vse storili tisti, ki so naši. »Slovenski List« stane: za vse leto 8 K, za pol leta 4 „ za četrt leta 2 „ Uredništvo in upravništvo »Slovenskega Lista.« Valček iz Fausta. Novela. Spisala Julija de Assenai. Manuel, Luis in Alberto so se učili skupno v Madridu. Prvi se je učil zdravništva, druga dva pa prava. Vsi trije so bili skoro jednako stari, dovršivši svoje učenje skoro sočasno, ločili so se in se naselili v raznih mestih. Manuel se je naselil v Barceloni, Luis v Sevilli, Alberto pa v revnem trgu v Ekstremaduri. Pred razhodom so si prijateljski obljubili, da si hočejo dopisovati, obljubo so tudi res več let izpolnjevali. Prvi, ki ni izpolnil obeta, je bil mladi Alberto, od katerega ni dobil niti Manuel, niti Luis nobenega odgovora na svoja obilna pisma. Bilo je meseca decembra. Luis pa Manuel sta sklenila prebiti Božič v Madridu in sicer v gostilni, kjer je zanju naročil neki stari znanec dve lepi sobi. Oba sta prišla v glavno mesto 24tega, objela sta se po bratsko, pa pomenila o tem, kar si nista mogla prej napisati. Napravljala sta skupne izlete v okolico, obiskovala ka* varne in gledišča, hvalila najlepše zavode v stolnem mestu, hodila na hrano v najimenitnejše gostilne, seznanjala sta se z olikano družbo — in tako je minul teden kakor jeden dan. Prvega januvarja sprehajala sta se oba prijatelja na Proč z mehkužnostjo! Navada je bila doslej, da so po 'vročih vo-livnih bojih često najprej poslanci pozabili na nasprotnikove nesramnosti. Nikdar se v boju naše ljudstvo ni zbalo nasprotniške arogance in predrznosti ter se ji je postavilo odločno po robu, a bili so poslanci, ki so se takoj po volitvi pomehkužili in si skušati položaj napram nasprotniku olajšati s tem, da so k vsej nasprotnikovi predrznosti ponižno molčali. Ze davno je radi tega mej ljudstvom vrelo. Ljudstvo ni moglo razumeti, zakaj bi poslanci ne bili pogumni’, ako ono v ogromni večini stoji zvesto za njimi. Gesto smo dobivali izmej ljudstva trpke dopise o tem, a molčali smo, prepričani, da bodo skoro nove volitve v deželni zbor in da tedaj pride v novi deželni zbor mnogo odločnejših mož našega mišljenja. Ta ljudska in naša želja se je izvršila. Prvi nastop katoliško-narodnih poslancev v kranjskem deželnem zboru kaže, da naši poslanci hočejo z brezobzirnim nasprotnikom biti brezobzirni v boju za ljudske pravice. Skrajni čas je že bil nasprotniku, ki se je menil radi mehkužnosti nekaterih naših ljudij že gospodarja, odločno povedati mnenje našega ljudstva in prepričanje vseh poštenih ljudij. Odločnost, ki se je v prvi seji kranjskega deželnega zbora pokazala med našimi poslanci naj narašča. Cim večja bo odločnost proti ljudem, ki se zbirajo okolu „Naroda“, tem bolj bo ljudstvo hvaležno svojim poslancem. Ljudstvo je v boju dan na dan, naj bodo tudi njegovi poslanci v boju! Za izvrševanje tega edinopravega načela bomo brezobzirni in pazili bomo na vsako gibanje naših poslancev. K nobeni napaki naših poslancev ne bomo molčali in na vsa usta bomo povedali, da bodi vsakega našega poslanca sram, kadarkoli bi ga hvalil „Slov. Narod". Retiru, pa nista zapazila, da si nju pazljivo ogleduje mladenič krasne prikazni, bledega pa otožnega obraza, visoke postave. Luis ga je prvi zagledal in uprl osupneno oči na svojega tovariša. „Hočem priseči, da je Alberto." »Kje pa?“ „Tam-le, vsaj ga vidiš." .Zares", odgovoril je zdravnik, „dasi se je precej spremenil, vendar ga še poznavam, to je naš stari prijatelj. Pa zdi se mi, da veliko trpi; tako je žalosten 1 Hočeš-li greva k njemu ?“ »Le!“ Podvizala sta se k Albertu, ki ju je nepremično čakal. Objela sta ga, — pa mladenič je odgovoril mrzlo njunemu razprostrtemu naročju. Na vprašanje, zakaj ni ničesar pisal, jima je odgovoril, da je bil nesrečen, in da ni imel močij, da bi odgovarjal na pisma, v katerih sta mu Luis pa Manuel naznanjala vso svojo srečo. „Žalost je sebičnica*1, rekel je starima pri-jatljema. „Ves pobit in nesrečen sem želel včasih, da bi ves svet ukusil, kar sem jaz. Zdaj to več ne trpim, prosim povejta mi, kako sta se imela celih šest mesecev, odkar sem zapustil Ekstre- maduro in šel-------------Kam sem šel ? Moj Bog! Zdaj sem popolnoma pozabil —“ V odločnem boju smo si izvolili svoje poslance in odločne hočemo imeti. Ljudstvo mora postati v taki odločnosti podkrepljeno v svojih načelih in brezvestnež bi bil, kdor bi se samo za časa volitev strinjal z ljudsko dušo. Na pravi poti je sedaj katoliško-naroc^L. .legacija v deželnem zboru kranjskem. Mi gremo navdušeno za njo. Liberalne spletke in načrti proti našemu ljudstvu naj se brezobzirno odkrinkajo in zasluženo plačilo naj dobe vsi, ki hočejo kratiti ljudstvu ono, kar je ljudskega. Bojazljivost ni znak našega naroda in ne sme biti znak naših poslančevi Ako se našemu ljudstvu ne da, kar mu gre, mora priti do najhujših bojev. Po novih bojih bodo nove zmage! Mislimo, da smo govorili dovolj jasno. Od vseh strani nam prihajajo izjave, kako veselo pozdravlja ljudstvo odločni nastop načelnika katoliško-narodne stranke dr. Ivana Šušteršiča in njegovih tovarišev v deželnem zboru. Zaupanje, ki so imeli že doslej v narodu, so si s svojo odločnostjo le še utrdili, naraščal bo še bolj njih upliv med ljudstvom, čim brez-obzirnejši bodo proti liberalizmu, kateremu ni nič svetega, kar naš narod spoštuje. Med poslanci in narodom naj ne pride do nobenega navskrižja. Poslanci morajo služiti narodu, ne narod njim. Zato, poslanci, slušajte narod, ki enodušno kliče : Proč z dosedanjo mehkužnostjo katoliško-narodne delegacije v dež. zboru! Poslanci naj se ne puste osramotiti celo pred ženami izmej ljudstva, ki se ne strašijo liberalnega terorizma. Kdor hoče imeti zaupanje ljudstva — v boj za pravico! Znamenita seja v kranjskem deželnem zboru. Pretekli ponedeljek je imel deželni zbor kranjski svojo sejo, v kateri je rešil proračunski provizorij in je bilo potem zasedanje preloženo na spomlad. Manuel je začel torej pripovedovati, kaj je odslej doživel. ,Ko sem bival v Barceloni, spoznal sem lepo deklico, polno krepostij, katero sem vama slikal že večkrat v dopisih. Zdravil sem njenega očeta v težki bolezni. Stregla sva bolniku, videla sva se vsak dan, da, skoro vsako uro. Ko se je pa vse to razglasilo, klicale so me mnoge zavidljive družine, obljubovale izvrstno bodočnost — pa nič me niso spregovorile: oženil sem se z lepo deklico pred petimi meseci. Danes sem najsrečnejše bitje na svetu. Ko bi me ne bilo došlo veselje, da smo se vsi sešli v Madridu, gotovo bi obupal, da sem zapustil svoj biser ravno v dneh, ki so tako slavnostni.* „ Jaz sem pa stopil", napeljal je Luis svoje pripovedovanje, „v Sevilli kot pravniški pristav v hišo slavnega advokata, očeta dveh nežnih hčera. Videl sem nju vedno, govoril ž njima v stanovanju, na izprehodu, v gledališču. Kmalu sem spoznal, da me starejša ljubi. Z mojo pomočjo je dobil stari advokat pravdo, katero je imel že za izgubljeno; od tedaj me je vsakemu priporočeval, jemal me je pri vsakem podjetju v družbo in tako sem pridobil precej premoženja — pa kar je najlepše, njegovo hčer za ženo. Zdaj sem prišel v Madrid, da nakupim dragotin in obleke za njo, hočem, da se ne bo nosila O tej priliki je načelnik katoliške narodne stranke g. dr. Ivan Šušteršič vstal in ožigosal dr. Tavčarja in njegovo stranko. Da bodo naši čitatelji natančno spoznali tek dotične seje in laži liberalnega časopisja o tej seji, ponatiskujemo dotično poročilo dobesedno iz „Slovenca“. Poročilo se glasi: Načelnik katoliško narodne stranke dr. Ivan Šušteršič je imenom našega ljudstva in kato-liško-narodnih poslancev storil popolno svojo dolžnost. Oglasil se je k besedi, obžalujoč v imenu katoliško-nar. stranke, da je prilika deželnemu zboru sklepati samo o provizoriju. To kaže, da se deželni zbor od vlade nekako bagatelizira. Deželnim zborom naj se da prilika, da ustanovnim potoni redno rešijo svoje proračune in da tako vlada pokaže, da zaupa deželnemu zboru gospodarstvo z deželnimi dokladami, in da pride deželni zbor sam v položaj, skleniti proračun. Res je sicer, da ima deželni odbor razpolagati v okviru zakona, a la okvir je dal odboru priliko, da po svoji lastni previdnosti z večino glasov sklene o porabi tega ali onega deželnega denarja. Pri vprašanju provizorija se navadno gre za izraz zaupanja deželnemu odboru. V imenu katoliško-narodne stranke izjavlja govornik, da katoliško-narodna stranka nima zaupanja do večine deželnega odbora. (Katoliško-narodni poslanci ploskajo. Dr. Tavčar: Grozno! Še nismo vedeli! Dr. Brejc: Boste že še slišali 1) Ako pregledamo šest let nazaj, vidimo, da je ta deželni odbor pristransko postopal. (Katoliško-nar. poslanci ploskajo, liberalci kriče.) Deželni odbor bi moral imeti v očeh interes cele dežele. Postopanje deželnega odbora vzbuja obsodbo v ogromni večini naroda. (Dr. Tavčar! Smešno!) Kako je postopal deželni odbor, kažejo nameščenja iz deželnega odbora v cestne odbore, v okrajne šolske odbore. Gledalo se ni na osobno kvalifikacijo, gledalo se ni na to, če ima ljudstvo zaupanje do dotičnega. Ce je bil tudi največji ignorant, če je bil še tako obskurna oseba, še tako malo sposoben človek, da je bil le strankarsski pristaš, in deželni odbor, katerega naloga bi bila, v take zastope imenovati objektivne in sposobne može, ga je imenoval. Zgodilo se je še več! Mej volivnim gibanjem hodil je po deželi nek reprezentant deželnega odbora, ali vsaj obnašal se je kot takega, in agitiral je s tem, da je izjavljal: „Če bodete z nami volili, bodete kaj dobili, če ne pa nič!“ (Klici: Škandal!) In javno je izrekel: „Liberalcem groš, klerikalcem pa knof!“ (Burni: Fej! klici od ka-toliško-narodne strani.) Od kar vlada ustavno življenje, se v nobeni deželi niso čule od deželnega odbornika tako brezsramo cinične besede. Pri teh besedah so planili liberalci po koncu in pričeli biti ob mize. Tavčar je vpil: Kaj ta-cega ne prenesem ! Katoliško-narodni poslanci so burno ploskali. Hribar vpije: Preklicati! Nismo v” Katoliškem domu! Prej ne bode govoril! —Libe- ralci kriče, da mora dr. Šušteršič svoje besede preklicati. Katoliško-narodni poslanci kličejo: Tav-čarnajprekliče! — Liberalni poslanci vpijejo: Preklicati! Škandal! — Klici: Tavčarjeve besede so škandal! — Dr. Šušteršič Tavčarju: Izdajalec! Burno ploskanje na strani katoliško narodnih poslancev. Liberalci vpijeje dalje: Preklicati! — Dež. glavar: Prekinem sejo dokler ne bo miru. Deželni glavar stopi s svojega sedeža in gre mirit. — — Hribar: Preklicati! — Dr. Brejc: Tavčar je čul, kar je zaslužil! — Tavčar: Ne dam nič za preklic! Smeh pri katoliško-narodnih poslancih. Tudi galerija se je retiriranju liberalcev pričela rogati. Dr. Šušteršič nadaljuje: Besede dr. Tavčarjeve: „Liberalcem groš, klerikalcem knof“ so vzbudile ogorčenje v celem narodu, ogorčenje povsod, koder še bije srce za poštenje. (Hrupno odobravanje.) Ali ima deželni odbor razpolagati s strankarskim denarjem ? Deželni odbor razpolaga s težko prihranjenimi denarji, žulji našega kmeta in obrtnika, in da bi se ta denar strankarsko rabil, proti temu protestiramo, in prepričani smo, da bode ta protest našel navdušen odmev v celi naši domovini. (Katoliško narodni'poslanci ploskajo.) Do danes niso bile preklicane označene dr. Tavčarjeve besede, do danes tudi nismo čuli, da bi bil deželni odbor d e s a v o -uiral te besede. Do danes se niso našli člani večine deželnega odbora, ki bi izjavili, da to, kar je Tavčar govoril, je sam govoril, in naj nosi tudi sam vso odgovornost. Prijetno je s tujim denarjem gospodariti, in od tega še sam nekaj dobivati. Tri čelrtine dež. denarja je klerikalni denar. Vsak dež. odbornik je plačan za to, da objektivno izvršuje svoj posel. V sedanjih razmerah ne moremo imeti zaupanja v dež: odbor, ker noben dež. odbornik ni desavouiral dr. Tavčarjevih besedi. Logična posledica bi bila za katoliško-narodne poslance glasovati proti provizoriju. Upravičeni bi bili do najostrejših korakov, dokler se one Tavčarjeve besede niso preklicale, in naše ljudstvo bi te naše korake odobravalo. Mi smo konservativna vzdržujoča stranka, a bomo s krajnostjo nastopili, ko bomo prisiljeni do brezobzirnosti. (Tavčar ropota. Dr. Šušteršič: Gospod deželni glavar, ali imam besedo? Hribar: Komendijant. Klici: Cujte. Hribar govori o „ko-medijantstvu!") Glasovali ne bomo proti proračunskemu provizoriju, da se nam ne bo*očitalo, da deželi nočemo dati, kar potrebuje, in ker smo čuli, da mora biti sklep dež. zbora jutri že na Dunaju. Nočemo že danes izvajali vseh posledic iz položaja, ki je vladal tu skozi 6 let, ker hočemo čakati, da se bodo morebiti razmere vendar izpre-menile in da se bodo v dež. zboru še našli gospodje, ki bodo upoštevali, da zastopamo ogromno večino naroda, da mi tu zastopa mo slovensko ljudstvo. (Tavčar: „Kaj smo mi zastopniki ciganov?" Hribar: Kaj pa pa mi zastopamo?" Dr. Selnveitzer: Priviligirane kaste!" Klici: .Banko Slavijo!" Hribar: Nerazsodna masa! Dr. Šušteršič: Kdor ni pri „Slaviji“, je pa nerazsodna masa!) Ako se to ne bo upoštevalo, nastopili bomo pot brezobzirne opozicije in zasledovali bomo to pot s tisto železno vstrajnostjo, katero od nas zahteva večina ljudstva na Kranjskem! (Burno odobravanje na strani katoliških narodnih poslancev in na galeriji. Tavčar upije na galerijo.) Dež. glavar g. Oton pl. Detela pravi, da za to, kar je govoril posamezen poslanec, dež. odbor ni odgovoren. (Klici: „Ali je to desavouiranje?") Dež. odbor vedoma pristransko ne postopa. (!) Dež. predsednik baron Hein zavrača trditev, da vlada bagatelizira dež. zbor. Utemeljeno je postopanje vlade v žalostnih parlamentarnih razmerah naše uboge Avstrije. G. dr. Šušteršič je bil celo za to, da se niti sklep provizorija ne predloži zboru. Besedo dobi na to dr. Tavčar, ki pravi: Samo ob sebi je umevno, da moram nekoliko ugovarjati. Obžalovati moram, da je tako govoril zastopnik takoimenovane katoliško narodne stranke, kateremu vera prizanašanje in ljubezen naklada na srce, in da je tak ton zanesel v mirno to dvorano, ki je v zadnji preteklosti imela vedno dostojne razprave. Trden sklep sem storil, da na dr. Šusteršičevo pot ne bom sledil in razburjenje sem v sebi zadušil, ker je treba v tej zbornici miru in dostojnega obnašanja. (Dr. Brejc: Dostojnega obnašanja je treba tudi zunaj zbornice). Nastop dr. Šušteršiča kaže, da komaj čaka, da bi se otežkočilo poslovanje, in izrazil je željo, da bi se onemogočilo delo v zbornici. (Klici: Ni res!) Veliko ste čuli, pošteno je gromelo, a konec vsega je bila izjava; Mi danes nočemo ekscedirati, a komaj čakamo tistega trenotka. (Posl. dr. Ivan Šušteršič: „Ako nas v to prisilite!) Dr: Tavčar: Do tega ne bode nikdar prišlo, da bi manjšina gospodarila nad večino. (Klici: „Se bo že še pokazalo. Dr. Šušteršič: »Kaka večina pa ste vi? Kaj pa vi zastopate tukaj?“) Dr. Tavčar: Z Vami se že še merimo, kar se tiče glav. (Klici: „Baharija!“) Dr. Tavčar: Kar je govoril poslanec ljubljanske okolice, ako je dr. Šušteršič v ljubljanski okolici izvoljen, mislim, da je izvoljen v ljubljanski okolici, (Smeh. Klici: »Še tega ne ve.u Dr. Schweitzer: „Pa je v dež. odboru, ki je se- stavljal poročilo o izvolitvi dež. poslancev, in niti tega ne ve.“), moram odgovarjati, da nikjer stranka ne počenja kaj, da bi škodovalo njej sami. Nekaj strankarstva je v taki javni korporaciji vedno dobiti! (Hrup pri katoliško-na-rodnih poslancih. Klici: »Cujte!" Dr. Šušteršič: „To izjavo si zapišemo!") Dr. Tavčar: Povejte slučaje, kdaj je deželni odbor vedoma kako krivično odločbo izdal. (Dr. Šušteršič: „Šolski odbori, okrajni šolski sveti.") Dr. Tavčar: „Dr. Brejc, ne mahajte s svojimi širokimi rokami!" Klici: »Argument inteligence!" Dr. Tavčar: Tudi Vaša stranka je svoj čas odstranila notarja Globočnika v Kranju iz okr. šol. nobena žena bolje kakor ona. O, nad njo ni nobene krasnejše in čednostnejše! Mislil sem, da umrem žalosti, da je ni tukaj pri meni, zares bi se to zgodilo, ko bi ne imel sreče videti tebe, pa tudi tebe Alberto." »Ali sta res vedno srečna?" vprašal ju je otožni Alberto. »Seveda, prijatelj pa še kako! Želiva le, da si tudi ti. Pred vsem, kje pa stanuješ?" „V ulici de Preciados, številka 451.“ »Midva sva v gostilni. Zakaj pa ne greš z nama?" „Ne morem.* »Tedaj pridi vsaj danes zvečer, da skupno večerjamo." „Pač, če ravno hočete —“ „Alberto", naprosil je na to Manuel žalostnega prijatelja, »popiši nama tudi ti svoje življenje. Lepo te prosim." »Zgodovina moja je kratka", zašepetal je mladenič. »Kakor veste, zanesla me je usoda v Ekstremaduro. Tam sem spoznal lepo, izobraženo, ljubezni vredno devojko. Odgojena je bila v glavnem mestu; da bi pa končala svoje izob-raženje, skrila se je kakor jaz v majhni trg, ki ni imel nobene mičnosti v sebi. Zdelo se je, da ni vedela več nego kar so jo naučile častitljive samostanske matere. Njena dobrodušnost me je očarala, njena lepota oslepila; občudoval sem njeno priprostost. Imenovala se je Klementina. Jedenkrat zjutraj je privrel k nam polk, ki se je utaboril v trgu za več tednov. Med častniki je bil jeden prijetne vnanjosti, plemenitega rodu in uglajenega vedenja. Zaupal sem mu, kmalu sva bila prijatelja. V jedni skrivni, prijateljski urici sem mu povedal vse, kar sem do-zdaj skrival, povedal o svoji ljubezni, o svojih čutih, o ljubici — skratka o svoji sreči in sicer s pravim otroškim zaupanjem. Zdaj je že 14 mesecev, od kar se je zgodilo, kar vama pripovedujem. Jednega zatemnelega tihega večera v listopadu sem šel k stanovanju svoje Klementine, pa------------—“ Alberto je utihnil. Smrtna bledost je oblila njegov obraz, moral se je nasloniti ob Manue-lovo ramo, da se ne zgrudi. Prav blizo njih je začel igrati neki krulje-vec na škripajoče gosli narodno laško pesem. Več ljudij, poslušajoč ga, so mu metali usmiljenja ginjeni bakreni drobiž. Kruljevec je nehal igrati, da pobere miloščino. Alberto se je zopet vzdramil in njegov obraz se je zjasnil. Ko je pa začel kruljasti umetnik z nova gosli svirati in nadaljevati pesem, pobegnil je, pa rinil kakor brezumen, da ga nista mogla Manuel in Luis dohiteti. „Godba nanj zelo upliva“. rekel je prvi. „Da, razžalosti ga“, pridejal je drugi, »pa zakaj ?“ Vstopila sta v gostilno žalostna in prestrašena. Zvečer, ko sta šla večerjat, je prišel tudi Alberto zopet vesel in miren. Vsi trije so se vsedli k mizi v posebni sobici zraven velikega salona, kjer se je bila sešla vesela družba. „Moram končati svojo zgodovino", rekel je Alberto, komaj so pojedli. »Ge se ne motim, nehal sem, ko sem šel jedenkrat zvečer h Kle-mentinemu stanovanju. Devica me ni čakala pri oknu kakor navadno. Našel sem odprta vrata, vstopil sem in videl, da se veselo zabava z onim častnikom. Povabila me je na deveto uro. Mislil sem, da je že ura devet, pogledam na uro, pa je bilo še le osem. V tem trenutku je Klementina zaupila, in častnik prijel za sabljo. Njeno zaupitje in njegovo gibanje mi je odkrilo vso mojo nesrečo. Ne vem, kaj sem storil, ne spominjam se več--------------Ko sem se zavedel, prijemali so me srdito ljudje. Minuli so trije meseci in videl sem zopet svojo nezvestnico. Njena poroka s častnikom je bila že prej ; živela Stran 3. j 11 sveta. Napadi na mojo osebo mi ne vzamejo spanja. (Klici: »Še veliko!" Dr. Šušteršič: »Spite vseh 24 ur na dan!" Smeh.) Dr. Tavčar: Treba je razločevati med dež. odbornikom in politikom. Dr. Šušteršič nima sam pravico agitirati. Mi bi tudi marsikaj lahko povedali, ako bi iz volivne agitacije lovili vsako besedo. (Klici: »Še izmišljujete si jih!*) Slabo orožje je to, če bodete tisto, kar bomo govorili po shodih, vlačili v zbornico. Od dr. Šušteršiča se jaz ne bom poštenosti učil. (Katoliško-narodni poslanci prote-stujejo, dr. Šušteršič: »To je nesramno! Vi denar jemljete, jaz sem ga pa dal. Sram Vas bodi!" Hribar, ki se je ves čas strastno obnašal, je tudi vstal in govoril, a beseda mu ni tekla gladko. Hribar je tožil, da se je doslej z zastopstvom katoliško-narodne stranke »dalo izhajati" in da se niso dogajali tako »škandalozni prizori". (Klici: »Kat.-narodni poslanci bi morali pripustiti strankarstvo v dež. odboru, pa bi se dalo izhajati!") Hribar: Dr. Šušteršiča, ki je dejal na nekem shodu, da iz njega govori sv. Duh (Dr. Šušteršič: »Stara baba ! S takimi oslarijami pride župan stolnega mesta!" Jaklič: »To je laž. Jaz sem bil na shodu pa dr. Šušteršič tega ni dejal." Hribar: „Slovenec“ je to poročal." Klici: »To je laž! V tej obliki ne! »Narod" Vas je nalagal!") Hribar: »Sv. Duh je danes dr. Šušteršiča pustil na cedilu." (Jaklič: »Vi ga še nikoli imeli niste!") Hribar: Predrzno, pregrešno (Ohol-klici) je, ako se dež. odboru očita, da gospodari s klerikalnim denarjem. Denar je tudi liberalen, Ljubljana plačuje veliko davka. (Dr.Brejc: »Ljubljana ni vsa liberalna!“) Hribar: Volitve kažejo daje napredna. (Dr. Brejc: »Volitve iz splošne kurije kažejo nasprotno.") Hribar : V splošni kuriji so volili ljudje, ki ne plačajo nič davka. (Klici: »Ali pozabljate na velik indirektni davek, katerega plačujejo?") Hribar: »Dr. Šušteršič je danes govoril v slepilo nevedni masi." (Ironični klici: »Vedno večjo inteligenco razvija ta liberalni župan.") Dr. Šušteršič: »Kaj bodete Vi o tem govorili zastopnik banke Slavije!" Ta opazka je Hribarja še bolj zmešala. Pričel je govoriti, da bi dr. Šušteršiču lahko mnogo povedal o »Unio Catholici", katere prostori so se zaprli. (Dr. Šušteršič: »Jaz nimam z »Unio Catholico" nič opraviti!" Klici: »Mi z »Unio Catholico" nismo v zvezi.") Hribar: Povedal bi lahko kaj o dr. Susteršičevi zavarovalnici. (Klici: »Katera je pa ta? Dr. Šušteršič nima nobene zavarovalnice!") Hribar: O vzajemni zavarovalnici. (Dr. Brejc: »Le na dan, le povejte, slabega nič ne veste. Besede ne vzemite nazaj!") Hribar slednjič konča ta svoj »govor", o Vzajemni zavarovalnici pa ne črhne nobene besede več. (Smeh pri katoliško-narodnih poslancih in na galeriji. Dež. glavar svari galerijo.) Dež. glavar, ki je že prej dal dr. Šušteršiču ukor radi izreka, da so bile Tavčarjeve besede cinično nesramne in so katol.-narodni poslanci klicali »Bile so!“, je vprašal po Hribarjevem go- sta v Radajozu, kamor sem moral zaradi rodbinskih zadev. Takrat sem bil tudi povabljen na ples, kateri je priredil neki plemenitaš. Na nesrečo je prišla tudi Klementina. Žarela je s svojo lepoto in vse očarala. Plesalcev je imela dovolj, zato se nisem približal. Še le, ko sem začul njene besede: »To je zadnji valček;" se nisem mogel vzdržati več, pa sem jo nagovoril: »Zjutraj zapustim mesto, pa te ne bom več videl; ali hočeš z menoj še zadnjikrat plesati? Ne bom govoril s teboj o ljubezni, ničesa ti ne rečem, kar bi te žalilo." Usmilila se mi je duša one žene, morda se je tudi ona usmilila v tem trenutku. Vstala je in vmešala sva se med druge plesalce. Valček je trajal precej časa, godba je nehala, midva sva pa plesala naprej — naprej nihče naj ni mogel ustaviti, pravijo, da je bil izraz mojega obraza takrat grozovit, in bleda pa polumrtva Klementina me je prosila: »Dovolj, za Boga, dovolj!" Nazadnje sem se udal tudi jaz; toda predno sem odpustil ljubljeno ženo, objel in stisnil sem jo z močjo. Pogledal sem jo, videl njene steklene oči, njeno bledo čelo pa čutil, da je njena roka mrzla. Odnesli so jo. Slišal sem le, kako so klicali: »Mrtva! On jo je umoril!" voru dr. Šušteršiča, ako je dejal, da Hribar govori »oslarije". Dr. Šušteršič: Govoril je oslarije iz »Naroda". Dr. Tavčar: »Predlagam konec debate." Na ta Tavčarjev predlog zagrome iz vrste katoliško-narodnih poslancev klici: »Debate se bojite! Ker se gre proti njemu, pa predlaga konec debate !“ Z nemškimi glasovi in s slovenskimi liberalnimi glasovi se odobri ta Tavčarjev pogumni nastop, in konec debate je bil sprejet. Dr. Šušteršič stvarno popravlja predgovornike: Dežel, predsedniku moram povedati, da sem bil res jaz tega mnenja, da ni za samo dovolitev provizorija sklicati treba deželni zbor, ker bi se sicer lahko deželi prihranili stroški za tako kratko brezpomembno zasedanje in bi se deželni provizorij rešil na drug način. Deželnih zborov sklicati na ugodnejši čas in dati jim priliko pravo-močno sklepati o proračunu, čisto nič ne ovirajo žalostne parlamentarne razmere; saj vlada ve, kaj ji je storiti, ako hoče, da se razmere zboljšajo. Pošlje naj sedanji parlament domov in oktroira naj narodom splošno in enako volivno pravico! (Katoliško-narodni poslanci ploskajo, a tudi na galeriji se čuje viharno ploskanje in klici: »Ven s splošno in enako volivno pravico!" Dr. Tavčar maha proti galeriji. Liberalci kriče naj se galerija izprazni. Dež. glavar zvoni.) Dr. Šušteršič: Večina dež. zbora je danes naredila na svobodo govora atentat, katerega naj nikdar več ne poskusi! Nasproti dr. Tavčarju konstatiram, da je na očitanje odgovarjal, da večina mora biti pristranska. Reklo se je, da je dr. Tavčar znane besede izpregovoril v volivni borbi, da pa je deželni odbor nepristranski. Mi bomo zasledovali dr. Tavčarjeva pota! Poslanec Hribar je govoril o škandaloznih prizorih, a jaz vprašam slavno zbornico: Kaj je škandalozno, ako za nepristransko delo plačani deželni odbornik upije: »Liberalcem groš, klerikalcem pa knof", ali ako deželni poslanec po svoji vesti kot zastopnik ljudstva take izjave, ki so res škandal, ožigosa! (Burno odobravanje. Dr. Tavčar: »Gosp. dež. glavar, »škandal" je čudna beseda".) Dr. Šušteršič: Gospodi od nasprotne strani kličem: »Na svidenje!" (Katol. narodni poslanci ploskajo.) Končno besedo je imel poročevalec o provi-zoriju g. Grasselli, ki je izjavil, da ni čudno, ako katoliško-narodna stranka nima zaupanja do večine dež. odbora. Takega zaupanja tudi nihče ne zahteva in bi bilo odveč. (Klici katol.-narodnih poslancev: »Čujte!" »Cujte!" Katol.-narodni poslanci pozdravljajo to izjavo deželnega odbornika Grassellija s ploskanjem.) Grasselli: Očitalo se je dež. odboru, da izkorišča zadeve v strankarskem smislu, a ravno kat.-nar. stranka je hotela, ako bi prišla v večino, izrabljati zbor v svoje politične koristi. (Hrupni klici: »To je laž!" »Kedaj je to Alberto je tiho jokal. »Ne vem, kaj se je potem zgodilo. Pravijo, da sem znorel in da sem bil šest mesecev v blaznici pri sv. Bavdiliju. Hvala bogu, pustili so me in poslali v Madrid. Zdaj sem skoro popolnoma zdrav, pravim „skoro“, kadarkoli namreč slišim godbo, mislim, da stojim zraven Klementine, da plešem ž njo. v glavi se mi meša, vidim jo mrtvo, slišim natanko „On jo je umoril!" — — — norim —. Prepričan sem, da umrem gotovo, če slišim še kdaj oni valček, pri katerem sem plesal ž njo. Molita zame in prosita Boga. da bi ga nikoli ne slišal 1" »Ubogi Alberto", žalovala sta oba prijatelja nad usodo blage duše. V tem trenutku je zadonelo nekoliko akordov na glasovirju v drugi sobani. Alberto se je vzdignil, njegove oči so bile zopet kakor steklene, začel se je tresti po vsem telesu.-------------- „Grem povedat, naj nehajo igrati", napotil se je. Luis v sobano, od koder se je glasila godba. „Nikar" zašepetal je Alberto, „želim, da opazuje Manuel. kakošen vtis dela name godba in kako mi seže v srce; morda se mu posreči ozdraviti me.“ Na glasovirju so zadoneli prvi zvoki prekrasnega valčka iz Fausta. naša stranka dejala?" »Dr. Tavčar je v Žireh dejal!" Dr. Tavčar: »Pustite me pri miru! Šušteršiča naj se ven vrže!" Dr. Brejc: »Tega ne doživite. Prej Vas bo zadela velika kap!" Grasselli dr. Brejcu: »Mladenič!" Dr. Brejc: »Le škoda, da kljub svoji sivi bradi take budalosti govorite!" Grasselli: »Prepuščam zadevo razsodnosti zbornice. Dr. Šušteršič: »Dr. Tavčarjevi razsodnosti. Tisti lepi časi, katere ste danes hvalili, so minili. Bodete že še videli kaj je ljudstvo!") Grasselli: »Deželni odbor ni imel povoda braniti se proti temu, kar je dr. Tavčar izrekel, ker je imel dobro vest in ni nepošteno postopal". Dr. Šušteršič: »Čujte, dr. Tavčar! Kako Tavčarja desavouira". Grasselli: »Na pota brezobzirne opozicije Vas ne bo nihče silil". S tem je bila ta veleznamenita debata končana z velikim moralnim vspehom kat.-narodne stranke. Naši poslanci so pokazali da so možje, ki gredo odločno v boj za pravico. Slava takim našim poslancem. Politični pregled. Nameravan napad na našega cesarja ? Razni časopisi poročajo, da so v Florenci aretirali nekega avstrijskega natakarja imenom Brandstatterja, ki je dunajski policiji ponudil razkritja o zaroti proti cesarju Franc Jožefu. Sumi se, da se ima opraviti s sleparjem, ki išče s tem materijelnega dobička. Liberalci in prostost. Nečuveno je sovraštvo, koje kažejo liberalci zadnji čas v naših deželah proti vsem katoliškim pojavom. Kakor besni planejo po človeku, ki si upa pokazati jasno svoje prepričanje. Nedavno so napadli liberalni nemški dijaki katoliške vseučiliščnike v Inomostu in jih pretepli. V Gradcu je napadlo nad 400fanatiziranih nemških študentov pet (! 1) katoliških dijakov in jih ranilo do krvi. Tudi na Dunaju niso naši katoliški vseučiliščniki varni pred njihovimi napadi, nad mnogimi so že dejanski pokazali ti Votanovi častilci svojo »omiko". In predstojniki, ki govore le o toleranci, molče k temu početju, saj so liberalci sami in tudi dijaki pretepači so liberalni, torej imajo vso prostost. — Fo tem receptu delajo tudi slovenski liberalci. Ko je bilo v Gočah pobitih nekaj šip, tedaj so liberalni listi pisali o groznem tolovajstvu, katero so vprizorili goški »klerikalci"; ko so pa najeti liberalci napadli in z nožmi ranili poštenega posestnika v Cerkljah, ker je volil po svojem prepričanji, tedaj so molčali vsi liberalni listi. To je prostost liberalnih »poštenjakov". Duhovniki in politika. Liberalci pravijo da je največja pregreha duhovnov ta, da se mešajo v politiko, da se namreč volijo in da se dado voliti v razne javne zastope. Ko bi se duhovniki ne mešali v politiko — tako trde hinavski liberalci — bili bi najvernejše ovčice. Vzemimo slučaj, da bi res popustili duhovniki „Prosim, odpri balkon, meni je slabo, tukaj je premalo zraka", sopel je nesrečni Alberto, pobesil glavo in osupneno poslušal---------- Luis je ubogal. „Kako lep valček ! Da, prav isti, pri katerem sem plesal z ljubljeno Klementino. Kako mična in čarobna je bila v svoji snežnobeli obleki, z rožo v črnih kodrih, z ovratnico iz biserov, z naročnico iz zlata in demantov 1 Bila je kraljica venčka, njen kralj pa nisem bil jaz — “ Norel je, naglo je skočil in skokoma je bil na balkonu, vse to je naredil tako hitro, da ga nista mogla prijatelja zadržati. Na balkonu je govoril zopet mirno. „Večerni zrak vpliva dobro name. Kakošna harmonija! Kako sladki glasovi!" — 2«S«lo $rcer>o 90U0 leto vošči vsem svojim p. n. naročnikom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč se za v minulem letu blagohotno izkazano mu zaupanje ter priporočujoč se za v obilna nadaljna naročila. V elespoštovanjem Fran Breskvar knjigovez. Za novo leto! primernih daril, kakor: drsalic, mesoreznic, tehtnic, Strojev za ribanje kruha, sladkorja itd., možnarjev, likalov, modelčkov, mlinčkov za kavo ter vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov ^0 jako ugodnih cenah priporoča 5l 3_2 Andr. Druškoviča nasled. Valentin Golob trgovina z železnino Mestni trg št. 10. a c. UK m Veselo novo leto prečastiti duhovščini, slavnim cerkvenim predstojništvom, znancem in prijateljem, zahvaljujoč se za vse obilno do sedaj izksizano mi zaupanje, ob enem se pa priporočam i v bodoče v obilna cenjena naročila. Velespošto vanjem luan l^rcgar pasar. MK CtrPS^O^P 00 C> O P0 0„00.0 o °OOOO^o O CL O 0 0 O O.OnO O X O^O 0^0 ° o Jo U °oO-°0 o Q o° 0 o odoooouo“ouO“o~op 0 o„ 9A?0 Oq ,0 O O. O O - ° O O -O o 9 9 9 o°o O o°o >°ooo0 0 0 o° 00° o o O o o O o°o"°o 0 °0 OoooOp 'o ’oA0oSq0o„°o?V o°°. O O 00 n O o o o O O n O O O 0 O 00 O 0° o o o 0 , o°o0o0 0 0 £Xo°0o o o o o -° 000000 o o o o O O °o°°oo o O 000 o° .o^°o9oo°o %o§S°o " 000 o °oo 'o 00o |Q O OO 0000 'Oo°o °-° o o o o o o n - 0 O OO o o o o_°o° 0 OOO oo oo° °0°°0° 0^00 OOn [On OoroO O OP -o oOqO n 0 Kot prava dobrota In potreba za vsako družino s« izKazujevsaKdanbolj uporaba 000 °A 00 0 nC °°o°n OO P° Kathreiner- Kneippove sladne Kave. Nobena sKrbna gospodinja naj se uvesti ne pomišlja dalje In zdravo pijačo. to tečno °°°oo°°° NI čistejše primesi in boljšega na domcstila za zrnato Kavo, Kjer Je ta zdravnišKo prepovedana. Kathreiner- Kneippova sladna se dobiva pristna samo v Izvirnih zavojčkih z varstveno znamKo župnik Kneipp«. Odprto odtehtana ali drugače zavita Kava ni nikoli Kathreinerjeva. !^PrPcTo> °o°o^o°oS|°o°ooDo-o 00 c 2.0 o00O0-°° °0°00 000000 o°ogš°%o$ o o0 o0on,c°0 o°o° o on °-Oo 0 O O 0^0 o ^ O o 0 o o O/ oQ o ooi o°o o°oš°; 0 n° o O O o OO , o° OoO 00° oOO :§ o ■°6 O o o o oOO°o S§0°00 °o nuo O o 0 o 00 000 oo° 2 0 o o OO o oo o°o 0A°n°OO ctfo 0° 0 o°<5 0 o oO°Q 00O o-o 00 00 o o o Oo O o 00 o o o °o 10oo°Soc / °o°0 0° °oSoo° °o°oo° ^8°°°o°y Roo%°oo P o°o°o0 oo0o0 00-0 O o 00 °o0o%°o oo„o %°§o° 00 '°o° oi ono °OOo° '8 00 o p^PQ^°(?0^0oOo0o ° °o oR 9fo°0 0n00°n0o0o0oQC:°o0o°o Q0o0o°R3n0nO9ooo°oo Odgovorni urednik: Ivan Šteffe. Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista". Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.