List 18. go dar 5 5í H brtnišk eta rr aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90 kr. poailjane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr. , za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo maja 1865. Gospodarske stvari. Kako se pavola od semena odpravlja ? To se stori z rokami Kako naj se obdeluje bombaž ali pavola. strojev ali mašin za to delo. dokler nimamo pripravnih (Konec.) Kako naj se obdelava bombai. kadar raste? To je poduk o pridelovanji bombaževem. Vidi se iz popisa, kako pocasi zori pavola, in da tedaj res Obdeluje se skor ravno tako , kakor drug vina, namreč da se do cvetja pridno okop kopa in da ga plevél ne zadusí taki prav topli kraji so dolgo ostane gorka. ugodni y kjer jesen olgo y Ker bode ? kakor so „Novice" povedale > grozne Ko so rastlinice že bodle neji naj v vsaki po do palce iz emlj se porujejo vse šibkeje rastlinice, le po dve pri moč ostanete vojske kmali konec, ki je zbegala vso južno Ame- s ktero male ? pregledaj Cez kakih osem dní potem se sadike zopet natanko riko, bode ondi se zopet začela bombažoreja se druge dežele nikakor ne morejo meriti. skušinje pa vendar utegne ta sad marsikoga vabiti, ker in slabejša zopet izruje y tako ; da rastej po em je mikavno gledati, kako se sponasa Če so rastline že okoli čevlja visoke, je koristno - v .v.«****^ «V vvfijH »lov/ncj JO IVUUOIUU, če se jim spodnje postranske vejice, potlej pa, ko že popke nastavijo in so po poldrugi do dveh čevlj Pravila banke ali družbe APIS 44 9 ustanovljene na Dunaji v zavarovanje živine v avstrijskem cesarstvu. soke 1 j ej 0 ? y vrsici Kj tudi ker potem ostale še po več popkov zastavij rednje poglavitne mladike odščip 12. (Dalje.) Upravni odbor se voli na tri leta ; vsako f v —■ w ~ - ~ - w i F ? ziug iu v ljut jj« m » m vu wi ov t vu umi wax ívvmi j t se na bombaževišče lahko in brez prevelicih leto jih iz njega izstopi tretjina, ktera se z nova voli stroškov voda napeljati dá, naj se to delà tjè do cvetja. vsako leto. Sicer pa prehuda mokrota bombaževcu ravno tako Prvi dve leti vadlja (loz) določi nje, ki imajo od- škoduje, kakor prehuda suša; v letih srednje vlažnosti, stopiti; pozneje pa vselej odstopijo tisti odborniki kadar turšica srednjo mero obrodí, ni posebna potreba^ so bili voljeni pred tremi leti. da bi se na ? ki njive z bombažem obsajene voda napeljevala tednov po sajenji cvesti; Bombaž začne čez do časom prvi popki pa, kakor je sorta, začnó zoreti v do me secih na raznih mladikah ne dozoré v istem času Kadar se mesto kacega odbornika izprazni pred tedaj ima upravni odbor pravico, da voli koga Dopol- izmed bankinih udov za začasnega odbornika. po sejanji in zorijo več mesecev, ker popki nivna volitev ima se zgoditi v prvem prihodnjem občnem zboru. Tako izvoljen odbornik stopi v pravice onega, Zato Je pa tudi pridelek (bombaževina) iz raznih popkov enega na čegar mesto je bil voljen. — Vsaki upravni odbor- in istega grmića zlo razlicen Kako se dozoreli bombaz domů spravlja ? Popki (glavice) se ne smejo z mladik potrgati ampak bombaž (pavola) se mora iz popolnoma poče- sednika, podpredsednika in tri ude; ti peteri so nega popka še na grmiću izpuliti. To se pa mora brž kino predstojništvo (vodstvo) in vodijo bankina opravila ali kmali po razpoku slehernega popka zgoditi. Pri tej po pravilu, ktero mu dá upravni odbor. ) nik, ki je odstopil, smé se zopet voliti. 13. Upravni odbor ima v rokah najviše ban-kino vodstvo in upravo. Upravni odbor vsako leto iz svoje srede voli pred- ban- biri se mora pa na to paziti, da se vsakrat posebno pa enakodolga pavola skup deva. enakošna ; Vsako pismo, ki banko zavezuje, mora podpisati prvi bankini uradnik ali njegov namestnik in eden iz- pobere Brž ko je več glavić zrelih, se bombaž iz njih med udov bankinega predstojništva. ? in ne caka se, da bi vse dozorele; te pridejo Le zavarovavnim listom (policam) ni treba imeno- pozneje na vrsto. Vedeti namreč je treba, da vred- vanih podpisov; pravica, nje popisovati, sme se nost pridelka je tem nižja dati "vuv ju b&ui uiAja , Čim uoij ^avuia uct ma&u cuui vtouijuim au v guviui uparu ostane. Ce se zima bliža, pa še zmiraj nekoliko nedo- družim bankinim pooblastencem. jg ti v>ua p ua vitu v uuiu j^wu^iou v j jji a v iv^ci y uj v j^/uj^igv » wti ^ w^v ^v ----- delj pavola na zraku tudi vesoljnim ali vélicim opravnikom (agentom) ali tudi zorelih popkov na grmovji ostane, se ziaoi^i pun gaj u im^a pouotujmomu ^^v, .— in na dile ali štorje v kako shrambo shranijo, v ktero ki so pooblasteni podpisavati v bankinem imenu, skoz okna solnce sije, da tako popolnoma dozorijo in rajo se naznaniti po „dunajském časniku" (Wiener Zei sami po sebi popokajo. tung) in po dotičnih uradnih deželskih časnikih. zastanci po trgaj o Imena predstojniških udov kakor tudi vseh oseb mo- 9 14. Pravice in dolžnosti upravnega odbora so Pavola mora tako dolgo, dokler ni popolnoma suha, plitvo na solnčnem in zračném kraji razprostrena ostati. Ako jo zložiš (zakopaš), dokler ni še do dobrega suha, opravnike (agente) ter ima tudi pravico odstaviti jih. Upravni odbor voli vse bankine uradnike m začne ti prhneti ter ti gré pod zlo. On ustanavlja nove službe. 143 3. On določuje letnino, druge plače in dařila urad- nikom, opravnikom (agentom) in služabnikom, kakor tudi zastavščino (kavcijo), ktero imajo imenovane osebe vložiti. 4. On sklepa o izposojevanji in rabi bankinega denarja, vodi vsa denarna opravila ter čuje nad njimi. 5. On sklepa zavarovavne pogodbe z druzimi zava- rovavnimi družbami. 6. #On rešuje pritožbe zoper opravilstvo. 7. On mora letne računske sklepe presojati in javno razglašati letno bankino bilanco (pobotni račun). 8. On izmed udov vsacega okraja, kakor je treba, voli več ali manj udov v nadzorni odsek, kteremu določuje pravice. Voljeni nadzorni odsek mora naznaniti se dotični politični uradniji, kteri se morajo , ako zahteva, tudi izkazati pravila, ki jih imajo nadzorni ti odseki. 9. On čuj e, da banka vse po teh svojih pravilih obravnava. §. 15. Upravni odbor se navadno vsak mesec shaja ; predseduje mu predsednik ali njegov namestnik. Nenavadni shod se ima zbrati, ako ga zahtevata dva upravna odbornika, ali kadar ga skliče predsednik. Upravni odbor z nadpolovično (absolutno) većino glasov veljavno sklepa; mora pa pričujočih biti najmanj sedem odbornikov. Predsednik le takrat glasuje, kadar so glasovi enako razdeljeni. §. 16. Upravni odbor razun odškodovanja za stroške, ki jih je imel v svoji službi, za svoj trud dobiva po-vračilo, ktero mu določi občni zbor. To povračilo odbor po medsebojni pogodbi med se razdeli. Povračilo za prvo leto je določen tisučni del vse zavarščine. Bilanca in prihranjena (reservina) zaloga. §. 17. Računsko in opravilno leto se začne 1. januarja (prosenca). Konec vsacega opravilnega leta ima bankino predstojništvo sestaviti natančni inventar (zapisnik) , kteri mora obseči vse bankino imetje (premo-ženje); ta inventar in pa bilanco mora predložiti uprav-nemu odboru, da ju presodi in potrdi. Prvo bankino opravilno leto jenja 31. decembra (grudna) 1865. §. 18. Letni ostanek (dobiček) se imenuje tišti de-narni znesek, ki iz bilance enega opravilnega leta ostane Čez dolgé potem , ko se poplačajo vsi bankini stroški tistega leta in odštejejo vse zavarščine, ktere še dalje veljajo. §. 19. Ta ostanek se po predlogu, ki ga ima upravni odbor storiti občnemu zboru, obrača deloma na to, da se ustanoví prihranjena (reservina) zaloga, deloma bankinim udom na korist, kadar je reservina zaloga narastla najmanj do 50.000 goldinarjev. §. 20. Prihranjena zaloga ima namen, da se iz nje doplačuje potrjeno odškodovanje, ktero se z banki-nimi letnimi dohodki ne more poplaćati. Ako pa za odškodnino primanjkuje toliko, daje reservina zaloga ne more doplačati, ta primanjkljej do-plačajo udje po razmeri svoje letnine zadnjega leta. To zvikšanje vendar ne smé preseči trojne letnine. Kedaj banka néha. §. 21. Predlog, da ima bauka nehati} sme storiti ali upravni odbor ali pa bankini udje, kteri so zavaro-vani najmanj za četrti del vse bankine zavarščine. Veljavno skleniti, da neha banka, ima pravico le občni zbor, iz tega namena sklican, če za ta sklep glasujete dve tretjini pričujočih udov. Ta občini zbor ima tudi pravico, z nadpolovično večino glasov določiti, kako se ima razdeliti bankino premoženje; ta sklep mora državna vlada potrditi. (Dalje prihodnjič.) Domaći zdravnik. * S par g a (špargelj) hvaljen p rip o moček zoper srčno tripanje. — Ker je čas přišel, da se dobiva šparga, vsem bolnikom , zlasti mladim , ktere srce nadležuje, da jim triplje ali tolče (herzklopfen), naznanjamo po priporočilu doktorja Most-a sledeče zdravilo: Mlado špargo z vodo in sladkorom (cukrom) tako dolgo kuhaj , dokler se ne zgosti kakor sirop. Od tega siropa naj bolnik vsaki dan trikrat po-vžije po tri ali štiri žličice. — Tudi v vodenici je to domače zdravilo pomagalo že mnogokrati. — Tako smo brali te ^dni v nekterih časnikih. Vredništvo do-daja še to. Sparga obstaja iz asparagina neke posebne kristalivne snove), iz neke smole, iz kisovega in fosforokislega kalija, fosforokislega apna, svobodné kišne kisline itd. Že v starodavnih časih so poznali Špargino moč, da na vodo žene; špargini sirop pa so začeli angležki in francozki zdravniki v novejših Časih priporočati tako-le : Frišna šparga naj se v kamnitem možnarji stolce, izprešani sok v apotekarski pripravi (Marienbad) tako dolgo greje , da se beljakovec strdi, potem naj se skozi papir filtrá, v enem funtu tega soka 30 unč belega sladkora raztopi in naposled precedi skozi volnat prt. (Vse to pa more le apotekar storiti.) Po skušnjah dr. Gendrina silno na vodo žene ta sirop, ako ga bolnik 3 do 6krat na dan vžije po eno žlico ; pri nemirnem srcu in žilah njegovih tolaži ta sirop srčno bi tje tako, kakor náprstek (digitalis). Po C he v allie rjevih skušnjah se ta tolaživni tako imenovani Johnsohnov špargini sirop ne delà iz šparge, ki se imenuje „asparagus offic." L., ampak iz šparge „asparagus amarus De Cand." imenovane. — Ker, kakor smo gori rekli, dr. Most priporoča prav prosto napravljeni sirop, si ga vsak lahko domá napraviti dá. To je gotovo, da se bolniku nikakor ni bati tega zdravila, ktero nam je v drugačni pripravi vsakdanja jéd. 0 zadevah zeraljišcinega davka. 8 kranjskega Gorenskega. Kakor smo zvedeli iz obravnav državnega zbora na Dunaji, je sklenil on , da imajo davki za tekoče leto ostati kakor lani; tedaj tudi vse naklade in přiklade, kakor lani. Upanje, da se naši siromačni in oubožani deželi neprimerno breme kaj zlajša, nas je po tem takem sopet vkanilo. Naše tolikratne tožbe, naše trdno doka-zovanje v deželnem zboru, da smo preobloženi: vse je tedaj za to leto sopet brez vspeha ostalo. Toda vem, da je takih, če ne pri nas, pa gotovo na Dunaji, ki porekó: „Čemu toliko hrupa? Ni vam ne taka sila, kakor vpijete. Saj davke vendar le sproti opravljate. To kaže, da niso tako silni, da bi jih ne mogli zmagati." Gospod denarski minister neki sam svoje dokaze, da davki niso preveliki, ravno s tem pod-pira, ker pravi, da so preteklo leto vse nemško-slo-venske dežele samo 7 miiijonov na dolg ostale. Res je, da saj mi Gorenci še precej odrivamo; al hudo bi se motil, kdor meni, da zato nismo preobloženi; „saj sila kola lomi" — pravi stari pregovor. Kdo senekrubežni more upreti? In Gorenci smo tudi možki. Ogibljemo se sramote, da bi nam na boben devali naše siromaštvo, kar se naj delj moremo. Zato pa sekira poje po gozdih in hlevi se praznijo, da se je zjokati. Kdor meni, da nismo preobloženi, naj se le malo ozre po naših kmetijah. Vidil bo, kako se po gozdih dolg delà 143 malo gospodarjev je imajo toliko in take živine, kakoršne njih grunt prihodnje rodove, in kako , ki llXlCkJ iviiav XLX UlAUk.\J y w -J*** } âliO se hoče dobro obdelovati, potřebuje. A brez gozda, brez potrebne > živine, kakošno je letnih časov, čeravno različne dolgosti. Oba imata ozračje, morja, suho zemljo, in na pólih grmade snega Le take spremnice (lune) nima Mars, kakor in ledu. to gospodarstvo? jo ima zemlja. Žatoraj je zadnji čas, da se nam kaj preloži j ce ne , kmali, ne rečem, », kov ne bomo opravljati mogli. velikih, ampak še majhnih dav- Premičničice ali planetoid i. Da med Martom in Jupitrom še drug planet biti mora, so že v starih časih mislili. Ta planet sicer ni bil iznajden, al Posebno pa to prosimo, naj bi gosposke gledale, namesti njega polagoma vès skupek ali vsa grupa da bi se kmetovavcu ne rubila delavna in druga ži- majhnih planetov, kteri se v astronomii „planetoidi" potrebna, kakor tudi ne v o- vina, ki ja za kmetijo zovi, klaja za živino in žito za družino potrebno, gospodarsko orodje in druge take v f reci ki (premičničice) imenujejo, ker so mnogo manjši od drugih planetov, sicer pa imajo vse druge lastnosti, kakor velike premičnice. Vse te premičničice so še v seda se štejejo v potrebščine gospodarstva 9 v imenovani fundus instructus." *) Saj vsakdo vé iliiCUU VOUl ijlUUUUů J ' kmet brez tega biti ne more. To je kmetu y kar tako da voj- njem stoletji iznajdene bile, in se le po velikih daljno- vidih opaziti dajo. Oddaljene so od solnca, kolikor do sedaj vemo, med 41 */2 in 65 milijonov milj, in dokon- tllllc L UlVZi LV^ct Uili JUC U1U1C. Jl\J jo ttLuetu , rval V »v/mv , ïx /2 ^^ miujvuw» LLi WJi^vu.- sčaku orožje. Kdor že s tem ne more davkov plače- čujejo svoj tek okoli solnca med 25/tí in 53/5 leti. Nek- vati reči kako jih bo pa v se brez tega? Rubež tacih tere izmed njih imajo prav prav ekscentrična pota. Do ie tako zoper postavo. Imajo tedaj ne samo go- leta 1858 je bilo že 55 takih planetoidov iznajdenih sposke paziti, da se kaj tacega ne zgodi, ampak vsa- med kterimi so najimenitniši: Ceres (C1)), od solnca kteri ima tudi sam pravico , pritožiti se gosposki, ako bi se mu po nevednosti kacega njenega služabnika kaj tacega zarubilo. Veliko se zdaj nadjamo od premilostljivega ukaza oddaljena 57 milijonov milj, dokonča svoj tek okoli ; — Palas ((2)), od solnca potre- solnca v 4 letih in 221 dneh oddaljena 57,370.009 milj ; za tek okoli solnca buje leta in 131 dni ? Juno ((3); oddaljena 55 Njih Veličanstva od 31. decembra, za kterega ste milijon. milj; dokončá svoj tek v 4 letih in 131 dneh. nam 1 j ub e 99 Novice'' unidan povedale, da do se imajo zao- letos, kar Je koli 9 stanki zemljiščinega davka ne mogoče spregledati in odpisati vsem takim dolžnikom ki so ga zavolj trdih časov morali na dolg ostati, temuč tudi letos in vsako leto vprihodnje, dokler se ne na- nam je še prav svetovana nova uravnava gruntnega davka popolnoma tem milostljivim ukazom je preobloženi Vesta ((4)), od solnca 49 milijonov milj; se vrtí Vestino presredje je okoli solnca leta in 230 dni. 66 milj ; pa vendar ima prav močno jasno luč, tako da se včasih tudi z prostim okom vidi. 9 malo drugih znano. (Dal. prih.) ne zvrsi. naši deželi vendar velika polajšava obljubljena; mila zvezdica je, ki kmetovavca veselo tolaži, da se mu po- Ozii po svetu. : Pisma iz Me hike. in. Pod tem naslovom hoćemo svojim čitateljem in vsaj vseh tistih, pri kterih bi se moralo zavolj tacih priobčevati pisma, ktera nam je obljubil iz Mehike pošiljati zaostankov na „fundus instructus" ali pa celó na grunt maga v nadlogi. Da bi ta milost pač mnogih doletela 9 Opom naš segati ! ojak gosp. F Kastel podstotnik avstrijskih prostovolj 1. Pismo Xatoroznanske stvari. Potovanje po nebu. v Po mnogih astronomičnih spisih poslovenil Dragotin Sauperl. (Dalje.) d) M ar s (J") ima krvavo-rdečo luč; zato tudi ime njeno po Martu, ki je pri starodavnih Rimljanih bil bog vojske. Od solnca je oddaljen ta planet 31 Vu milijonov milj; dokončá pa svoj tek okoli solnca v enem letu in 322 dneh (tedaj skoraj v dveh naših letih). Pre- Iz Hakapoastle na Mehikanskem 22. februarja 1865; v Ljubljano došlo 20. aprila 1865. Ljubi stari prijatel in součenec ! Pismo, ktero sem ti poslal iz Gibraltar-a, si menda prejel (glej „Novice" št. 2. stran 15.); morda te mika izvedeti daljno moje potovanje in kje da zdaj bivam, ta namen přejmi kratke crtice iz mojega dnevnika: prijadrali smo v krasno luko 21. decembra (ladjostajo) Gibraltarsko; neizrekljivo veselje je bilo, ko smo ondi ugledali parnik „Peruvijan", na kterem so bili nasi ljudje 9 ki so jo 6 clni pred nami odrinili iz sredje njegovo ima 892 milj, okrožje 2800 milj; krožno Trsta. Prekrasen ie pogled na skaloviti hřib, kier stoié ^ • c\ -ti • i • • i i i*i • i i • v i v • n rr h ^ _ J IO t %) J povrsje i 2 milijon. kvadratnih, in kubično držanje 371 milijonov kubičnih milj. Zemlja 7krat veča kakor Mars. naša velikanske trdnjave; hřibu v znožji sezidano je mesto Mars ima je tedaj dobro 0b morskem obrežji. Gibraltar ima prelepa spreha- širno ozračje. Ce se po daljnovidu opazuje prav gosto in ob- 9 se prika- • i • v v jalisca 9 v najlepši rasti videli smo palme, kakte > na- ranče in limone. Angležki častniki so nas jako prijazno žejo na njem različne maroge , od kterih nektere svojo sprejeli in gostili, česar ne bi se bili nadjali. Prebi- lego preminjajo kakor naši oblaki, nektere pa nikdar 9 ne, tako, da se smé misliti, da so to dežele in morja 9 tem bolj, ko se njih meje včasih prav jasno razločiti dajo. made; verjetno je, da so sneg in vavci tega mesta mešanca so iz raznovrstnih narodov bo pri nakupovanji so se za čast, kdo da nas Na tečajih ali pólih njegovih se vidijo bele gro- led, zlasti ker se, ako na severnem, in pozimi na južnem ma planet poletje tečaj i zmanjšajo. unanji podobi svojega površja in tudi po drugih last- Med vsemi premicnicami je Mars po p oganj ali najbolj opeharil. 22. decembra zvečer odriniii smo jo iz Gibraltar-a med brežinama dveh delov sveta (Evrope in Afrike); 23. decembra po razkačenem morji drvila je barko silovita sapa tako, da so ljudje strahu začeli moliti a naši zemlji podoben, in je bil tudi v šoli jez sem med nje ljanskih gostilnic?" zarenčal : ,,Ali ste to junaki iz ljub- 24. decembra o polnočí sešli nostih najbolj njen nebesni stričnik imenovan. Obá planeta imata Smo se okoli božičnega drevesa, s kterega je visela tudi skorej enako dolg dan in noc in enako zaporednih kranjska prekajena klobasa, ki mi jo je'na pot dala Kako krepko se je za prizanasanje potrebsčinam gosp d (fund, instruct.) že leta 1861 poganjala kme tijska družba, povemo drugi pot, pa tudi to, kako ji je c. kr deželna vlada odgovorila. Vred. Lozerjeva Manica, teta mojega in tvojega součenca Bo-štijana Luteršeka. Ne morem dopovedati Ti, kakošna blažena čutila da so povzdigovala moje srce , ko smo sveti večer na visocem in nemirnem morji obhajali z * 144 ijudmí tako različnih narodov! Dařil za božično drevce nakupili smo bili že v Avstrii, nekoliko pa v Gibraltaru. 25. decembra ugledali smo otok Madjero, kjer je avstrijska presvitla cesarica zdravja iskala in ga tudi našla. — 26. dec. toplota raste; 27. dec. o štirih popoldne (v Ljubljani kazala je ura 8 minut čez 6. uro, to so nam povedali naši časomeri) kazal je Reaum. toplomér 18 stopinj gorkote. Mislil sem si, kako zmrzuje zdaj slovenska zemlja, — a tù bi člověk v sami srajci lahko krog hodil. — 28. dec. Kakor danes še nikdar nisem videl solnca tako krasno vzhajati iz morja! — 29. huda sapa, dež curkoma lije, — najneugodniši dan vsega potovanja, — le veseli Lahi so nam ga kratko-časili s svojim petjem, ktero so kaj čudno spremljevali peneči se morski valovi; 30. dec. prešli smo povratnik raka (Wendekreis des Krebses), jasen in prekra-sen večer; mornarji po svoji stari navadi krstili so nas z morsko vodo; 31. dec. dolg čas. — Z Bogom staro leto! — I. januarja (prosenca) videl sem prvič morski mah in leteće ribe; — toplota raste; — 3. jan. ob dveh cez polnoc ogledoval sem južni križ na zvezdatem nebu; lepši se mi je zdel, kakor sem si ga mislil po njegovih popisih; — 4. jan. kaže R. toplomer 23 stopinj gorkote; — 5. jan. veselje, kajti ugledali smo suho zemljo, in sicer krasni antiljski otok Martinique (Martinik); — 6. jan. jadrali smo v luko martiniško ; zamorci, .mulati in belci plavali so nam naproti, mi pa smo jim v morje metali denarje, da so jih iskali pod vodo,' toda kmali so jih iz morskega dna přinesli na dan. Za plačilo so, menda nas zasmehovaje, vsacega klicali za „kapitana". V tej luki stoji ladija, na kteri so za rumeno mrzlico pomrli vsi mornarji in potniki. Mesto ima 22.000 stanovnikov, 1 del je belih, 8 delov afrikanskih zamorcev in 1 del mešancev; vsi so% katoli-čanje; francozka naselite v in posadka je tu. Castniki so nas prijazno sprejeli v trdnjavi, kamor so šli z nami tudi naši ljudje, ki so tukaj prvič stopili na suho, odkar smo odrinili iz Trsta. Kokusovi orehi, banana, subote, ananas: vsega tega žlahnega sadja, ki sem ga poznal le po imenu, je tukaj obilo, al ni nam nič kaj dišalo; njegove slasti moramo se še le privaditi. — Svetih treh kraljev dan imeli smo 31 stopinj gorkote, lahko si toraj misliš, kakošna vročina da mora biti poleti! Po dvadnevnem počitku odrinemo iz luke, ravno ko jo je va-njo zavil „Peruvijan", ki je dva dni pred nami šel iz Gibraltara. II. januarja peljali smo se pri prekrasnem luni-nem svitu mimo otoka Jamajke; ravno smo bili pospali, kar nas o polnoči iz spanja zbudijo mornarji, kričé, da je nekdo v morje skočil; bil je nek tehnikar iz Prage, ki je pameti grešal, brez sledu izginil je v valovih; to noč se je tudi še druga nesreća pripetila ; pádel je z vrvine lestvi mornar; v dveh minutah ustavili so ladijo in rešivni coin poslali iskat ga, al niso ga našli. 13. januarja z daljnogledi ugledamo otok Kubo; 14. jan. peljali smo se mimo predgorja ss. Antona, potem skoz morsko ožino Yukatan. Mehiški zaliv ima veliko klečet, to je, nakupičenega proda; jako nevarno je, po njem voziti; naš barkovodja — izkušen star mornar — vozil je pocasi in vsako uro meril globočino morja, da ne bi zadel na klečet. 16. januarja strašan vihar; mene danes prvic napade morska bolezen. Verjemi mi, živega satana se ne bojim; al ko sem videl, kako da je vihar lesénega našega velikana (barko) sèm ter tjè metal in šukal in ž njim se igral kakor z lahkim peresom, me je vendar strah preletel, in nehoté sem se spominjal nečimernosti vsega svetá. fKon. prih.) Iz Celja. — Cestokrat po časopisih razodeta želja po slovenski stenografii me je vpotila, ustanoviti za slovenšcino štenografično sistemo. Pečaje se spr-voma z Gabelsberger-jevo, pozneje s Stolčevo sistemo sem se preprical, da nemška stenografija in slovenski jezik se ravno tako strinjata, kot nemška slovnica in pa slovenščina. Podstopil sem se toraj jako težkega delà, ustanoviti za slovenšcino samostalno sistemo; se vé, da pri ustanovljenji sta mi Stolce in Gabels-berger ravnilo bila. Že po unanji obliki se spoznava, da sistema moja je bolj Stolčevi kot Gabelsbergerjevi sorodna; le stavkokrajšanje je povzeto po Gabelsbergerjevi , ker je Stolčevi čisto neznano. Pravila so že vecidel dodelana. Očitali so pa tukajšnji stenografi- — sami Gabelsbergerjevci —moji sistemi, da je preteška; kaj da pa so tako težkega našli, niso mi povedali, sam pa tega pri vsem prizadevanji izduhtati nisem mogel. Ko bi mi bil Stolčevec kaj takega ocital, bi bil kmali vedel, kaj ga bode, Gabelsbergerjevcem pa more edini uzrok tega očitanja to biti, da jim nisem naravnost povedal, da je moja sistema samostalna, ter so toraj měnili, da imajo prevod Gabelsbergerjeve sisteme pre-sojevati; to očitno kaže narocilo zastran „Očenaša" v tiroljskem koledarji. Al jaz dvomim, da bi se smela kaka vednost samo „in puncto difficultatis" na smrt obsoditi; mislim pa, da je pri pretresovanji moje sisteme znanje Gabelsbergerjeve in Stolčeve sisteme ne-obhodno potrebno. Anton Župan, stenograf. Iz Ptuja. (Oznanilo čitavničino.) Vsled §. 12. društvenih pravil podpisani odbor vljudno vabi vse društvene soude v glavni zbor v društvenem stanišcu v četrtek 18. maja t. 1. ob desetih dopoldan. Na dnevni red pridejo: poročilo tajnikovo o dosedanji de-lavnosti odborovi, penežnikov račun in volitev novega odbora. — O b 8. uri zvečer tega dne bo veča „beseda" v društvenem stanišcu s popevanjem, govori, slovenskim glediščem, tombolo in plesom. Odbor čitavnice ptujske. Iz Frama na Štaj. 30. apr. — V 3. listu „Novic" je bila omenjena tatvina, ktera se je zgodila v Framu. Po veckratnem preiskovanji so se mnoge ukradene reči po hišah našle in vecidel okradenim posestnikom se od-rajtale. Dognalo se je, da vecidel so stariši svoje otroke učili krasti; tudi glavarica vse tatvinske drhali, posebno [)rekanjena babura, je šla v temnico pokoro delat. Ve-iko oseb se sedaj preiskuje in izprašuje ; zraven pa se nove reči pozvedajo. Ni dolgo, kar se je govorilo,^ da so tudi v slivniški fari precej veliko tatov zasačili in jim tudi prav na drobno kožo merili. — Naj še o le-tošnjem snegu na Pohorji besedico spregovorim: Leta 1829 so na Žigertovi planini v Št. Marški fari blizo cerkve sv. Arha v neko velikánsko bukvo znamnje vrezali, kako visoko je bil takrat sneg planino zapadel ; bilo je tisto leto snega ondi za 13 čevljev na debelo. Letos pa ga je še skoraj za poldrugi seženj več bilo memo onega leta. Letos so bile celó bukvine veje v snegu. Pohorci so potem takem bili letos siloma pu-ščavniki, priklenjeni na svoje hiše. Al dolgo tega za-pora niso trpěli. V neki krčmi visoko na Pohorji zmanjka vina. Kaj storiti? Do cerkvenega krčmarja peš ne morejo, tudi z živino ne. Kmali iznajdejo po-seben pomoček. Na sanska platišča pribijejo tišnike (najbolj široke deske), na noge si privežejo krplje, in tako oboroženi 4 korenjaki v poldrugo uro oddaljeno krčmo ođrinejo po polovnjak vina, kojega vkljub pilovitému snegu in hribu srčno privlečejo v obljubljeno deželo. Kako dolgo da so potem skupaj sedeli, srenj-ske reči premišljevali in o lepem vremenu kramljali, 145 mi sporočitelj ni povedal. Prihodnjič, ako je drago ; pogorelo, ne dá se več nadomestití z nobenim denarjem. javljam vam nekaj iz življenja nekega ces. nezmožnika Ogenj se je začel v neki hiši Admonteškega trga. in papeževega prostovoljca, kakor se v Framu pripo- veduje leta 1865. Umra. Izmed Drave in Savinje 29. mal. travna. V.-* Neugodno je večkrat ponavljane reci sopet prekuhavati, postavil, pa zla osoda nam je tako odměřila, da si moramo vsako narodno betvico z neopašanim trudom priboriti, čeravno Iz Koroškega. Dobroznano in mnogo obiskano ♦ zdravilno kopel na Beli (Vellach), pri kteri je veliko zemljišča in okoli 100 oralov gozda, je lastnik na prodaj Iz Koroškega. V „Slovenců" se poslovlja gosp Matija Torkar tako-le: „Dragi moji prijatli in rojaki! imamo na nje postavno pravo. Vaš list je lani donesel „Slovenec" Vam je oznanil, da sem iz ljubljanske pre- glas, da je duhovniška skupščina na Ptuju enoglasno stopil vkrško škofijo, ter da grem za mestnega kaplana prosila knez. vi. redništvo, naj bi blagovolilo dovoliti v Pliberk ( Bleiburg). Ker se pred svojim odhodom s slovensko pisavo za slovenska rodovinska in krajna Kranjskega niti osebno, niti pismeno od Vas nisem imena v župnih zapisnikih in maticah, ter naj bi se utegnil poslovljati, sprejmite s temi vrsticami vsi moj pisala v duhovniškem imeniku naša imena po domaće, srčni prijateljski pozdrav in hranite me v blagem svo- skem Ako bi se kaj takega godilo na Laškem, Madjar- jem spominu. Podam Vam svojo desnico z obljubo Nemškem itd., gotovo bi se reklo ; da so taki y se bom večkrat, kakor sem se doslej prositelji se poslovili z umom. Al ta po vse naravna Prijatlu", ampak tudi stvar se pri nas skoz inačiša očala gledi. Letos je do- v „Slovencu" in sil pnporocevaje se Vam, da da , ne le v „Slov. drugod kaj gla- nas v tem delovanju na nesel končni zapisnik ukaz, da knez. vi. redništvo ne blagor cerkvi, cesarju in domovini, slogi in slovanski more zadovoliti omenjeni prošnji K redništvu ali M&U^Vl VVl Uk. ? 1 I VVUU1 j ti A XX ViVlXIV T Ail! y UIV^JL XXI. UAV V U u U1X1 vzájemnosti, z zedinjenimi močmi duševno in materi-stolništvu štejemo vse preč. g. kanonike, kteri so svet- jalno podpirate, „Bode slava še slovela, Ki Slavjanom Matija Torkar. lemu vladiku svetovavci, in te poznamo kakor Slo- razve menda edinega prišlega iz sekovske vlá- dá ime t Bogom! venee V J X CK LÀ V \J lU^UUa UUIUV^W ^IlOAV^Ml X áJ « »x«,- Iz Trsta. {Prostija J Mnogo gospodov, i* i ou ua* dikovine. Kako ste nam tedaj glasovali mili starejšine, birali naročnike na „Valenštajnov oštrog", nej še po- ki so na- vi, ki smo toliko upanja na vas polagaU? ) samo katoliški kanoniki brez narodnosti? listovi pravijo, niste ne Ce y slovenski, ne nemški, zakaj pa IH ■ UV slalo naročnine; kar so bile razposlane knjige, meni se , po Ste kakor javni beliča nobeden nej poslal. Nabiralci! prosim vas i. Ck v IJ vs, Uií3ig oiutvjlxocvi, xxv> uviuoui^ XIMUUJ j^/c* sljite UUYVŽC iXlCJUl V JL 101;, Ail. g. nam ukazujete v nemščini zapisnike pisati, pa ne v ka- Opominjam svoje dolžnosti tudi tiste novce meni v Trst ali Egerju v Ljublj ano. toliškem latinském jeziku? To saj bi velevala do- rodoljube, ki so si pridržali nabrano naročnino za pesmi, ktere sem iz- slednost. Vsem narodom in narodičem v obširni cesarje- dal leta 1860. Nadejam se, da se ta prošnja ne prezre vini pod mogočnim žezlom ustavnega vladarja avstrij- i da ne bodem primoran oznaniti svetu imen tistih, ki skega je dovolj ena raba narodnega pisanja svojih imen. Vlada nam je potrdila sedašnji pravopis leta 1850 v deró pisatelje i zatirajo naše slovstvo, če tudi se obna- ^ tt A « A A «k 1 w • • ^ me * íaua uaui jc yunuiia Douaouji pavupo iota jlkjvkj y y šajo kakor rodoljubi! Ne morem zamolčati, * vseh pismih dopušča naški pisati pridavke in krajna je pridržana naročnina, ki znaša nad 300 gold. da y 9 nas pravopis je sedaj stalen, kakor kteregakoli imena naroda v Avstrii; graško-nemško redništvo nam ni bra- pri- pravila v hudo stisko, i da zarad tega tudi ne morem izdati obećanih i dovršenih del: „Oba Pikolomina" i ,,Va- nilo naše pisave; kako, da duhovniška vlada labodske lenštajnova smrt", ako mi kaka rodoljubna duša ne po- Naj pri more vladikovine nam je ne dovoljuje? Celó bridko za naš slovenski narod je pa še to, da se nam naravnost brez tej priliki še ene stvari omenim. Uže vec časa dobivam \ ali ne kupi del, kteri rad prodam. ikakvega navedenega vzroka, vsaj bledega ali mršavega, iz mnogih krajev knjig, muzikalij i podob, xic*j jm prepoveduje raba pisave naše le po znanem glasovitem prodam. Samo enega delà pride časi 20—100 zvezkov naj jih raz- načelu: sic volo. sic jubeo, stat pro ratione voluntas." y načelu. vuiu, oiu juucu, otat jjiv laiiuuo »uiuuiao. razprodá se ga pa ali celo nič ne, ___ _ _ Kako je ogenj izišel, se še ne vé prav. Bog pomagaj t * Iz Novega mesta. 26. t. m. je strašen ogenj pokončal GorenjiGlobodol (Obertiefenthal); po-gorelo je 27 his (le tri so ostale) z......... 80 hie vi, skednji in 39 voz ; druzimi poslopji, 24 svinjakov, 25 kozolcev, vse zaloge žita in klaje, 15 goved, 18 prešičev in ena 1580 gld. gotovega denarja v srebru in bankov-HlMlMHH gold. 1 ovca cih, ljudem obleka tako da škoda znaša Gorelo je kakor goba vse, ker je bilo suho, sapa silna, vode skor nič. Nadloga je tolikanj huja, ker celó noben pogorelec ni bil zavarovan. Cemu pri tako strašni nesreći obširnega žalostovanja: saj v voljo, si- omenjenih številkah vsak vidi kaj more, naj pomaga za božjo cer morajo reveži glada poginiti. Kantonska gosposka v Novem mestu sprejema milodare. **) \z Ljubljane. (Vabilo za otrosko bolnisnico.) Častiti Ljubljančanje! Skušnje skor devetih let, ko sem imel z bolj ubozimi ljudmi opraviti, so me učile siromaštvo ljubljanskih delavcev spoznavati. Uboštva pa je čedalje sladkornica je pogorela, predilnica se ustavila itd. Ako tedaj zdrav delavec zavoljo malega zaslužka pomanj več, ker je delà vsako leto manj ; kupcija peša, kanje trpi, koliko bolj še le njegova družina, in v dru- ako bolehajo; kterih se za- y 9 m zini najbolj otroci, posebno > ne- voljo revščine starišev, zavoljo slabega stanovanja rednega in slabega živeža raje bolezen prime, kakor otrok bogatinov. Skušnja teh let mi je celó pokazala, da so se otroške kužne bolezni med revnimi prebivavci pričele, padale. potem pa še le otroke bogatejših starišev na-Krivo je bilo tega največ to, da je več družin po- in več oseb na prav ozkem prostoru stanovalo manjkanje dobrega zraka trpelo, posebno po zimi toraj 5 za- ubozih. so ognjišča kužnih bolezni posebno stanovanja Revni stariši teh otrok, ako zbolijo y dobijo v bol- nišnici postrežbo in pomoč; otrokom pa, ako zbolijo, manjka najpotrebniše postrežbe, ker po bolnišničinih postavah se otroci pred 13. letom ne smejo v bolnišnico jemati. Stariši morajo na delo iti, da sebi in otrokom pičlo hrano zaslužijo. Bolni otrok leži tedaj vès za- * — ) ťudi „Novice" sprejemajo rade milodare za uboge pogorelce. ;#3> v . . Vred. **) Tudi „Novice" rade. Komur je priroenejše, uaj poalje sem. Vred )) nih Vrhovcev naših, ki so v resnici siromaki, da hoče Ljublj to odgovorim in z mano skušnja v druzih Naj s e y V kt p troška bol v V tk dl t y tr e ž b poznej ki zares bol tr ok in p o m ajd Bolnišnici naj se pa pridene za revne bolne otroke še to, da v njej tudi taki otroci, ki so domá pri stariših, b plačila zd enkrat na dan ob odločeni uri dobivaj a Marsikdo mi utegne to zavrniti, češ, da to preseže, vkljub vsej dobrotljivosti, denarne moči. Al jaz mislim, ne veljá; to se pravi, ljubljanske moči da ta ugovor živo dobrotljivost, unetj ceniti času Glejt ko za vse 1 n i c o lep y za mal in dobro prenizko tr ok so y potrebno spoznali in po dobrotljivosti ljubljanskih bila prebi naprava pomaga revščina v Ljublj dvakrat manja in posebno gospá pravili, in da kdor le količ- Pra™ otroške boln: pridobila, ker bi le zdravim otrokom ; koliko več vendar ta bi na- snice ljubljanski dobrotljivosti bolnim revnim otrokom v pomoč Da se zadržki nikomur nepremagljivi ne dozde-naj omenim, da ste se na Dunaji v zadnjih 10 Časti bila. vajo % letih dve otroški bolnišnici ustanovili po milodarno3ti posamesnih dobrotnikov; bolnišnica sv. Ane po truda zdaj že mrtvega dr. Mauthner-ja, viteza Mauthsteinskega, kteri ie po vrlih Dunajčanih v blagem svojem trudu zdaj, ko blago to napravo zdatno podpiran bil; ta spoznali, občinska bolnišnica postala Povem to, da se na Dunaji, kjer stanuje čez 500.000 ljudi, vsako leto v dveh otroških bolnišnicah in v zavodit, ki so za oskrbljenje otrok, 17.000 otrok zastonj oskrbljuje; to bi zneslo v Ljublj prebivavcev , 750 revnih otrok , oskrbovati. Jasno je po teh številkah začetka, če bi darovi pripustili otrok oskrbovati. y □i, ktera šteje 22.000 kterih bi bilo treba , da je treba , iz i del teh 750 tretj Dovolite mi tedaj, častiti ljubljanski prebivavci y da Vas v blagi namen prosim pomoci za vtemeljenje v začetku prav male otroške bolnišnice za 10 postelj za bolne dečke y za bolne deklice. hvalo Vsak še tako majhen znesek se sprejme z veliko kakor tudi vsako darilo otroškega perila y perila za postelje, posteljnaki, mizice itd. Jaz sam pa obiju bim, da vse svoje žive dni brez plačila zdravnik hočem biti mladi napravi in revnim otrokom in da v prvem letu tudi brez plačila potrebna zdravila v ljubljanskih lekarnicah dobimo. Ako gre po sreči, upa podpisani z nebeškim blagoslovom in s pomočjo milih dobrotnikov, kakor tudi po poročilih v oporokah, kterih se tej napravi kakor drugim dobrotnim napravam gotovo manjkalo ne bode^ 14? da se izprva majhna bolnišnica kmali bode po potrebi razširila. — Mili darovi, kakor tudi orodje, perilo itd. — Zgijbili smo preizvrstnega latinskega pesnika Jak. Finšingerja, ki je 24. aprila umri na gori se bodo potrjevali in očitno naznanjali v ljubljanskih pri s v. Katarini, kjer je bil dušni pastir. „Ne bo menda časnikih, in dobrotniki so prošeni, darove izročiti go- preveč — pravi „Danica" — ako rečemo, da Avstrija spe m ktere přidej o prosit za to bolnišnico. Kdor da- nima njemu enacega latinskega pesnika." In to pritr ruje 25 gold, ali eno posteljo za bolnišnico, je usta- dimo tudi mi, za to bi res škoda bilo, ako bi se varno --------?--# Xi.\ ne ravnalo z zapuščino njegovo, da bi se zavrgli pes zakladi njegovi, s kterimi se mora tudi v tem no vnik, kteri ima glas v zboru dobrotnikov. Dr. Vil. Kovač, đosluženi zđravnik v deželni bolnišnici, praktični jeziku ponašati Kranja. zdravnik in porodničar v Ljubljani. _ Dana§nji „Oglasnik" naznanja, daje trgovec ljub- seji mestnega odbora 27. dne u. m. je ljanski gosp. Fabijan prevzel opravništvo tržaške ase- bil gosp. Fideli Terpinc v priznanje svojih zaslug kuracije „Nuova Societa" itd. Ako primerjamo, kakor za mesto in deželo enogUsno za častnegamestjana „Tagesp." iz spodnjega Štajarja piše, tarifo druzih ase- izvoljen. — Sklenilo se je, da volitve novih mestnih kuracij s to, vidimo, daje cenejša memo mnozih druzih. odbornikov bojo za razred 15. za razred 16. in za do 12. ure; ako se v prvi volitvi ne doseže po postavi razred 18. dne tega meseca, dopoldne od Nizka tarifa pa in da asekuracija na trdnih nodah stoji, ste dve glavni lastnosti, kteri priporočate to zavarovavnico. —?----- • r - * - ..... —----— r~ r------------— „Južni Sokol" praznuje početek spomladi tudi predpisano število glasov, je za 3. razred druga voli- letos s tem, da napravi za celi dan 7. maja izhod čez tev popoldne istega dne 7 za razred 17. maja ? za Fužine in bližnje holmce v Laverco, kjer bode obedo- razred 19. maja. Te druge volitve so večkrat važnejše Val in se veselil do večera. Povablieni so -% i iti • 1 v • 1 . . _, J kot prve, zato naj jih nihče ne zanemari. bo predsednik gosp. Horak > razredu razredu gosp. kanonik tej vese- Poklukar rih druzih ) pa gosp. dr. Recher. Poleg nekte- lici posebno v Laverco vsi Častiti udje národně čitavnice in „Južnega Sokola"; pričakuje se jih pa toliko vec j reči je bilo še sklenjeno, da se letos naredi godba igrá. ker omenjeni dan popoldaa v Laverci vojaška kanal v Rožnih ulicah in kanal na Poljanah > Razposlana so vsem udom Mati ce slovenske zraven makadamane vožne ceste se napravi tlak vabila k občnemu zboru 11. dne t. m. navelikemtrguodvodnjaka(štirne) do sol- pravila, imenik itd. skega trga in zraven tega tlaka na obéh stranéh tlak ploščnik (trotoar), naredé se pa tudi jarčki, — medško- Ob pridjana so fij o in „ „Burgerspital-a" naprej do špitalskih ulic, uri zjutraj je slovesná sveta , ktero bojo v stolni cerkvi imeli prečastiti ge-neralvikar gospod Anton Kos in pri kteri bojo s privo- maša Burgerspital-om" se naredi tlak, tako tudi od ljenjem svetlega knezoškofa pod vodstvom g. Fabjana vifnlnd nnnnnl c! n î t ft 1 o Ir Î Ú u 1 i n Q^J ___1Î _______• ^ L _____1 _ • 1 .. v • 1 • • v« vrtadeželne hišesedonunskega samostana Čez tavnice. peli gospodje bogoslovci združeni s gospodi pevci či- cesto, kjer pelje v Gradišće, naredi seženj široka peš dajo v mestno dvorano Po opravljeni službi božji se družbeniki pot 7 pred Novakovo hišo se popravi tlak. Ako 7 zbor. kjer se ob po- uri začne Po dovršenem dopoldanskem zboru je skupno denarja še kaj ostane, se popravijo še druge ceste. Tako kosilo. Popoldne se nadaljuje zbor. se bode zopet letos mnogo zboljšalo po naših ulicah. Odbor za p o tre bščine Notranjcev je imel Na uri je v Čitavnicini dvorani „beseda." večer Po vilih se bode v zboru tudi volilo 40 odbornikov ob 8. pra-zato v pondeljek zopet sejo. Njih ekscelencija gosp. deželni so přejeli vsi udje volilni list, na kterega zapiše vsak poglavar, ki je bil přetekli teden v vseh treh okrajih, možé, ki jih voli v odbor, in prinese ta list seboj ali je naznanil odboru, da po tem, kar je z lastnimi očmi ga pošlje zboru vidil, je potreba res velika bila, da pa se je s živežem ako sam ne v o ij t> a u v i u., aau oaui uc pride. J. 11 voeu v uut vah je treba posvetovanja, da se izvolijo pravi možje Kdor pa se z mnozimi posvetovati ne more, je v za- Pri vseh volit- in semenom toliko pomagalo ubozim ljudém da so ře- šeni najhujše stiske. Razun ajde so vsa darovana se- dregi, da ne vé, kaj bi storil. Vstrežemo morebiti takim, mena že na svojem mestu. Po odbitih stroških za vož- ako pozornost njih obrnemo na nektere možake, iz konca kterih bi se utegnili izbrati odbornikov. Al nihče naj okoli ne misli, da ni še sto druzih, ki bi bili tudi po naših mislih izvrstni odborniki, in da s tem imenovanjem ho- mno bilo Je od 16.329 gold. 96 kr., ki so se do preteklega tedna za Notranjce nabrali, danes 1000 gold. še v zalogi; odbor je sklenil. naj tudi Stu- ^ViUi KJ ? ČD ? ur jv ^^ / J VVlVl1, * ---------------- ~ ~ ~ ~ ~ - * J — ~ deno in Belsko v planinskem okraji dobita nekoliko čemo komu koga vrivati: svobodna je volitev! Le pomoči s semenom in živežem. to opomnimo, da izmed zdanjih odbornikov sta dva — Gosp. vitez Bozi cio, svétnik pri c. k. deželni umrla, trije pa, kakor imenik kaže, mow ^ uujv,, ov, vladi, in gospod dr. E. Costa, mestni župan, sta od tedaj tudi voliti ne morejo. Nasvetujemo tedaj te-le mehikan s keg a cesarj a poslavljena s častnima G u a- gospode: M. Bogović-a , prof. Erjavca, M. Cigale-ta, deloupnima redoma. Slava! Jur. Grabrijan-a, Ant. Janežič-a, P. Hicinger-a, Antona — S posebnim dopisom od 15. dne t. m. se je Kos -a, prof. Lésar-ja, prof. Macun-a, prof. Marn-a, Njih ekscelencija gosp. deželni poglavar po predsedniku dr. Prelog-a, Blaž. Potočnika, Božid. Raič-a, dr. Raz- mso se udje se čitavničinem in sokolovem blagovolil zahvaliti vsem, *«6-cv, ki so kakor koli pripomogli, da se je v „besedi" na dr. Vošnjaka. lag-a Luka Svetec-a (Podgorskega) } prof. Solar-ja, velikonočni pondeljek skupila tako zdatna pomoč No-tranjcem. „Triglav" naznanja, da za (/Vabilo cast. udom matičinim.') Mislé, da družni obed 11. maja utegne unanjim in tukajšnim udom po otroško bolni š- volji biti, je podpisani odbor dal napraviti tako skupno nico se je nabralo dosihmal 2337 gold. 22 kr. knezoŠkof so darovali 300 gold. Svitli kosilo v čitavnici, za ktero se bo brez pijace plaćalo gold. — Kakor se iz Dunaja sliši, jev finančnem odboru pvoimu m^ajonc ^^, ^ ^ se dr. Wurzbach krepko potégoval, da se idrijski družnega obeda, naj naznanijo to — zadnji čas jedi Da pa gostivničar saj po priliki vé pripraviti prosimo tukajšne gosp. uđe, ki se želijo udeležiti rudnik ne prodá. Morebiti mu vendar tudi večina prihodnje nedelje do tajniku matičinemu zborova pritrdi. Družtvo Apis u na Dunaji je za živinozđravnika čitavnici. ali naj se zapišejo na list, kteri za te podpise visí v - JL/l UíilVU „ÍTVU1D Xlct JLy LtAJLOiJ A J O jUCAl ill. V XJJL^-'Zi V-IX CAi V XJ.AXVC« V svojo službo vzelo našega rojaka g. And. Prdan-a. Začasni opravilni odbor. ,« V( I v • - Veliki sejm v pondeljek je bil celo slab. (Vabilo čast. udom matičinim, čitavničinim in sokolovim.) Na čast občnemu zboru matičinemu je v Živine go vej e in kón j so pripeljali veliko, a kupca ni bilo. četrtek 11. maja „beseda" v čitavnici, h kteri se va- 148 bijo vsi čast. udje matičini, čitavničini in sokolovi. Za- stva so bili ustanovljeni na 16 milij. in 905.673 gold. Ko so prišli Je kakor M'JV * UMJV V1ÍMIUJV1U1 1U WVI1U1V T X. K> V » C* OVJ Mill UOlflUU VlJGi-ll U(* X U III u éetek ob 8. uri. Posebna vabila na dom se ne razpo- stroški na 12 milij. in 988.588 gold v • i • • siljajo. Odbor čitavničini. stroški ministerstva pravosodja na vrsto Gospođom volivcem v Ljubljani! vnela živahna debata, v kteri so elj mozje ) ? Le malo dni v se 9 in v petič se bojo volili novi od- pretresali sedanj Cabušnik, Wazer, Herbst in Schindler z oštro besedo borniki za mestni zbor. Petikrat je tedaj danes da de vah lost d s t god o z a- karskih h tiskarnik UUIIllJil Aï* IliCOmi ZjMKJI . Itvmiai JKs I^VACIJ UMUV/O , » îj ^ KJ KJ. U V 1UU il Ci tt I II llSK.ar D 1 . stopi mestjanski volitni odsek pred Vas ter Vam pri- pravd; ce je bil govor Wazerjev toliko več pomen poroča možé, o kterih si je svest, da so Vašega pol nega zaupanja posebno vredni, svojemu dosedanjemu načelu, Volitni odsek jLjAv, ker je sam ces. kralj, visi urzavni pravaniK , je Schindler s zgovorno besedo razložil trnovo pot, ktero 1 • • 1 â 1 • W t 1 _ 1 ' • V • VISI državni pravdnik veren Je svetuj Vam možé kterih preteklost Vam in nam more biti poroštvo A tm m m m M mm da razun dom m doljubj ) imaj o d ) y današnji dan hodi časnikarstvo Drug dan jal minister pravosodja Hein na očitovanj odgo-vtiski m tni blagor našega mesta y da občinsk nosnému : tudi delà to no mije priznavajo po dl a g J----------^ w Vf VJ v» mvau li« vyv/itu v C* lij et y Ck i V tioAi poprejšnjega dneva na zbornico so bili premoćni, da bi v razvitku bil večino zbornice preveril, ki je dovolila temu mini blago sterstvu stroške le tako, kakor jih je nasvetoval financni předku, in da v ta cilj in konec hočejo odsek. Po stroških za policijsko ministerstvo ni bilo biti tem tedaj 9 ko Vam že izkušene možé posebnih debát Al huj je vrelo zopet v zboru priporo- so prišle potrebščine državnega ministerst 9 ko» na čamo da iih zopet volite, Vam nasvetujemo še druge, vrsto, pri kterih je financni odbor nasvetoval mnogo ' ^aii - • * w i • 1 1 • i • • 11 • . i TT 1 • w i â « O po kterih mislimo mesijanstvu nove moči pridobit 9 in odbitkov. Vendar nektere take kteri v se posebno v posebnih znan- niso prišli na vrsto CIVtOlO taao, ÛIV11 o*. T r v, o v, ^ xa X ^ ~ u c* "" ' * ^^ ~ ~ « « « * onuorw. lUiUlOlCi II tvih, kakor so tehnika in zdravstvo, morejo mestni stva Burger zahteva, da se za cesto od St. Pet je še dosti mirno teklo, dokler stroški. Minister mornar- do t naši občini biti koristni Reke na Kranjskem dovoli 40.000 gld.; podpirajo ga Volite tedaj — brez ozira na osebne in zasebne v tem Brolich, Kellersperg (deželni gî zadeve — po našem nasvetu z 1 o ž in dinj 9 pridite vsi volit 9 ne prvi volitvi, temuč tudi pa Kinski in škoť Dobřila 9 da tržaški), grof za št. petersko-reško cesto drug 9 ako bo treba bila ) o tah bornica přivolila denar pri tej priliki ko je bč posamni mestj Kjer j č SO do vo Ij tud proti govorom, govonca — se spusti Brolich v opazke kterimi prejšni dan pro toval vladi prav spoštovani in Avstrii vsi udani možaki Za 3. volitni razred (kteri voli 15. maja) se priporočajo : Gospod dr. Ahačič Jan., posestnik. se huduje nad njimi tako ; da 9 m ga opominja predsed nik in tak nemir nastane v zbornici kakor še nikoli Pratobevera prejšni minister pravosodj 9 ki se se 99 99 dr. Bleiweis Jan., deželni odbornik Rost Vi le lm, hišni posestnik. Za 2. volitni razred: (kteri voli 16. maja) Gospod Biirger Leopold, kupčijski družnik. posebno čutil razžaljen, ga zavrne z resno besedo, ki je bila z glasnimi pravo-klici sprejeta. Potem je prišlo tistih 500.000 gold, na vrsto, ktere ministerstvo zahteva za p o d p 1 a d n i h k 99 dr. Valenta Alojzi, c. kr. profesor in pri- ker pl o v ; financni odbor je dovolil le 200.000 gold. in še te nerad, ker od ene strani so ta denar žuli z davki že tako dosti obloženega ljudstva, od druge strani pa so celó nepotrebni stroški mari bolnišnice. časniki nobenega zaupanja nimajo; najbolj i Ain rl bi r*» n tt n H n -Î ^i! ~_—. _ ^ ____ Za volitni razred: (kteri voli 18. maja) Gospod Auer Pavel, posestnik. „dispositionsfond", ki ga vlada imeti more, so srca ljudstev, ki se prikupijo z varčnim, odkritosrčnim, pra 99 99 99 99 Blaznik Jožef, tiskar. Resman Franc, posestnik. Sovan Franc, posestnik. dr. Zupanec Jernej, c. k. notár. vim ustavnim vladanjem. Tako so govorili c. k. dvorní svetovavec Cabušnik, Tašek, Hrbst, Berger, Ingram în Toman, ki je še in prav resnično dostavil, da taki plaćani časnikarji le preradi dražijo narode zoper narode in delajo nemir, in vred ni krajcarja. Kromer se je papotegoval za plaćane časnike, rekši, da tudi vlada mora imeti svoje zagovornike ; al tudi tako nesrečen je Mestjanski volitni odsek v Ljubljani 30. aprila 1865. bil v svojem dokazovanji, da kakor Brolicha pretresaj Novićar iz domaćih in ptujih dežel. Zbornica poslancev dunajskega državnega zbora amerikanske Lincol tudi njega nemilo vsi neodvisni časniki dunajski in drugi in da sta mu Hrbst in Toman pri tej priči odgovorila v zbornici. — Smrt slavnega predsednika republike deluje zopet. » OCJI UUV U« Ui# o \j UHi iOV^JLJUI j hišni in drugi neposrednji davki za letošnje leto z seji 25. dne u. m. so bili zemljiščini 9 kterega je 15. dne t. m. ne- 108 milijoni in 333.341 gold, dovoljeni, zraven pa še 16 milijonov in 278.357 gold, přiklad; pri tej priliki je bilo tudi sklenjeno, da od prihodnjega leta naprej se ima tudi Trst z okoliščem svojim davku tako pod- vreči kakor vsak. drug kraj, ker nepravično je, da hišni znani hudodelnik v gledišču vstřelil, je napravila občno nevoljo po svetu, kakor smrt nadepolnega careviča ru-skega Nikolaj a Aleksandroviča v Nici občno milovanje; do 23. maja pripeljejo truplo njegovo v Pe trograd. Vječnaja mu pamjat t gospodar tržaški plačuje 3 5 hišnega davka ki ga plačujejo mesta po druzih deželah. Dohodki iz prodaje tobaka so bili z 58 milijoni in 371.890 gold. J/ĚM soli z 39 milijoni in 983.600 gold. 28 milijoni in 295.000 gold. , — loterije z sprejeti, in tako tudi drugi Denarni zapisnik Matičini. V drugem letu so k Matici pristopili in plaćali kot ustanovnica: Gospá Luíza Pesjakova v Ljubljani .... z letnim donesekom: Gospod Kaprec Ivan, c. k. državnega pravdnika 10 gold kr> dohodki po nasvetu finančnega odbora. Ko je bil govor o dohodkih rudniških, je Dežman zavrnil prodajo idriškega rudnika. — Dohodki ministerstva kupčij- 91 11 namestnik v Ljubljani Jugovic Anton, fajmoater v Borovnici Kunaic Anton, zasebnik v Ljubljani . 2 2 2 19 11 11 » ir 99 Skupaj 16 gold kr» Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Bláznit V Ljubljani.