Tam, kjer tonejo temni grebeni Alp v zeleno pa nonsko nižavje, si v valovih Drave ogleduje svoje postarano obličje Ptuj. Za rumenim morjem žitnih poljan kipi v modro obzorje kot mogočno ozadje ptujski grad, strmi iz temne davnine mestni stolp, prastara straža Slovenskih goric proti Ogrom. Mesto životari zasanjano v spomine svojih tesnih ulic, samo stanov brez menihov in starih hiš, ki kažejo na por- talih letnice 1578, 1618 ... Ko je divjala tridesetletna vojna, so te hiše zgradili ptujski patriciji, v sreči ro dovitne okolice, ki jih je redila. Takrat je že minevalo tisoč let, odkar so si naši pradedje po bližnjih Halozah in Slovenskih goricah zasadili svoje prve trte in po polju preko razvalin rimskega Petovija zarezali prve brazde v našo zem ljo. Z brazdami tudi pravice do nove domovine! Za njo so se borili z Madžari in komaj so se ti umaknili na vzhod, že so prihajali z zapada v deželo Nemci. Te MESTNE PRAVICE PTUJA IZ L. 1376. FRANJO VESELKO 134 je naša vas poslovenila, da so izginili brez sledu. V naša mesta, ki so začela rasti, so se selili kot obrtniki in trgovci iz Nemčije, kjer se zaradi preobljudenosti ni obetal več tako dober in obilen kruh. Tako tudi v Ptuj. Srednjeveški začetek Ptuja Na točki, kjer preščipnejo Slovenske gorice in Ha loze naplavljeno ravan Drave v Gornje Ptujsko polje, ki sega do Maribora, in v Spodnje Ptujsko polje, ki sega do Velike Nedelje, je bila dana lega za nastanek mesta. Gradbeno jedro Ptuja in prvi nastavki za njegovo povečanje jasno pričajo za zgodnji srednje veški nastanek. Med vsemi štajerskimi mesti ima Ptuj najznačilnejšo, zgodaj s hišami trgovcev zazidano tržno ulico v smeri deželne ceste, ki pelje po sredini v srednjem veku najstarejše trgovske naselbine v deželi; to je današnja Prešernova ulica. Sila poučna je primerjava tločrta Ptuja s tločrtom Gradca.1 Na zorno podobnost, celo skladnost lege obeh tržnih glav nih ulic in trgov, potrjujeta indikacijski skici fran- ciscejskega katastra iz 1. 1824. za Gradec in Ptuj. V načrtu lahko zamenjamo Dravo z Muro. Isti prostor kakor Schlossberg v Gradcu zavzema v Ptuju grad. Sackstrasse se v Gradcu z vrstama hiš na obeh stra neh prav tako stiska med Schlossberg in Muro kakor Prešernova ulica v Ptuju v SZ—JV smeri med gra dom in Dravo. Most preko Mure pripelje po Murgasse z istega rečnega brega v isti smeri na graški glavni trg kakor Cankarjeva ulica na ptujski. Razširjena Gosposka ulica v Gradcu je služila za trgovanje v stoj nicah ravnotako kakor v Ptuju nekdanja Gosposka ulica, danes Krekova; obe sta istosmerni nadaljevanji glavnih trgov v obeh mestih. Za Sackstrasse v Gradcu, ki je analogna ptujski Prešernovi, pravi Wengert v svojem delu, da je bila že 1164. obzidana s hišami trgovcev, kakor je bila Prešernova ulica starega in današnjega Ptuja glavna os že 1. 890., ko se javlja Ptuj že kot »civitas« in ko govori poročilo o gornjem delu mesta s cerkvijo. Razvoj obeh mest se je začel z enakomerno razvrstitvijo hiš mestnih trgovcev in obrtnikov na obeh straneh cestnega tržnega prostora. Posebna važnost Ptuja je pa v dejstvu, da se tu odcepi prastara cesta iz Panonije v Italijo, druga pa na sever v Alpe. Nastanek starejših tržišč je s tran zitno trgovino v tako ozki zvezi, da pride v poštev le naselbina ob deželni cesti, in prav ta je bila pretvor- jena v tržni prostor. Z rastočim razvojem tranzitne trgovine je rastla potreba po mestnih trgih na onih krajih, kjer so se nekoč začeli prvi zarodki obrtni škega izdelovanja in krajevnega trgovanja. Sem je prišteti tudi Ptuj kljub samemu nazivu »civitas«, kajti zunanja mestna znaka, utrdba in sa.mostojno sodstvo sta se pojavila mnogo pozneje; nastala sta bržkone šele za časa salcburškega nadškofa Konrada (1120.—1147.), ki je sklenil z Madjari mir in zgradil nov grad. Iz te dobe je mestni stolp kot obrambna utrdba v bojih z Madžari. Slovenski panonski knezi so se po sprejemu krščan stva trudili ustanavljati cerkve. Po dolgih stoletjih izza rimskih časov se tudi Ptuj omenja v tej zvezi. Mesto je spadalo v IX. stoletju h kneževini sloven skega kneza Pribine in njegovega naslednika Koclja, 1 Tločrta stn v knjigi: VVengert: »Die Stndtanlngen Stevermarks«. ki se je razprostirala od Blatnega jezera na vzhodno štajersko. Pribina je v mnogih krajih svoje kneževine ustanavljal cerkve in tudi v Ptuju je izpričana usta novitev cerkve v času vlade salcburškega škofa Liut- pranda, ki jo je celo sam posvetil. V spisu »Gonversio Bagoariorum et Carantanorum«, ki govori o pokristja- njenju Slovencev, stoji: ... »ad Bettobiam . .. tempo- ribus Liutprammi ecclesiae dedicatae sunt« ali slo vensko: »... v Ptuju so bile v času Liutprama posve čene cerkve«. V Karantaniji, kakor se je takrat imenovala slo venska zemlja, je nadškof iz Salcburga dobil v dar zemljo in podložnike. Nemški kralj Arnulf je 1. 890. izdal darilno listino, ki se je izkazala sicer za potvor- jeno, vendar pa njena vsebina kaže na prejšnjo res nično listino. L. 861. je namreč podelil nemški kralj Ludvik salcburškemu nadškofu Adalbinu dotedanje fevde v pravo lastnino, med drugim tudi Ptuj z oko lico. Nadškofu Dietmarju pa je 1. 890. nemški kralj Arnulf le potrdil posest ptujske cerkve z desetino, dve tretjini mesta s sodstvom, prevoznino in mostnino, tako kakor so predniki Arnulfovi to nadškofiji pode lili. Nov poklon cerkvi je še ostala tretjina Ptuja, ki je bila prej last »Karantanca«, pa mu je bila zaradi upora vzeta. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi bil grof Gundahar, ki je pomagal Ludviku Nem škemu zadušiti upor njegovega sina Karlmana in je zato postal vojvoda Karantanije. Pet let pozneje pa se je uprl tudi on, a je bil v boju ubit. Njegovi ženi je ostalo še nekaj hiš v zgornjem, vzhodnem delu mesta, kjer je bila v zidavi nova cerkev, in nekaj v zapadnem spodnjem mestu. Darilo nadškofu je še povečano za 100 hub (kmetij) in 10 vinogradov od izliva Dravinje v Dravo na Pobrežju do dveh gričkov blizu Drave. Ta listina velja danes za začetek zgodovine Ptuja v ranem srednjem veku, odkar je bil Ptuj stoletja pod krivo palico. Je ustanovno pismo oblasti salcburške cerkve v Ptuju. Tudi za krajepis je važno, ker priča, da je mesto že takrat pred tisoč leti imelo isto lego kakor danes. Spodnji zapadni del je torej nastal že zelo zgodaj na poplavljenem ozemlju Drave. To je tudi razvidno iz rebrnega ožilja ulic, kajti rebrni sistem je najstarejši in najprimitivnejši način zidave naših mest. Darilna listina stavi zgornji del mesta tja, kjer so zidali prvo cerkev srednjega veka in kjer stoji še danes mogočna romansko gotska proštijska cerkev. Ptuj ima s to listino prvi izpričani most na štajerskem in je prva slovenska naselbina, ki je že v karolinški dobi imenovana »civitas«, mesto. že za vlade nemškega kralja Arnulfa (887.—899.) pa so Panonijo prejahale horde mongolskih Madja- rov in zgodovina Ptuja se za stoletje zopet pred njimi skrije. Poraz Madjarov na Leškem polju 1. 955. pa je zopet odprl pot nemški kolonizaciji na vzhod, že 1. 977. si da namreč salcburška nadškofija od cesarja Otona II. potrditi vsa posestva na štajerskem in v upravičenost svojih zahtev je vzela spet ustanovno listino iz 1. 890. Potem ko je dobila naselbina pravico do sejmov in nadzorstvo nad tržnim pokojem (Marktfrieden) in tako vršila nižje pravosodstvo, je postala mesto s svo jimi pravicami. Meščanske naselbine v Sloveniji so obstajale že v začetku 13. stoletja. Kranj ima n. pr. svoje prve me- 135 ščane omenjene že 1. 1221.: »burgenses Bernhardus, Eberhardus, Volbertus de Crainburc«. Kamnik je bil že mesto najkasneje v dobi mejnega grofa Henrika Andechs-Meranijca (1204.—1228.), ki je podaril mest nemu hospitalu, zavetišču na Kozjem hrbtu desetine vinogradov, ki so bili last kamniških meščanov. Pra vico volitev mestnega sveta in sodnika si je pridobilo šele pozneje s privilegiji kakor Kranj. Ljubljana, sre dišče oblasti Spanhajmov, koroških vojvod, se javlja dokazano kot naselbina meščanov 1. 1265., ko piše pismo vojvoda Ulrik »in Laibaco foro nostro« pred pričami »cives de Laibaco«. O mestnih pravicah Ljub ljane vemo že za to dobo, za leto 1269. pa ime mestne ga sodnika. Ljubljanske privilegije, zbrane v privile- gijsko knjigo, je potrdil nadvojvoda Kari 1. 1566. Skofja Loka, 1. 973. podarjena od nemškega cesarja Otona II. škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem, se imenuje leta 1274. prvič civitas in oppidum. Tu je imel škof tudi svojo mitnico ob cesti proti Čedadu za trgovce, ki so tovorih svoje blago v Italijo in nazaj. Za oskrbnika in škofa so bile mestne listine tudi pre pisane v privilegijsko knjigo. Maribor je bil »trg v marki« do 1. 1254., Krškemu je bilo podeljeno mestno pravo Celja, ki je postalo mesto 1. 1451. V listinah 14. in 15. stoletja se že tudi omenja mesto in grad v Slovenjem Gradcu. Ptuj se že 1. 890. javlja kot »civitas«, mesto, toda najstarejša listina mestnih privilegijev, statut mesta Kostanjevice, izhaja šele od koroškega vojvode Hen rika (1295.—1307.). Iz vsega navedenega jasno vi dimo, da so se tudi pri nas, kakor v drugih habsbur ških deželah starejša mesta v prvi dobi obstoja služila z ustno podeljenimi pravicami. To priča v začetku ptujskega statuta sledeči stavek: »Starši so nam spo ročili te pravice po svojem spominu in po njih smo živeli. . .« Tudi Kranj, Kamnik in Ljubljana so od za četka živeli po ustnih privilegijih. (Dr. Zvvitter: o. c. 1.) To dokazuje tudi Kostanjevica, ki se že 1. 1252. omenja kot »civitas«. Od kostanjeviške listine mest nih pravic je ohranjen le tekstni del v potrditveni listini vojvode Albrehta II. iz 1. 1338., ta pa tvori vložek v listini vojvode Rudolfa IV. od 1. 1360. in je ohranjena v rokopisu iz 1. 1772. na Dunaju v nacio nalni biblioteki. Poleg Ljubljane je bila Kostanjevica najvažnejša prometna postojanka za trgovce iz Hrvat ske in Ogrske. Kostanjeviški srebrni novci imajo na eni strani sliko vojvode Bernarda, na drugi pa njegov grb, panterja s križem v taci. Mestno pravo Kostanjevice je nato goriški in tirol ski grof Albert IV., ko je sklenil s Habsburžani po godbo o dedovanju, podelil Metliki, bržkone 1. 1365.; listina pa nam je v prepisu ohranjena šele iz začetka 19. stoletja. Tudi Črnomelj je dobil od goriških grofov in avstrijskih vojvod mestne pravice, in sicer iste kakor Metlika, ki je to potrdila 1. 1457., ko je Črnom lju ogenj uničil stara pisma. Novo mesto je bilo povzdignjeno v vrsto deželno- knežjih mest od Rudolfa IV. Habsburškega 7. aprila 1. 1365. s podelitvijo mestnih pravic, ki se v vseh stav kih dobesedno ujemajo s kostanjeviškimi od vojvode Henrika. Ta statut pa je ohranjen v kopiji komaj iz 1. 1602. Pri ustanovitvi je dal Rudolf IV. mestu tudi grb. Ta predstavlja njega, sedečega na rdeči žametasti blazini, na desni se mu svetijo tri sonca, na levi trije lunini krajci. V levici drži državno jabolko s križem, v desnici avstrijsko zastavo, pritrjeno na meč; na glavi ima nadvojvodsko krono. V statutu je dal mestu sodnika, »Stadtrichter« imenovanega. Podelil mu je pravico sprejemati med meščane vsakogar, kdor, se je želel v mestu naseliti. Razsojal je prepire med meščani in sodil tujce, ki so kakor koli mestu škodo vali. Nobena gosposka ni smela segati po ljudeh, ki so bivali najmanj leto dni že v mestu in jih klicati pred svoje sodišče. Sodna obravnava se je obtožencu napovedala 14 dni naprej in toženec se je v tem času smel svobodno gibati. Vsakemu v mestu in v njegovi okolici je Rudolf IV. zažugal s hudo kaznijo, če bi mestnemu sodišču kljuboval. Kdor se je v mestu na selil, je bil sedem let prost vsega davka, potem pa je nosil vsa bremena kakor drugi meščani brez razlike stanu. Plemičem ni branil naselitve v mestu, toda odpustil jim ni nobene meščanske dolžnosti. Podrejeni so bili mestnemu sodniku kakor drugi meščani, če prav so imeli v Ljubljani svoje gosposko sodišče »Hoftaiding«. Kakor navadni meščani so morali pla čevati davke, stražiti in pomagati pri popravljanju mestnega ozidja. Rudolf IV. je vedel, da so meščani najzanesljivejši stebri države in je zato hotel preprečiti, da bi preha jale mestne hiše, mestna polja, vinogradi, travniki, mlini, mesnice in drugo v roke nemeščanov. Te ne premičnine je dovolil prodajati samo meščanom. Gornje pravo, nemško »Einstandsrecht« imenovano, so Novomeščani uživali do 1. 1787., ko ga je Jožef H. razveljavil. Trgovino so pospeševale posebne določbe. Trgovec, ki je pripeljal na sejem v Novo mesto svoje blago, je bil osem dni pred sejmom in osem dni po njem varen pred vsako tožbo ali nadlegovanjem mestnega stare šinstva. Tako je vojvoda vabil trgovce v mesto, da ni bilo potrebno Novomeščanom hoditi iskat blaga dru gam. Trgovci z Ogrskega na poti proti morju so mo rali Novomeščanom razstaviti blago na prodaj. Me ščane je vojvoda oprostil vseh cestnin in mitnin na poti proti Kostanjevici, Višnji gori in Ribnici. V novo meški okolici je imel vojvoda mnogo gozdov in v njih je dovolil meščanom sekati ves potrebni les za kur javo in stavbe. Visoka kazen 100 funtov zlata (60.000 din) je gro zila onemu, ki bi kakor koli kratil pravice Novome ščanom. Od teh bi dobil 50 funtov vojvoda, ostalih 50 pa mestna blagajna. Sodna oblast mestnega sodnika je segala še preko mestnega obzidja v vasi mestnega pomirja, kateremu je določil mejo že Rudolf IV. Mestni očetje so vsako leto v službenih uniformah zajezdili konje in v slo vesnem sprevodu objahali mestno mejo; pri vsakem mejniku so se ustavili in ustrelili iz osemfuntnega možnarja. To so delali zato, da ne bi zastarele mestne pravice na pomirju, kajti sosedni grajščaki so posebno v poznejših stoletjih, ko je zemlja dobivala večjo vrednost, povsod iskali prilike, da mestu odločijo ta ali oni kos. Mnogo pozneje, 1. 1471., je dobilo opisane pravice Novega mesta Kočevje, katerega ustanovna listina je ohranjena. L. 1477. je cesar Friderik III. povzdignil z novomeškim statutom v mesto tudi Lož. Tako vidimo, da je bilo pravo šestih mest Kostanje vice, Novega mesta, Metlike, Črnomlja, Kočevja in Loža enotno. Mestni sodnik je imel v teh mestih vse 136 sodstvo, tudi krvno. Od mest, ki nimajo ohranjenih starih listin mestnih pravic, so imela višjesodno avto nomijo Višnja gora, Krško in Kamnik. Po gornjem opisu starih privilegijev slovenskih mest bomo v prihodnjem poglavju spoznali, da ima Ptuj ohranjen svoj statut v originalnem rokopisu iz 1. 1376., ki je od vseh zgoraj omenjenih prepisov naj- obširnejši in celo za nekaj stoletij starejši. (Prvi) statut Ptuja iz leta 1376. Nadškofje Salzburga so imeli za izvrševanje svojih pravic v Ptuju namestnike, imenovane vicedome, v Lipnici blizu Gradca. To je bil navadno vsakokratni ptujski župnik, obenem nadškofov arhidijakon. Tak je bil tudi Ivan Genschker, na katerega željo so bile l. 1376. zapisane pravice mesta Ptuja. Ta rokopis znamenitega statuta je danes v Nemčiji, v mestu Wolfenbiittlu, v »Collectaneen zur Geschichte der deutschen Sprache und Literatur«, pod naslovom: »Das Stadtrecht von Pettau in Nieder-Stevermark dem Bischof von Salzburg gehorig«. Po izjavi biblio tekarja je ta rokopis kupil nekje ustanovitelj knjiž nice v \Volfenbuttlu, vojvoda Braunschweiga August za štiri tolarje. Rokopis sestoji iz 52 pergamentnih listov malega kvartformata. Naslovni list in zadnji sta nalepljena na notranjo stran platnic, ki so pre vlečene z rdečini usnjem. Listi 2.—48. imajo po pet najst vrst v vsej širini, s prostorom za veliko, oglato gotsko minuskulo. Posamezni členi imajo rdeče na pise, kodeks je dobro ohranjen, kakor da ni bil nič rabljen. Po primerjavi oglate pisave z drugimi isto dobnimi je dr. F. Bischoff, profesor graške univerze, dognal, da je rokopis mogel nastati 1. 1376. Pisar ni poznan in tudi razvidno ni, za koga je bil statut na pisan, ali za mesto Ptuj, ali za nadškofa Pilgerima II. (1365.—1396.) ali pa za deželnega sodnika. Izdal ga je omenjeni profesor pod naslovom: »Das Pettauer Stadtrecht vom Jahre 1376«. Wien 1887. Sitzungs- berichte der phil.-hist. Classe der kais. Akademie der Wissenschaften. Uvod v statut je dr. Hans Pirchegger, nekdaj gimn. profesor v Ptuju, danes na univerzi v Gradcu, analiziral v izvestjih ptujske gimnazije leta 1903. in 1904. Nekaj členov je iz srednjeveške nem ščine prevedel tudi v sodobno. Ptujski statut, eden najvažnejših in najzanimivej ših srednjeveških dokumentov naše zgodovine, izda jam tokrat prvič tudi v slovenščini. Zavit v stilistično nejasnost okornih sestavljalcev pred več kakor 500 leti je dolgo molčal. Razlagal je pred davnimi časi Ptujčanom o nadškofovih, grofovih in njihovih pra vicah ter dolžnostih v nemščini, ki nam je danes težko umljiva. Mnogo tega, o čemer govori statut, se je že davno umaknilo iz življenja Ptuja in izumrlo z rodovi vred. čitalcu je danes kakor okno, odprto v srednje veški svet. Za pravnega zgodovinarja nudi statut obilo srednje veških starožitnosti slovenske zemlje. Pisec nadaljnje razprave je mogel z zadovoljstvom opreti svoje iz sledke iz statuta na gotova dejstva »Pravne zgodovine slovenskega ozemlja« univ. prof. dr. M. Dolenca. Pred očmi je bila piscu ves čas tudi razprava dr. F. Zwit- terja »Starejša kranjska mesta in meščanstvo«, ki z novimi, modernimi potezami riše srednjeveško žitje in bitje v naših mestih. Končno pa bo tvoril prevod statuta iz 1. 1376. z ne katerimi ugotovitvami razprave temeljni kamen za ptujsko srednjeveško zgodovino. Začetki statuta. Že ob prvem nastopu cerkve v deželah frankovskega kraljestva je zaščita cerkvenega premoženja pripadala kralju in vojvodi dežele. Velik del cerkvenih posestev pa so oskrbovali ministeriali, vitezi, ki so bili tako naravni in pravi zaščitniki cerkvenih posestev. V službi solnograških nadškofov so na ptujskem gradu od začetka 12. stoletja živeli plemiči, doma iz Koroške. Prvi se javlja ca. 1130. »Heinrich de Petowe« kot priča v salcburški listini; nekoliko pozneje Friderik I. z ženo Matildo, ki je 1. 1230. ustanovila v Ptuju domi- nikancem samostan. Ta Friderik I. je osvojil dolino spodnje Pesnice, neobljudeno puščo, ki je bila pozneje podarjena nemškemu viteškemu redu. Vitezi križni- škega reda so kot imenitni čuvarji meje proti Madža rom ustanovili grad Veliko Nedeljo, tako imenovano v spomin zmage na Veliko noč 1. 1199., ko jih je tu premagal Friderik I. Ptujski, ker so udrli na Štajer sko, last Leopolda Babenbergovca, ki je v sporu ščitil Andreja, brata ogrskega kralja Emerika. Ptuj je v sledeči dobi mirnega razvoja moral svojo pravno moč napram gospodom vitezom na gradu pismeno ugotoviti tako v interesu mestnega gospoda nadškofa kakor seveda meščanov samih. Glavni nagib za podrobne določbe uvoda so dali spori, ko je solnograški nadškof Filip šponhajmski (1256.—1264.) zastavil 1. 1258. grad in mesto Ptuj ogrskemu kralju Beli IV. za 3000 mark srebra. Kmalu potem pa ga je dal tudi svojemu sorodniku, češkemu kralju Otakarju II. Pfemyslu, ki je takrat mogočno vladal slovanski državi od Krkonošev preko sloven skih dežel do sinjega Jadrana. Rudolf Habsburški, nemški kralj, pa je po svoji zmagi 1. 1278. nad Ota- karjem, ki je padel v borbi, zastavil Ptuj Frideriku III. s ptujskega gradu. To mu je bilo plačilo, ker mu je v usodni bitki s Čehi pri Suhih Krutih na Moravskem polju pomagal z 200 jezdeci. Ptujski gospodje bi na gradu gotovo silno povečali po tem poklonu svojo moč, če se ne bi oglasil salcburški nadškof kot fevdni gospod. Friderik III. je sicer na podlagi darovnice Rudolfa Habsburškega užival kraljevsko zaščito, ven dar je smatral za boljše, popustiti napram pravemu svojemu gospodu nadškofu Frideriku II., ki mu je res potem podelil grad in mesto z mitnino in cestnino. Zato 1. 1280. obljublja nadškofu v latinskem pismu tako: »S prepustitvijo grajske straže bomo jaz in moji dediči zadovoljni, seveda z mestno mitnino in cestnino, ki jo ima salcburška cerkev. Povrh se ne bomo po prepovedi vsakokratnega nadškofa z gospo dom zemlje in s sosedi z dotičnih utrdb (mišljeni strelski dvorci ob štajersko-ogrski meji med Muro in Dravo v 12. stoletju, ki so jih po kolonizaciji s črte Ptuj—Radgona pomaknili na črto Središče—Ljuto mer—Radgona) bojevali; pred Madžari pa se bomo seveda smeli braniti. Grajski gospod se bo tudi pravo časno umaknil v drugi prostor, če se bo gospod nad škof kdaj na gradu nastanil. Tudi žitno shrambo bo lahko imel na gradu, če bo hotel.« V ponovnem sporu je Ptujski zopet izgubil grajsko stražo, toda na zahtevo kralja Rudolfa I. Habsbur škega mu je bila vrnjena. Listina o tem poroča 1. 1286. 137 tako: »Položil sem ustno prisego svojemu gospodu in njegovi cerkvi, da bom zvesto čuval grad in mesto, tako da ne bom na gradu in v mestu Ptuju izsiljeval več pravice, kakor mi jo je dal v privilegiju častiti gospod Friderik nadškof. Ptujske meščane bom v mestu kakor zunaj na deželi zvesto branil in jih ne bom nadlegoval, niti tega svojim dovolil.« Tretja listina, osnova mestnemu statutu iz 1. 1376., je bila izstavljena I. 1309. od Ulrika pl. Walsee, de želnega glavarja in stolnika štajerske, v imenu salc- burškega nadškofa Konrada III., za Hartnida in Amel- richa, ptujska gospoda, ki se obvežeta: »Es sullen auch die Petower ir teglich gesinde herbergen auf die vorgenannten zwelf hofstet. Es sullen auch die Pet- tower die nout in der stat, den ir purckhut ist, nemen als es von alter herkomen ist, un sullen von den pur- gern ze Pettovv dechein mout nemen. Es sullen auch die Pettovver unsern herrn von Salzburg und sein leut bevvaren und beschermen in der stat und ausser- halb mit gantzen treun und ir purgsass bevvaren.« V prevodu se to glasi: »Ptujski naj imajo svojo stalno služinčad pod streho v že omenjenih dvanajstih dvo rih. Tudi naj pobirajo v mestu, ki je pod njihovo za ščito, staro, običajno mitnino; od meščanov Ptuja pa nikake. Z vso zvestobo in grajsko posadko naj tudi čuvajo in branijo našega gospoda iz Salzburga ter njegove ljudi v mestu in zunaj.« Prvih pet členov statuta točno odgovarja navede nim trem listinam, zadnjo pa bi kar morali imeti 1. 1376. pri sestavljanju pred seboj, če nam ne bi predgovor navajal izjave mestnih zaprisežencev, da so vse to slišali od svojih staršev, živečih v času nad škofa Konrada III. (1291.—1312.) in Henrika von Pvrnbaum (1338.—1343.). Prvih pet členov statuta določa pravno moč mesta proti tedanjemu gospodarju na ptujskem gradu, Hartnidu III. (1353.—1381.). »Der von Petaw«, kakor ga stereotipno imenuje sta tut, je moral varovati grad in mesto, čuvati nadškofa, duhovnike in oskrbnike salcburških posestev in vino gradov pred razbojniki. Na zahtevo mu je moral od stopiti na gradu prostor v času obiska ter dovoliti nadškofovsko kaščo za žito, prostore za vino, ki ga je škofija za maše v svoje alpske kraje iz Slovenskih goric mnogo izvažala. (1. in 2. člen statuta.) Po ustnem izročilu mestnih zaprisežencev pri sestavi statuta vidimo, da segajo sledeče pravice Ptuja, pre vedene iz tedanje nemščine, celo v zadnje desetletje 13. in v začetek 14. stoletja. (Dalje.) 138 Prevod Leta 1376. po učlovečenju Gospoda, v času našega prečastitega in milostljivega gospoda nadškofa Pilge- rima v Salzburgu in častitega gospoda Ivana Gensch- kerja, vicedoma v Lipnici, ko je bil v Ptuju Peter Ptuja na željo samega vicedoma in po spominu mest nih svetnikov v tistem času: peka Martina, mesarja Jurija, grajskega krojača Petra, Linharta iz Dravske Poltlein mestni sodnik, so bile zapisane pravice mesta ulice, mestnega pisarja Jakla, Hermana iz Lindaua, Ivana Graserja, lepega Jakla in Jakoba Lindeckerja. V časih nadškofa Konrada Najprej izjavljamo, kar smo slišali od naših staršev, ki so živeli za nadškofa Konrada v Salzburgu in potem nadškofa Henrika, v kakem pravnem razmerju so živeli s ptujsko grajščino in kako ta napram mestu ter s kakimi pravicami, za sejem in preko leta, smo dobili mesto od staršev. V časih nadškofa Ortolfa Starši so nam sporočili te pravice po svojem spo minu in po njih smo živeli v časih milostivega go spoda nadškofa Weisseneckerja. Takrat je bil vice- dom v Lipnici in župnik v Ptuju Ivan Windischgratz, sodnik pa Leopold Cvikl. Vicedom Cholman Po smrti Windischgratza je bil imenovan za vice doma Cholman, župnik v Ptuju pa je bil Konrad von Wigolting. Sodnik Ivan Maurer Po smrti Leopolda Cvikla je postal sodnik Ivan Maurer, njegov soprisežnik. Nadškof Pilgreijm Leta 1364. je umrl škof Ortolf in izvoljen je bil za nadškofa Pilgreim Puochavmer. FRANJO VESELKO Vicedom gospod Konrad V času škofa Pilgrevma je umrl vicedom Cholman in za vicedoma je bil postavljen naš župnik Konrad pl. Weygolting. Sodnik Ivan Hallinger V času vicedoma Konrada je umrl Ivan Maurer in sodnik je postal Ivan Halinger. Vicedom Ivan Genschker Po smrti Konrada je postal vicedom Ivan Gensch ker. 'Ml Sodnik Peter Poltel V času tega vicedoma je umrl Ivan Halinger in iz voljen je bil za sodnika Peter Poltlein, ki je sodil v letu LXXIIII.-em, V.-em in Vl.-em. Kako naj Ptujčani nastopajo napram deželnemu knezu in nadškofu iz Salzburga In te so pravice, ki smo se jih mi in naši starši držali do 1. 1376., ko je bila ta knjiga napisana: 1. Gospodje Ptuja ne smejo z deželnim gospodom in s sosedi ptujskega gradu začeti nobene vojne. 2. Nadškof iz Salzburga sme na gradu v Ptuju bi vati, kolikorkrat mu je volja; takrat mu mora ptujski gospod prepustiti prostore. Sme pa imeti tudi žitno kaščo, če hoče. 3. Ptujski sme svojo vsakdanjo služinčad imeti na gradu v dvanajstih dvorih, ki so mu bili za to dani. Mitnina 4. Mitnino, ki mu je bila dana za njegovo grajsko stražo, tudi sme pobirati kakor je to od nekdaj običaj; od meščanov Ptuja pa ne sme jemati nobene mitnine. Gospod Ptuja 5. Z vso zvestobo naj tudi varuje in ščiti v mestu ter zunaj našega gospoda iz Salzburga in njegove ljudi. MESTNE PRAVICE PTUJA IZ L. 1376. BESEDILO STATUTA V SLOVENSKEM PREVODU 202 Ptuj, načrt mesta iz L 1824. 1. PreSernova ulica. 2. Krekova ulica. 3. FlorijanskI trg. 4. Cankarjeva ulica. 5. Minoritski trg. 7. Frančiškanski samostan. 8. Minoritski samostan. 9. „FreShof. 10. Grad. 11. Župna cerkev. 12. Stari magistrat. 13. Stolp. 14. Trdnjavski stolp. 15. Ogrska vrata. 16. Dravska vrata. Mestne pravice 6. V predmestju ne sme nihče trgovati; če pa hočejo oni iz predmestja v petek tržiti v mestu, smejo to le kakor tuji trgovci (gostje). 7. Tudi ne sme biti pred mestom nobene peči, ki bi pekla kruh za prodajo; pred mestom ne sme nihče tudi prodajati kruha, čevljarjem, usnjarjem ni dovo ljeno imeti delavnic in noben mesar ne sme prodajati mesa; prepoved velja za ozemlje do Drave in do Pes nice. Samo v Ptuju! 8. Mesarji iz okolice smejo prodajati v torek svinj sko meso, v celem, pol ali četrt in ne manj; druge dni v tednu pa ne smejo ničesar prodajati v mestu. 9. Meščan, ki potuje na Ogrsko ali kam drugam, ali pošlje uslužbenca in svoje blago na tuje ter tam prodaja ali pa kupi brez dovoza, ne plača za to blago v Ptuju mitnine. 10. Tudi ne sme noben tujec jamčiti meščanu; le meščani med sabo ali pa mora biti vsaj eden meščan, eden pa tujec. 11. Kdorsibodi pride v mesto in dobi meščansko pravo ter leto in dan nemoteno tu biva, s tem nima njegov dosedanji gospodar nič več opraviti, čeprav bi hil to podložnik ali svobodnjak; mi ga lahko nazo- vemo za svojega someščana. 12. Trgovec z ribami z Ogrske jih sme prodajati, kakor dolgo hoče, in to na drobno in debelo, komur koli hoče. 13. Meščani iz sosednih mest imajo, kar se tiče tr govine, ravno iste pravice kakor drugi gosti, če velja v njihovih mestih za Ptujčane isto; izvzeti so meščani iz Slovenske Bistrice, ki smejo tržne dni svoje surovo sukno postaviti na mize, rezati na lakte in prodajati, komur hočejo. 14. Suknje in plašče, ki jih prinesejo na trg, smejo razstaviti na mize in prodajati istega dne, komur hočejo. 15. Tudi razrezano usnje, ki ga prinesejo s seboj, lahko postavijo na stole in prodajajo istega tržnega dne, komur hočejo. 16. Podobno imajo tudi Ptujčani iste pravice v Bi strici na sejmske dni. 17. Tudi naše vino iz Ptuja in drugo tržno blago naj pustijo brez ovire ob vsaki priliki voziti skozi Bistrico. 18. Judje v Ptuju ne smejo niti krčmariti niti trgo vati, morajo pa prispevati, če zadene mesto huda ne sreča. 19. Za požar iz neprevidnosti, pa brez nevarnih po sledic, plača gospodar, v čigar hiši je gorelo, mestu pet pfenigov. 20. Noben meščan ne sme vzeti niti imeti plemiških hiš v najemu in užitku in noben plemič se ne sme na staniti v hiši meščana proti njegovi volji. 21. Vsak začasni, nesprejeti meščan v Ptuju naj v našem mestnem sodišču po svoji vesti izkazuje pravico. 22. V mestu ne sme biti v nobeni hiši svoboščine, razen v onih, katerim pripadajo že od nekdaj in to v obeh samostanih in v gornjem dvoru ptujskih go spodov blizu dominikanskega samostana. 23. V hišah dvornikov je v Ptuju točenje vina pre povedano; točiti pa smejo pridelek Ptujčanov. 24. Noben meščan, ki biva v našem mestu, ne sme imeti drugega gospoda kakor nas, našega vicedoma v Lipnici ali pa našega sodnika v Ptuju. 25. Nikogar ni v Ptuju dovoljeno prijeti in kazno vati zaradi tatvine in vloma, če ni tega zagrešil. 26. Nobena noseča ženska, ki nosi živo dete, ne sme biti na smrt obsojena; če je njena krivda tako velika, da zasluži smrt, naj bo zaprta do poroda v lahki ječi. 27. žensko, katere krivda ni vredna smrti, je treba kaznovati z lahnimi udarci, da ne porodi. Posilstvo 28. Od ženske, ki jo posili moški proti njeni volji, da je slišati nje kričanje ali pa to ljudem s tožbo in kričem takoj javi ter gre k sodniku, prevzame ta, če ona zahteva, zadevo. 203 Ptuj, pogled na mesto z grada 29. Če je bila devica, treba zločinca živega pokopati; če ima moža ali ga je imela, mu je treba vrat odrobiti z desko. Hramba 30. Če kdo izroči komu v čuvanje svoje imetje in to nekdo ukrade, ugrabi ali pa zgori, oziroma crkne, če je živinče, naj nastopi varuh pot pravice, da se je pač zgodilo brez njegove krivde, in zato mu ni nič dolžan. Posojanje 31. Kar pa kdo drugemu posodi ali zastavi, to naj dotični nepoškodovano vrne ali poplača po vrednosti. Če zastavljeni konj ali krava, ki mu je bila zastav ljena, crkne brez njegove krivde, mora pogodbenik dokazati, da se je pripetilo brez njegove krivde, potem ne plača ničesar iz svojega; pač pa upnik izgubi de nar, ki ga je na živinče izposodil, razen če pogodba med njima drugače govori. Dediščina bratov in sester 32. Če pride med brati in sestrami do delitve ali pa med dediči istega kolena, deli starejši, mlajši pa deduje svoj del. Volitev sodnika 33. Člani mestnega sveta volijo letno, ali kolikorkrat je potrebno, sodnika, ki pomaga nadškofu za njegove terjatve v mestu; v potrebi zbog nesreče v mestu se je obrniti k njemu, ki ve in pozna pravice mesta. Mestni sodnik obsoja in izganja 34. Sodniku samemu je naš gospod podelil pravo obsodbe in izgona in ga za sodstvo potrdil na našo prošnjo. 35. In sodstvo vrši vedno na dan svetega Petra pod sulico. 36. Taisti sodnik naj da našemu gospodu iz Salz- burga ali njegovemu vicedomu letnih 40 mark pfe- nigov, dokler vrši sodstvo. Služba sodnika 37. To je služba pri sodišču: Mesarji dajo dvakrat v letu svoj davek, prvič po sejmu 12 mark manj 20 pfenigov in po Svečnici ravno toliko. Solnarice 38. Prodajalk soli sme biti 24 in vsaka plača ob Ma rijinem rojstvu 10 pfenigov, kar znese funt, in ob Svečnici ravno toliko. Peki 39. Peki dajo k Mihaelu in svečnici po en funt pfe nigov iztržka. čevljarji 40. čevljarji dajo ob Miholjevem tri šilinge in k svečnici ravno toliko ter tri ure dela v letu za mesto. Usnjarji 41. Usnjarji dajo ob Mihaelu in ob svečnici tri ši linge. Voskarice 42. Voskaric sme biti osem in vsaka plača na dan sv. Mihaela in na svečnico po šest pfenigov. Branjevke 43. Branjevke smejo biti štiri, ki imajo stojnice; vsaka plača ob Miholjevem in k svečnici šest pfenigov. Likofi 44. Likofi so dvakrat v letu, prvič za mošt, drugič za vino; vsaki vinotoč da tri pfenige; kdor pa toči svoj pridelek, ne plača ničesar. Zemljarina 45. Zemljarino pobira med sv. Mihaelom in sv. Mar tinom; znaša pet mark manj šest pfenigov. 46. Tega, ki svoje hišnine v roku ne plača, naj sod nik opomni in naj plača 60 pfenigov za vsakih 14 dni zamude, kolikorkrat zahteva; taiste hiše naj ravno tolikokrat imenuje. Sodba po posvetu 47. Sodnik mora razsojati vse vložene pritožbe; za devo, ki mu je tuja, naj sodi po posvetu. Sodnikov postopek 48. Razsodba sodišča in sveta ostane pri sodniku; svet je ne sprejme več v obravnavo. 49. Vsak sodnik naj ima vedno pri sebi pisarja v uradu; ta naj bo navzoč pri vlaganju tožb in beleži naj dokazilna pisma, ki jih sodišče dobi. Priziv na vicedoma 50. Kdor pride s tožbo pred sodišče in želi pravice, temu jo naj sodnik sodi. če se pa dve stranki obrneta s svojo zadevo na vicedoma, naj ta ostane do njego vega prihoda. Zadevo naj potem razsodi s svetom in vsaka stranka naj dobi zadoščenje po mestnih pra vicah. Za koga se vrši sodno postopanje 51. Tožna zadeva, ki je bila predložena sodišču in bila v pravem roku v razpravi pri vicedomu še prej kakor jo je sodnik obravnaval s tretjo osebo, mora imeti torej svoje postopanje in pride pred sodišče na sodne dni po mestnem statutu. Razsodba se izvrši za štirinajst dni, če je vicedom v deželi, ako pa je v tu jini, v šestih tednih. 204 52. Tožba, ki je predložena s pričevanjem ali s sve- doki, ne bo izvršena s sodnim razpravljanjem. 53. Sodnik naj pridno pazi in krepko izvaja mestno pravo. Dopustiti ne sme v tednu medsebojnega trgo vanja med tujimi trgovci; samo v torek sme to do voliti. 54. Tudi ne sme dovoliti, da bi tuji trgovec ob tor kih v nasprotju z mestnimi pravicami trgoval s ku povanjem in prodajanjem. 55. Pazi naj na lakte, uteži in druge mere, posebno pa, da bo s tehnico in mero vsak pravilno ravnal. 56. Mestni sodnik naj pridno pazi, da bodo ob tor kih najprej meščanke nakupovale svoje potrebščine in potem branjevke, ki so to zaslužile z odkupom; tudi ne sme dovoliti prekupčevalkam nakupovanja za preprodajo, kar drugi prineso na trg. 57. Blago pa, ki so ga nakupile v vaseh ali zredile in pridelale na lastnem posestvu, smejo zjutraj v me stu prodajati od rane maše do uradne ure in zvečer od zvonjenja k večernici do petja in ne dalje. 58. Sodnik mora pridno paziti, da bodo na svinj skem sejmu kmetski vozovi skupaj postavljeni, da bo na trgu prostora še za druge. 59. Skrbi naj, da bo vsak dan na razpolago kruh enake peke in v skladu s ceno žita; tudi ne sme mestu zmanjkati vsakdanjega kruha. 60. Ne sme dovoliti v mestu izvrševanja nikake obrti in dela onemu, ki nima meščanskih pravic. 61. Sodnik mora zabraniti prodajo voska pod en funt razen onim, ki to zaslužijo z odkupom. 62. Tudi ne sme dopustiti rezanja ali prodajanja soli pod pol tovora razen onim, ki to zaslužijo z od kupom. Trg in ulice 63. Dovoliti ne sme, da bi kdo metal smeti na ulice ali pa na trg in ulice z lesom zabasal. Ognjišča 64. Pridno mora paziti, da bodo vse greznice in ognjišča pregledana, da bodo meščani popravili, kar bo ogled našel nespodobnega, da bodo kidali gnoj in ga izvažali. 65. Preprečiti mora, da bi kdo mestno zemljišče s stavbo zazidal in si ga potem lastil. Nadmerica 66. Sodnik ne sme dovoliti mlinarjem, da bi si je mali preko leta nadmerico; to le, ko teče po Dravi srež. Prava merica moke 67. Pazi naj, da bodo mlinarji jemali za merico prave vagane, katerih gre osemnajst na mestni četrt. Mestno pravo 68. Skrbno naj se drži sklepov, ki jih sklene in postavi v korist mesta večina svetovalcev. Jamstvo 69. če je kdo dobil hasek in posest, mu ta ne smeta biti proti predpisom razveljavljena. 70. Kdor ob pravem roku zahteva na sodišču svoje pravo na dediščino z vednostjo drugih dedičev in se je Ptuj, fasada bivše dominikanske cerkve varstvo prepričalo o njegovi pravomočnosti ter mu je dediščino podelilo brez motenja in ugovora drugih upnikov, je nemoteni dedič, če ni bilo v deželi takrat drugega dediča, ki ni vedel za tožbo; ta pa nič ne iz gubi od svojih pravic, dokler se varstvo ne zastara. Predaja hiše po sodniku 71. Hišo, ki jo kdo v mestu kupi, preda sodnik, ki dobi ob tej priliki svojo pravno pristojbino. Od pro dajalca vzame dve zgradarini, od kupca pa eno. Tako zasiguran leto in dan postane nemoten posestnik ku- povine. Sodnik pečati kupno pismo 72. Sodnik, ko pečati kupno pismo za hišo ali njivo, naj staro in novo pismo med seboj primerja, če se v služnostih in pravnih pripombah medsebojno skladata. Predaja njive 73. Za njivo, ki jo predaja na mestnem pomirju, dobi od prodajalca štiri pfenige, od kupca pa dva. Pridobitev meščanskih pravic 74. Kdor dobi meščansko pravo, izvrši prisego in da sodniku in mestu 40 pfenigov; če ima v mestu hišo ali je vzel za ženo meščanko ali hčer meščana, mu ni treba plačati, mora pa priseči. 205 Ptuj, mestni stolp Oproščen sodne takse 75. Meščan, ki polaga prisego v kateri koli zadevi na sodišču, ne plača sodnega denarja in tudi žen ska ne. Sodne vele dvakrat 76. Sodne razprave so dvakrat v letu, prva po pro- ščenju, druga po svečnici in vsaka traja štirinajst dni. Kazenske globe pri večah 77. Če kdo toži koga na večah in se toženec zmede, dobi zato sodnik plačano globo; če pa je tožencev odgovor dokaz in je tožitelj cilj zgrešil, dobi sodnik zopet globo in tožitelj mora plačati dvanajst pfenigov za milost. Običajni davki 78. Običajni davek je že od nekdaj znašal 60 mark za nadškofa in 12 mark za vicedoma; te so plačevali med Martinovim in Božičem. 79. V časih vicedoma Konrada pl. Wigoltinga so to zvišali na 70 mark za nadškofa; vicedomu je ostalo 12 mark. 80. Sodnik in mestni pisar ne prispevata ničesar k običajnemu davku. Za pobiranje davkov, bodisi velikih ali malih, dobi mestni pisar dve marki in birič pol funta. Najemninski denar 81. Najemninski denar na hiše v mestu, ki ni večen, se more odkupiti in je za eno marko najemnine pla čati 10 mark odkupnine. Cerkvena najemščina 82. Cerkev, ki ima dohiti najemščino od hiš, naj svojo zapadlo najemnino s sodnimi slugami globi v hiši. Če pa ne morejo v hiši globiti, naj cerkev vpraša sodišče za pojasnilo, ki se glasi: za vsakih 14 dni za ostanka 60 pfenigov globe. Nastavitev izvedenca 83. Mestni svet si v slučaju stiske sme vzeti izve denca. Za tega morajo vedeti, da je poraben in da bo mestu lahko koristil v stiski, ko ta nastopi, in ki tudi zna upotrebiti mestne pravice. Svetovalec 84. Izjave, ki jih podaja izvedenec pred sodnikom po svoji vesti, imajo tako moč kakor prisega navad nega človeka. 85. Kdor se pregreši napram izvedencu, mora to po praviti in preklicati pred vsem svetom. 36. Svetovalec ne daje sodniku tožnine in tudi biriču ne prepovednega pfeniga. Mesarji 87. Mestni svet je sklenil, da v slučaju potrebe po stavi šest nadzornikov, ki kaznujejo prestopke me sarjev. Peki žemelj 88. Mestni svet naj gleda, da bodo mojstri napra vili večje peke žemelj po potrebi ljudi in mesta, da ne bo primanjkljaja, in naj prestopke kaznujejo, ka kor je to od nekdaj navada. Zakon za peke in prodajo 89. Tak je zakon za peke: če zmanjka v mestu kru ha, mora sodnik pogledati k vsem pekom in če najde moko pri dotičnemu, ki nima ne kruha na trgu, niti v peči in v koritu nič testa, mora tak pek plačati me stu in sodniku po 40 pfenigov. 90. Ako pa nima nič moke, globa odpade. 91. če pečejo peki premajhen kruh, ga naj sodnik in zato določeni zasežejo in pošljejo revežem v zave tišče. 92. če pa vidijo, da je stiska za kruh, ga imajo pra vico razrezati in prodati po pravi vrednosti. 93. Peka, ki ni vršil prodaje, kaznuje sodnik na 60 pfenigov globe mestu in 60 pfenigov sodniku. Kdor z mestom ne trpi 94. Kdor z mestom ne trpi, ta se ne sme s pomočjo mesta dvigati. 95. Vsak meščan naj vrši, kar mu je ukazano. Upravnik naj vrši svojo upravo in vodi urbar za kme te, ki so mu poverjeni. Naj se ne loti posla, ki bi mogel meščanom škodovati. Judovski sodnik 96. Judovski sodnik naj zidom sodi po njihovih za konih. 206 Judje 97. Judje naj svoja pisma, ki jih imajo za meščane, vsako leto prinesejo v pisarno mestnemu sodniku in potem izrečejo svoje zahteve. 98. Svoje zastavljene predmete, ki jih imajo od kri stjanov, naj ob četrtkih predlagajo svojemu judov skemu sodniku in tako zastopajo svoje pravice. 99. Na cerkvene dragocenosti, na krvavo obleko, na surovo sukno, na nezrelo žito, na krojeno, še nedo končano obleko ne smejo Judje posojati. Izgubljeno 100. Kar koli kdo — moški ali ženska — izgubi in nekdo najde, pa ne vrne, čeprav se za tem poizveduje, tedaj se naj za to kaznuje; če pa taji, je to tatvina. Najdenina 101. Kdor pa vrne v času povpraševanja, mora do bili najdenino; če pa nekomu ni verjeti, da je prav on to izgubil, mora dokazati, da je v pravici. 102. Če pove takoj znake na blagu, mu je verjeti ne- oporekano. Pravice mesta 103. Mestni sodnik sodi v grajski grabi, na mostu, na dravskih prodih, v mlinih, ki so privezani na mest na posestva, in vsemu, kar se pripeti med meščani. 104. Sodnik mora poravnati vsako krivico po sklepu sveta; onemu, ki noče mestnega sveta in sodnika, naj vicedom dotično krivico popravi. 105. Stalnemu, neoporečnemu meščanu ni dovolje no na prazno ovadbo prizadejati nobene krivice, ra zen če je njegova krivda z dokazom podprta po mest nem pravu. 106. če toži kdo po vicedomu meščana, mora vice dom zadevo vzeti na zapisnik, in če spozna izpoved za pravo tožno zadevo, jo mora obravnavati po mestnem pravu; če pa gre toženec z zagovorom pred mestno sodišče, tedaj ga naj ne kliče več na odgovornost vi cedom. 107. Sodnik ni dolžan imeti koga zaprtega preko treh dni, razen če je daljši rok za obravnavo potreben. 108. če zbeži tujec skrivaj v hišo meščana in mu po vzroči krivico, ki ne zasluži smrti, mu sodišče ni dolžno slediti v hišo. Gospodar pa mora na sodišču odkrito izpovedati, če to zahteva sodnik. 109. Gospodar, ki ne bi bil tačas doma in bi tujec rad pobegnil, naj, če hoče, sodnik po svoje napravi; lahko se na željo sodnika vrne domov. 110. če pa je pobegnil zaradi zločina, ki zasluži smrt, ga mora sodnik zgrabiti ali pa njegove hlapce. Uboj 111. Uboj moža v mestu, od koder koli je umorjeni že doma, mora priti pred mestno sodišče. Krivec je poznan 112. če je pravi izvršilec umora po pričah poznan, ga je treba pred sodiščem obtožiti ob pravem sodnem terminu in tu tudi izvršiti obsodbo. Krivec ni poznan 113. V primeru, da pravi morilec ni po pričah po znan, je treba v obtožbo vzeti vse, ki so pri zločinu deloma sodelovali; če se eden od teh javi in obdolži Ptuj, nunoritski samostan uboja ter to potrdi z verodostojnim ustnim poroči lom, je treba vnaprej tega tožiti in proti drugim umak niti prejšnjo obtožbo. Pred sodiščem izpolnijo, kar je predpisano, in so s tem oproščeni. Preiskovalni zapor 114. V preiskovalni zapor ali ječo je treba spraviti aretiranega takoj, brez zaslišanja in treba mu je vzeti vse orožje. 115. Preiskovalni zapor traja šest tednov ali pa še več in pričevanje se mora vršiti po zakonu. Obsodba 116. Od tega dne čez šest tednov ali več je po za konitem pričevanju treba izreči obsodbo. Prisega 117. Za pričevanje na sodišču v zadevah, ki zade vajo smrt, mora sodnik jetnika zapriseči. 118. če pride ranjeni mož živ z mestnega sodišča na deželno in tam umre, brani njegovo pravico to zu nanje sodišče, ki izreče tudi razsodbo »izgona in iz občenja«. Sodnik vzame svojo globo 119. Mestni sodnik pa si vendar vzame od tega svo jo pristojbino. 120. Na enak način se vrši postopanje tudi, če se zgodi zločin na podeželju mestne podsodnosti. Postopek s hlapci in deklami, ki so uslužbeni pri meščanih 121. Sodnik ne sme zapreti hlapca ali dekle, usluž- bene pri meščanu, zaradi sodne zadeve ali denarnega dolga, razen če gospodar noče prevzeti za njih pravne odgovornosti. 122. Hlapca, pri meščanu uslužbenega, ki je letni zaslužek zapil ali zaigral, ni dovoljeno odpustiti ali odvesti z vrvjo zvezanega, da ne zamudi gospodarju svoje službe. 123. Plašča, meča ali pražnje obleke, ki jo je go spodar hlapcu posodil, mu ne sme nikdo vzeti. 207 Ptuj, dominikanski samostan in grad od zapada 124. Vse dokler najeti ali zavezani hlapec ali dekla svojim gospodarjem službe ne doslužijo, jih ne sme nikdo k sebi vabiti. Od hlapcev in dekel ničesar prevzemati 125. Od hlapca in dekle ni dovoljeno ničesar jemati v varstvo, razen če je sigurno njihova last. Ukradena lastnina 126. Kdor zahteva ukradeno lastnino, bodisi konja ali kako drugo žival, na mestnem sodišču za svoje, mora to dokazati s tremi pričami; če pa si ne more dveh pridobiti, prisega pač sam tri prisege. Dediščina 127. Če kdo toži za kakršno koli dediščino in se opi rata oba, tožitelj in toženec, na pričevanje, se raz sodba izvrši tekom 14 dni na podlagi pričevanja last nikov, če jih pravomočne seveda ima. Mestne pravice 128. Vsak tujec, ki pride s svojim trgovskim blagom, ima tržno pravico v torek do večera, nakar mora po spraviti. 129. Istega dne naj prodaja meščanom ali gospodom iz okolice na veliko ali na drobno, kakor to želijo. 130. V petek ne sme tujec tujcu pod težo enega funta ničesar prodati, niti mu bale barhenta v kose razrezati, niti voska pod četrt prodajati ali kože. 131. Posebno ostale dni v tednu ne sme tujec dru gemu ničesar prodati, niti skrivaj niti javno; za vsak prestopek mora plačati globe mestu 5 mark, sodniku 60 pfenigov, toliko tudi vsakemu dvanajstaku, biriču pa 20 pfenigov. 132. Kdor ponovno vedoma krši mestne pravice, izgubi pravico trgovanja s tujci; meščanom pa še ven dar sme prodajati. 133. Meščan, ki vrši s tujimi trgovci tako trgovino, ki je nevarna in ga ni mogoče od nje odvrniti, izgubi obrt in meščansko pravo in še imetje, če ga ni mogoče drugače kaznovati. 134. Tuji trgovci ne smejo v svojih lopah imeti laktov in tehtnic. Tudi ne sme med tednom tuji trgo vec tujemu trgovcu kazati svojega blaga; sam mora vso svojo trgovino praviloma vršiti v torek. 135. če bi se zgodilo, da bi kak gost drugemu, brez zlih misli, ne mogel odtehtati ali ga izplačati v torek, naj se to nato zgodi v sredo ali kak drug dan. 136. Trgovec, ki hoče z robo na Ogrsko, sme skozi Ptuj, ne da bi mu bilo treba blago razstaviti na prodaj. 137. V Ptuju nima noben gost pred drugim pred nosti, razen če pravo drugače govori. 138. Po Martinovem je vsak uvoz in prevoz vina skozi mesto prepovedan; kdor se pregreši, temu je treba vino ali izliti na tla ali pa ga odnesti hiralcem v zavetišče ali pa zaseči za našega gospoda v Salz- burgu. Vino 139. Nemeščan, ki je pravočasno shranil vino v mestu, plača za celi sod 40, za polovnjak pa 20 pfe nigov davka. 140. To vino sme prodajati na deželo, v mestu pa ga ne sme dati nobenemu meščanu, razen da ga je ta kupil pravilno pred Martinovim. Otroci 141. Oče sme svoje otroke poročiti, kakor mu ugaja, s predajo ali pa preužitek, brez vsake ovire. 142. Gospodarstvo jim tudi sme po svoji volji raz deliti, če hoče s predajo ali za preužitek. 143. če pa umre prej, preden je svoje otroke po ročil in z gospodarstvom razdelil, podedujejo otroci potem enako v deležih in v nasledovanju drug od dru gega, brez vsake prednosti med sabo. 144. če so otroci osiroteli v nežni mladosti in jim ni oče določil varuha, bodisi prijatelja ali tujca, jim po stane mestni svet varuh po svoji varnosti in jih ne sme poročiti po prednosti. 145. Ako je oče z oporoko otroke poveril komur koli, ki mu je ugajal, mora ta skrbeti za otroke po svoji vernosti. 146. Varuh in imejitelj, ki umre, še preden so otroci varuštvu odrasli, izbere lahko tem drugega, ki mu ugaja, ne da bi rabil za to pristanek sorodnikov. 147. Če je ta varuh umrl in ni določil deci drugega, prevzame varustvo mestni svet po svoji vernosti in pravu. Varuh, ki ga je za to določil svet, sorodnik ali tujec, je mestnemu svetu odgovoren za premoženje otrok, tudi za ono, ki so si ga otroci sami pridobili. 148. Po smrti meščana, ki je umrl brez otrok, ostane njegova oporoka, kakor jo je napravil brez vmešava nja tuje roke. 149. Po pokojniku brez dedičev in oporoke podedu jejo najbližji sorodniki njegovo imovino, iz katere plačajo upnike in oskrbijo tudi pokojnikovo dušo, kakor določi mestni svet. Brez dedičev, brez oporoke in brez sorodnikov 150. Za pokojnikom brez dedičev, brez oporoke in brez sorodnikov, ki bi podedovali njegovo imetje, za- sežeta mestni sodnik in mestni svet imetje v imenu gospodovih rok in ga upravljata vnaprej po volji go spoda nadškofa. Umrl brez dedičev in zapustil gospodinjo 151. Po smrti gospodarja brez dedičev in brez oporoke, ki je zapustil gospodinjo, morajo najbližji sorodniki pravično oskrbeti gospodinjo po sklepu mestnega sveta. 208 152. Če je umrl gospodar ter zapustil otroke in njih mater, je ta naslednica njegovega premoženja, kakor določa postava; vendar pa ne more vzeti v zakon z drugim možem svoje dote in z njo postopati brez pri stanka svojih otrok. Možitev vdove 153. Lahko pa si sicer vzame moža, ki ji ugaja, brez vsake ovire. Premičnine 154. Vdova podeduje premičnine: vino, žito, živino, posteljnino in drugo hišno opravo, ki je v hiši; trgo vina, zastavljeno, denarni dolg, gotovina, to niso pre mičnine; to dobe otroci in upniki, če je vse last upnikov. 155. Vsak, kdor bi na sebi občutil, da mu kako stanje v mestu ne prija, naj se le obrne ali pozove na oblast, brez vsake škode. Smrt dolžnika 156. V primeru, da umre gospodar, ki je dolžan, pa ni nič zapustil, s čimer bi žena in njegovi dediči dol gove poravnali, so ti pred Bogom in pred ljudmi pro sti tega dolga. 157. če pa vzame ta žena drugega moža in dobi od svojih sorodnikov imetje, ki ga prej ni imela, ali pa če vzame moža, ki ima premoženje, ali kakor je že Bog hotel, da je z drugim možem prišla do premo ženja, vendar niti žena niti mož nista plačnika dolgov pokojnega moža, razen kolikor hočeta na božji opomin ali iz lastne volje. Kdaj plača mož 158. Po smrti žene, ki je ostala dolžna in ni imela s čim plačati, mora mož, če si vzame drugo ženo, ki mu prinese premičnine, iz tega dolg plačati. Temu je tako, ker pravi zakon, da je mož ženin varuh in go spodar. Otrok, ki je poročen 159. Po smrti otroka, ki ga je oče poročil in mu dal imetje, premično ali nepremično, če ni zapustil ne žene, ne otroka, dobi oče otrokovo posest nazaj, ne pa brat ali sestra. To zato, ker izhaja imetje od očeta. Kdo podeduje 160. Sin, ki si je pridobil drugo premoženje, nego mu ga je dal oče, sme zdrav ali na smrtni postelji isto dati komur hoče. Če umre brez oporoke, podedu jejo imetje najbližji sorodniki, ki dajo del za dušo in ubogim; ti dediči lahko segajo do sedmega kolena. Objavljanje 161. Razglas po mestu izvrši mestni birič ali ozna- njevalec vina z dovoljenjem sodnika in mestnega sveta. Zločinci 162. Za zločinca, ki ni bil pri dejanju zasačen, se vrši v mestu dokazilno postopanje s sedmimi pričami, pet jih zaslišuje mestni sodnik, dve pa deželski sodnik. Pri zločinu zasačeni 163. če pa je bil zločinec pri dejanju zasačen, sta potrebni samo dve priči; eno zaslišuje mestni sodnik, drugo pa deželski. Sodba v mestu 164. če hoče deželski sodnik na prošnjo tožnika izvršiti pravico v mestu, sme to z dovoljenjem mest nega sveta in sodnika, brez škode za pravice našega mesta in njegovega gospoda v Salzburgu. Predaja iz mesta 165. če hoče mestni sodnik hudodelca z dokazano krivdo izročiti deželskemu sodniku, naj to napravi onstran jarka, kjer je konec mesta. Mestne pravice 166. Spor med meščani ali pa med njihovimi hlapci ter grajskimi, ki ni ostal med očmi, pride pred sodišče. 167. Krivdo meščana napram grajskemu kaznuje mestni sodnik. Pa tudi grajski se tega drži: če kdo njegovih napram meščanu kaj zagreši, poravna to grajski sodnik. 168. »Ptujski« naj ne moti meščanom njih posesti, ne žive ali žive, v mestu ali zunaj. Sodišče na sejmu 169. Nekdaj in v času sodnika Petra Kelnerja so imeli vedno ob času sejma - svoboščine sodišče pri mitnici meščani, ki so vedeli in poznali mestne pra vice ter niso bili zapriseženi. Mestno pravo 170. Tudi je vsak svojega viničarja kaznoval za kri vico, ki mu jo je storil. 171. Meščana, ki je pobegnil zbog kakega zločina iz mesta pod deželskega sodnika, je ta zopet vrnil so dišču v mesto. Prav tako je mestni sodnik storil na pram deželskemu. 172. Kakor so se meščani zedinili glede nastavljene dnine v vinogradih s pristankom grajskega gospoda in to razglasili, tako je neizpremenjeno ostalo v mestu in zunaj. Pravice v času svoboščine 173. V času svoboščine ne sme drugi prodajati mesa kakor mestni mesarji in to na krajih kakor v starih časih. 174. čevljarji smejo svoje usnje v mestu mehčati in prirezovati, čevlje pa smejo izdelovati ob proščenju pred mestom. 175. V tem času naj imajo svoje stojnice v pivski ulici pred hišami na obeh straneh. 176. Peki, branjevci in branjevke morajo za pro store, ki jih imajo na letnem sejmu pod stolpom in med mostom, mestu plačati davščino. 177. Kdor nima dovoljenja od gosposke, ne sme na sejmu pri odprti ograji točiti vina; tudi v čebrih ne sme vina dajati iz hiše. 178. V hiši za zaprtimi vrati pa sme svoje vino točiti in ga v vrčih dajati iz hiše, kolikor hoče. 179. Na sejmu - svoboščini ne sme sodnik meščanu, njegovemu hlapcu ali dekli nič drugače soditi, kakor sodi običajno preko leta. 180. Meščana, ki je zatožen na svoboščini, je treba poklicati pravočasno zvečer pred sodišče in potem mora sejmski sodnik pravico za meščana izvršiti v enem dnevu. Zadnji dan sejma pa lahko kliče sodnik meščana, kolikorkrat hoče. 209 181. Meščani ne dajejo nikake prisežne takse kakor običajno preko leta in tudi svetovalec nikake sodne niti pozivne pristojbine. 182. Kar ima meščan haska in posesti leto in dan, mu ne sme sodišče brez vzroka vzeti. 183. Hiše v mestu, njive, stavbišča v pomirju, ki so bila prodana v času svoboščine, izroča sejmski sodnik ne pa deželski. 184. Deželski sodnik nima na svoboščini ničesar drugega razsojati, kakor navadne slučaje leta. 185. če se ob času svoboščine ob napovedani uri vrši velika sodna razprava, mora biti v imenu ptuj skega gospoda in gospoda iz Salzburga; proti priče vanju in ovadbi pa se ne sme izvršiti nobena sodba, ampak pravično kakor preko leta. Deželski sodnik ne sme nikogar napasti preko leta 186. Tekom leta ne sme deželski sodnik ali njegov birič nobenega meščana, njegovega hlapca ali služin- čadi napasti za prestopek, ki ga mora mestni sodnik ali meščan sam poravnati. 187. Deželski sodnik, ki zahteva od meščana kazen sko globo, na katero ga je pri svojem sodišču tekom leta obsodil, mora o tem obvestiti mestnega sodnika. Mestni sodnik mora to stranko poklicati na odgovor, in če iz odgovora razbere, da mu je globo dolžan, mora ukreniti, da zadevo z njim uredi v 14 dneh. Mestni sodnik napram deželskemu 188. če pa tega ne bi storil, mora zato odgovarjati v rubeži; če pa bi obtoženec lagal, naj izvrši nad njim pravico. Deželski sodnik napram mestnemu 189. Istega se mora držati deželski sodnik in na enak način napram mestnemu sodniku. Tujec toži tujca 190. če toži tujec tujca in oba trgujeta v mestu, jima sodi mestni sodnik, ne pa deželski; k razpravi v tožbi je pritegniti le mestne izvedence, ne pa de- želskega sodišča. Izobčenje in izgon 191. Za izobčenje in izgon dobi dovoljenje deželski sodnik od gospoda v Salzburgu. To sodi deželski sodnik 192. To so zadeve, ki jih ima soditi deželski sodnik na tleh Ptuja našega salzburškega gospoda: prvič: vsi zločini kakršnega koli imena, ki zaslužijo smrtno kazen; drugič: krvave rane, velike ali male, zločinsko po vzročene; tretjič: tatvina, velika ali mala; četrtič: cestni rop in posilstvo; petič: nasilen in sovražen obisk hiše ter vlom skozi vrata in dveri; šestič: tak dolg, ki ga gospod noče razsoditi pri svojem podložniku in je pravico treba trikrat za htevati. Deželski sodnik ne sodi 193. Sledeče zadeve niso praviloma v kompetenci deželskega sodnika: prvič: vsi poboji in pretepi, ki se končajo brez pre livanja krvi; drugič: kletve, zmerjanja in drugi besedni spopadi; tretjič: dolg in goljufiva posojila, ki jih dolguje dolžnik tožniku; četrtič: pašnja živine na tuji posesti in nje zaru- bitev, kar izvrši oškodovanec v nadomestilo svoje škode, ko ugrabi in odžene živino; petič: vsako kršitev meje, ki nastane pri preoranju in s prestopom. Nadalje ne sme deželski sodnik zgrabiti nobenega podložnika na kako obdolžitev; prej ga mora vpra šati, ali mu bo njegov gospod ali opravnik sodil. Če obljubi, da bo gospod oziroma opravnik to izvršil, naj bo to dovolj deželskemu sodniku. Če pa ne bi hotel pravice izvršiti, naj deželski sodnik krivca zgrabi na njegovem posestvu in zveze z vrvjo, pa tako, da ne bodo sodnik, niti njegovi pomagači ali biriči na pod- ložnikovem posestvu gospodu ničesar ukradli in po škodovali. Tržne dni tudi ne sodi deželski sodnik tujim trgovcem, če eden od drugega zahteva denar ali dolg ali kako drugo malenkost. Pismo rimskega kralja 194. V imenu svete in nedeljive Trojice. Henrik VII., po božji milosti rimski kralj, v vseh časih množitelj države. Na našem dvoru v Nurnbergu je bil častiti nadškof iz Salzburga v moji in navzočnosti državnih knezov: nadškofov iz Kolna, Trierja, Mainza, škofov iz Regensburga, Passaua, Freisinga in Augsburga, vojvod in drugih državnih velikašev iz Bavarske in Avstrije, želel je slišati izjavo, če deželni gospodje ali kdo drugi njegovim ljudem na kraljevskih in javnih cestah hoče ali prepoveduje njihovo trgovino in drugo obrt. Zvedel je odlok knezov, da to ni nikomur do voljeno in da ne sme nikdo nikogar ovirati v trgovini in obrti. Zato smo mi ta sklep, potrjen od skupne volje knezov, potrdili z našo kraljevsko oblastjo in s tem pismom, ki smo ga podkrepili tudi z našim pe čatom. Dano v Nurnbergu 1224. p. Kr. r., v dvanajsti indikciji na deseti dan Avgustovih kalend. Pismo avstrijskih knezov 195. Midva, brata Albreht in Leopold, po božji mi losti vojvodi v Avstriji, štajerski, Koroški in Kranj ski, grofa na Tirolskem etc, priznavava in nazna njava, da sva se odločila pustiti najinemu ljubemu prijatelju Pilgreimu, nadškofu v Salzburgu, legatu svete stolice v Rimu, v vseh najinih deželah in gospo stvih, na vodi in na suhem vse pravice, svoboščine in običaje, ki jih je njegova božja hiša v teh deželah in gospostvih od nekdaj imela, brez vsake ovire ter no čeva njemu in njegovim, plemenitim in nepleminitim, to pustiti in ščititi, da ne pride do nikake motnje. Vsebina tega pisma je izdana na Dunaju v torek pred vnebohodom 1366. p. Kr. r. 210