4.
Poštnina plačana v gotovini.
Letnik X.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1928.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
W SMB 1» $ 'JC» «*.
6.	Zakon o trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo z dne 6. oktobra 1927.
7.	Navodila za uporabljanje tarife B. trgovinske pogodbe z Nemčijo.
8.	Pravilnik o draginjskih dokladah pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
9.	Razpisa glede potrdil o izvoru blaga iz Italije.
10.	Pojasnilo glede izpolnjevanja potrdil o izvoru biaga. Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi ljubljanskega oblastnega odbora.
Razglasi.oblastnega odbora mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
6.
Mi
Al «e les si tjcJ «er» X., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v XII. rodni seji, ki jo je imela dne 26. novembra 1927. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo z dne 6. oktobra 1927.,*
M se glasi:
• § 1-
Odobruje se in zakonsko moč dobiva trgovinska in plovitvena pogodba med kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev in Nemčijo z dne 6. oktobra 1927., ki se glasi:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in predsednik republike Nemčije, enako prefinjena z željo, da bi krepkeje utrdila trgovinske odnošaje med obema državama, sta se odločila, skleniti trgovinsko in plovitveno pogodbo, ter sta imenovala v ta namen za svoje pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Živojina Balugdžiča, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Berlinu,
in
d r j a. Milana Todoroviča, univerzitetnega profesorja;
predsednik republike Nemčije:
državnega tajnika ministrstva za zunanje posle d r j a. Karla von Schuberta
in
tajnega svetnika poslaništva pri ministrstvu za zunanje posle d r j a, Ernesta Ei s e n l o h r a,
ki so sklenili po izmeni svojih pooblastil, najdenih v dobri in pravilni obliki, nastopne clene-
Člen 1.
Med strankama pogodnicama velja vzajemna svoboda trgovine in pl ovit ve.
Državljani ene stranke pogodnice uživajo, kolikor ni v tej pogodbi izjem, na ozemlju druge
* Ta zakon je razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. decembra 1927.. št. 288/LXXX, v srbskem in nemškem jeziku.
stranke pogodnice glede trgovine, obrta in plovitve iste prednosti, oprostitve in ugodnosti vsake vrste, ki se priznavajo ali se bodo priznavale pripadnikom naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Državljani vsake stranke pogodnice smejo, če se pokoravajo deželnim zakonom, ob istih pogojih kakor pripadniki naroda, uživajočega največje ugodnosti, svobodno prihajati na ozemlje druge pogodnice, tam potovati, bivati in se naseljevati kakor tudi vsak čas svobodno oditi s tega. ozemlja. Pri j največje ugodnosti, tem jih ne zadevajo druge ali nadležnejše obče ali krajevne omejitve ali dajatve kakršnekoli vrste nego
Člen 3.
Državljani ene stranke pogodnice uživajo na ozeml ju druge stranke pogodnice tako za svojo osebo kakor tudi za svojo imovino, za svoje pravice in koristi glede davščin (davkov in carin), taks (kolikor so podobne davkom) in drugih podobnih bremen v vsakem pogledu pri finančnih oblastvih in finančnih sodiščih isto ravnanje in isto zaščito kakor domači, državljani in kakor pripadniki naroda, uživajočega
Člen 4.
Državljani ene stranke pogodnice so oproščeni
one, ki zadevajo ali bodo zadevale pripadnike na-; na ozemlju druge stranke pogodnice vsake vojaške roda, uživajočega največje ugodnosti. Nadalje uži- službe pri vojski, mornarnici in v zrakoplovstvu vajo glede opravljanja trgovine, obrta ali poklica na! kakor tudi pri narodni milici. Prav tako so opro-
ozemlju druge stranke pogodnice iste pravice kakor pripadniki naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Državljani ene stranke pogodnice so upravičeni, na ozemlju druge stranke pogodnice prav tako kakor pripadniki naroda, uživa jočega naj večje ugodnosti, pridobivati in posedovati premic no ali nepremično imovino, razpolagati z njo po prodaji, zameni, daritvi, poslednji volji ali kakorkoli drugače in pridobivati dediščine na podstavi poslednje volje, ali zakona.
ščeni vsake javne prisilne službe pri sodnih, upravnih in občinskih oblastvih, vseh rekvizicij ali vojaških dajatev in vseh dajatev v denarju in naravi, ki se nalagajo kot odkup za osebne službene storitve.
Izvzemajo pa se bremena, združena s posestjo, najemom ali zakupom zemljišč, kakor tudi dajatve in vojaške rekvizicije, h katerim se morejo pritegniti domači državljani kot lastniki, najemniki ali zakupniki zemljišč. Glede teh bremen, dajatev ali
Državljani ene stranke pogodnice uživajo na1 rekvizicij je treba ravnati z njimi kakor s pripad-ozemlju druge stranke pogodnice glede sodne in | n’ki naroda, uživajočega, največje ugodnosti, upravne zaščite svoje osebe in svoje imovine istoi Prav tako so državljani ene.stranke pogodnice ravnanje kakor domači državljani in pripadniki na-1 na ozemlju druge stranke^ pogodnice oprosčepi priroda, uživajočega največje ugodnosti. Zaradi izvrše-1 milnih posojil in kontribucij.
vanja in branjenja svojih pravic imajo na ozemlju' Č!e se vrše razlastitve zaradi obče koristi, >e druge stranke pogodnice svoboden pristop pred so- j niora dajati onim. ki so s tem prizadeti, primerna dišča in druge organe, služeče pravni zaščiti, ter uži-. odškodnina, vajo v tem pogledu iste pravice kakor domači držav- j	f ^en ;”)-
Ijani in kakor pripadniki naroda, uživajočega naj-. Trgovci, tvorničarji in drugi obrtniki ene stranke večje ugodnosti. Kakor tem jim je na izvolji, izbfrati1 pogodnice, ki izpričajo z izkaznico, izdano po ob-svoje odvetnike in ostale pravne zastopnike med | lastvih.njih države, da imajo v državi svojega pre-onimi osebami, ki so- po deželnih zakonih upravičene,' bivališča pravico, izvrševati svojo trgovino ah svoj
izvrševati ta poklic.
Člen 2.
Delniškim in trgovskim družbam vsake vrste, vštevši industrijske, finančne, zavarovalne, prometne in transportne družbe, ki imajo sedež na ozemlju ene stranke pogodnice in ki tam pravno obstoje po njenih zakonih, se priznava pravni obstoj tudi na ozemlju druge stranke pogodnice. Prav tako se ocenjajo glede svoje poslovne sposobnosti in pravice, nastopati pred sodiščem, po zakonih svoje države. Njih pravica, poslovati na ozemlju drage stranke pogodnice, se ravna po vsakokrat tam veljavnih zakonih in predpisih.
V vsakem primeru uživajo tako glede pogojev za pripustitev, izvrševanje svoje delavnosti kakor tudi v vsakem drugem pogledu iste pravice, ugodnosti in oprostitve kakor istovrstne družbe naroda.
obrt, in da tam plačujejo zakonite davke in davščine, so nekvarno nadaljnjim koristim, izvirajočim iz največjih ugodnosti, upravičeni, sami ali po svojih trgovinskih potnikih, vpoštevaje predpisane formalnosti, na ozemlju druge pogodnice nabavljati blago pri trgovcih, ki izdelujejo blago. Nadalje smejo iskati naročil pri trgovcih ali pri drugih osebah, v katerih obratu se uporablja blago ponujene vrste. Upravičeni so, nositi s seboj blagovne ogledke in vzorce, vendar pa ne blaga.
Izkaznice se morajo ujemati z obrazcem, ki je bil določen v mednarodnem sporazumu o uprostitvi carinskih formalnosti, podpisanem dne 3. novembra 1923. v Ženevi. Konzularna ali druga viza se ne zahteva.
Odredbe tega člena se ne uporabljajo na potno obrtovanje, na krošnjarstvo in na iskanje naročil pri osebah, ki se ne bavijo ne s trgovino ne z obrtom. Stranki pogodnici si pridržujeta v tem pogledu po-
uživajočega največje ugodnosti.
Državljani ene stranke pogodnice uživajo na j polno svobodo svojega zakonodajstva. ozemlju druge stranke pogodnice iste pravice in ugodnosti, ki se dovoljujejo državljanom katerekoli tretje države za ustanavljanje onih delniških ali
Člen 6.
,Stranki pogodnici se zavezujeta, da ne bosta drugih trgovskih družb ali za udeleževanje pri njih, j ovirali medsebojnega prometa z nikakršnimi uvoz-ki so navedene v prvem odstavku tega člena. : nimi ali izvoznimi prepovedmi.
»Izjeme od tega so dopustne, kolikor se uporabljajo na vse dežele ali na dežele, pri katerih veljajo isti pogoji:
a) glede na javno varnost;
Če pa obremenja ena stranka pogodnica proizvode tretje države z višjimi davščinami nego proizvode druge stranke pogodnice ali če uvede za proizvode tretje države uvozne prepovedi ali uvozne
b)	glede na javno zdravje ali zaradi zaščite ži-1 omejitve, ki ne veljajo za proizvode druge stranke
vali ali rastlin zoper bolezni in škodljivce kakor pogodnice, sme navezati uporabo znižanih davščin tudi zaradi zaščite rastlin zoper degeneriranje in za proizvode druge stranke pogodnice ali njih pri-izumiranje;	pustitev za uvoz po potrebi na pogoj, da se predlože
c)	glede orožja, streliva in vojnega orodja in v potrdila o izvoru.
izrednih razmerah glede ostalih vojnih potrebščin; s Stranki pcgodnici se zavezujeta, skrbeti za to,
d)	glede blaga, ki je ali bo na ozemlju ene | (]a se ne bo ovirala ob izdajanju potrdil o izvoru
stranke pogodnice predmet državnega monopola, nadalje zato, da se izvedejo za tuje blago vse druge prepovedi ali omejitve, ki veljajo ali bodo veljale po notranjem zakonodajstvu za proizvajanje, prodajanje, odpravljanje ali porabljanje istovrstnega domačega blaga v domači državi.
trgovina z nepotrebnimi formalnostmi.
Potrdila o izvoru smejo izdajati carinska oblast-va na odpošiljališču v notranjščini ali na meji ali pa pristojna domača industrijska, trgovska ali kmetijska zbornica. Obe vladi se lahko sporazumeta, da preneseta pravico, izdajati potrdila o izvoru, še na druge nego na zgoraj imenovane naprave ali na kmetijske združbe ene obeh držav. Če ni izdalo potrdil i eno izmed državnih oblastev, pooblaščenih za to, sme ! zahtevati vlada namembne države, da jih overovi ! njeno diplomatično ali konzularno oblastvo, ki je pristojno za odpošiljališče blaga. Ta . overovitev je brezplačna.
Potrdila o izvoru so lahko spisana v jeziku namembne države ali pa v jeziku izvozne države; v poslednjem primeru smejo zahtevati carinarnice namembne države njih prevod.
Člen 14.
Ob pogoju ponovnega izvoza ali ponovnega uvoza in s pridržkom potrebnih nadzorstvenih ukrepov oprašča vsaka stranka pogodnica vseh uvoznih in izvoznih davščin:
a) uporabljene vsakovrstne obdevke, navadne v trgovini, ponjave in druge vklade, tudi tkalčja vra-
či en 7.-	'
Stranki pogodnici priznavata vzajemno druga drugi svobodo provoza čez svoje ozemlje.
Izjeme od tega so dopustne, kolikor se uporabljajo na vse dežele ali na dežele, pri katerih veljajo isti pogoji:
a)	glede na javno varnost;
b)	glede na zdravstveno policijo ali zaradi zaščite živali ali rastlin zoper bolezni in škodljivce;
c)	glede vojnih potrebščin v izjemnih razmerah.
Stranki pogodnici se zavezujeta, da ne bosta pobirali provoznih davščin.
Te odredbe veljajo tako za blago, ki se provaža neposredno, kakor tudi za blago, ki se med provozom pretovarja, preklada ali vskladišča.
Člen 8.
Z zemeljskimi in obrtnimi proizvodi vsake stranke pogodnice je ravnati ob uvozu na ozemlje druge tila, lesene in papirne tuljave, ki se uvažajo z ozem-
stranke pogodnice in ob izvozu na ozemlje drage ija ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranke ,	„	,
stranke pogodnice glede zneska, pobiranja in za- pogodnice zato, da se blago izvozi, ali ki se vračajo dJ'zave v provozu čez ozemlje druge stranke pogod-
Člen 16.
Pri odpravljanju potnikov in njih prtljage po železnicah strank pogodnie ni ob enakih pogojili nobene razlike med državljani ene in druge stranke pogodnice glede cen, načina, po katerem se odpravljajo, kakor tudi ne glede davščin in davkov, ki so s tem v zvezi.
Člen 17.
Z blagom, odpravljenim iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na- nemško železniško postajo ali v provoznem prometu čez nemško ozemlje, se ne ravna, če se izpolnijo enaki pogoji na nemških železnicah, glede cen, načina, po katerem se odpravlja, kakor tudi davkov in davščin, ki so s tem v zvezi, neugodneje nego z enakovrstnimi transporti blaga, ki se odpravljajo med nemškimi di-žavnimi železniškimi postajami v isti smeri in na isti prometni progi.
Enako načelo velja za srbsko-hrvatsko-slovenske železnice glede blaga, ki se pošilja iz Nemčije na eno izmed srbsko - hrvatsko - slovenskih železniških postaj ali v provoznem prometu čez srbsko-hrvat-sko-slovensko ozemlje.
Člen 18.
Stranki pogodnici se zavezujeta, da bosta vzajemno priznavali vozne cene, ki veljajo ali bodo veljale na njiju železnicah v isti smeri in na isti prometni progi za enakovrstno blago, ki se odpravlja iz tretje države ali v tretjo državo.
Člen 19.
Stranki pogodnici bosta delovali na to, da se uvedejo po dejanskih potrebah direktne tarife za promet potnikov, prtljage in blaga tako med ozem-Ijema strank pogodnie kakor tudi za promet mod ozemljem ene stranke pogodnice in ozemljem tretje
Člen 9.
varovanja carin in davščin kakor tudi glede vseh z ozemlja druge stranke pogodnice, če se dokaže carinskih formalnosti po načelu največjih ugodnosti. | so bili uporabljeni za izvoz blaga;
I b) predmete, ki se pošiljajo v popravo;
I c) orodje, instrumente in mehanične priprave, ki Srbsko-hrvatsko-slovenski zemeljski in obrtni jih uvaža podjetnik ene stranke pogodnice na ozem-proizvodi, označeni v priloženi tarifi A, se no. obre- ije drugo stranke pogodnice zato, da opravi njegovo menjajo ob uvozu v Nemčijo z večjimi carinami, osebje tam dela za montiranje, preizkušanje ali po-nego so določene v tej tarifi	I dobna dela, ne glede na to, ali se imenovani pred-
Nemški zemeljski in obrtni proizvodi, označeni meti pošiljajo ali pa jih prinaša osebje samo s seboj;
: niče.
Člen 20.
v priloženi tarifi B, se ne obremenja jo ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z večjimi carinami, nego so določene v tej tarifi.
Člen 10.
d)	strojne dele, ki se pošiljajo v preizkus;
e)	blago (razen potrošnih predmetov), ki se pošilja na razstave ali vzorčne semnje;
f)	blago (razen potrošnih predmetov), ki se po-I šilja na negotovo prodajo izven semanjega in trž-
Vsaka stranka pogodnica bo označila oblastva, nega prometa;
ki -so upravičena in dolžna, dati na zahtevo, obvezno j ^ vozove za pohišje in omare za pohišje, ki pre-obvestilo o carinskih stopnjah m tarifiranju blaga, stopajo mejo zato, da prevažajo predmete z ozemlja ki je v vprašanju točno označeno.	ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranke po-
Člen 11.
Notranje davščine, ki obremenjajc ali bodo ofare-menjale na ozemlju ene stranke pogodnice, bodisi na račun države ali občine, bodisi druge korporacije, proizvajanje, pripravljanje ali porabljanje kateregakoli blaga, ne smejo z nikakršnim izgovorom obre-menjati proizvodov druge stranke pogodnice više ali nadležneje nego istovrstne proizvode domače države ali države, ki uživa največje ugodnosti.
Nobena stranka pogodnica ne bo obremenjala predmetov, ki se ne izdelujejo na lastnem ozemlju in ki so imenovani v priloženih tarifah k členu 9.-te pogodbe, z izgovorom notranje obdačitve ob uvozu z novimi ali zvišanimi ali z iznova uvedenimi ali iznova zvišanimi davščinami.
Člen 12.
Za nemške zemeljske in obrtne proizvode, ki se uvažajo čez ozemlje drugih držav v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, in za srbsko-hrvats-ko-slovenske zemeljske in obrtne proizvode, ki se uvažajo čez ozemlje drugih držav v Nemčijo, nadalje za zemeljske in obrtne proizvode drugih držav, ki se uvažajo čez ozemlje ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranke pogodnice, se ne smejo zahtevati ob uvozu nobene drage ali višje carino ali davščine, nego če bi se bili uvozili iz izvorne države neposredno ali skozi katerokoli drugo državo.
Ta odredba velja tako za neposredno prevoženo blago kakor tudi za blago, ki se med provozom pretovarja, preklada ali vskladišča.
Člen 13.
Ob uvozu proizvodov ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranke pogodnice se po navadi ne zahtevajo potrdila o izvoru.
godnice, tudi če imajo na povratku nov tovor, ne glede na to, kje se je prevzel ta novi tovor, vendar pa ne, če so bili v tem času uporabljeni zgolj za transporte v notranjščini; oboji prometni sredstvi obenem s priteklinami, ki običajno služijo za prevoz, in z dovolitvijo šestmesečnega roka zg ponovni izvoz;
h) blagovne ogledke in vzorce po členu 10. mednarodnega dogovora o uprostitvi carinskih formalnosti, podpisanega dne 3. novembra 1923. v Ženevi, z dovolitvijo dvanajstmesečnega roka za ponovni izvoz.
Izdelki iz dragih kovin, ki jih uvažajo trgovinski potniki na povratek kot vzorce, se morajo na zahtevo oprostiti punciranja, če se da ustrezno za-
Stranki pogodnici bosta delovali na to, da uredita med gospodarski najvažnejšimi kraji obeh držav telefonski promet in da bosta pospeševali svoje vzajemne gospodarske zveze z ugodno odmero poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin.
Člen 21.
Z nemškimi pomorskimi ladjami in njih tovori je ravnati v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in s srbsko-hrvatsko-slovenskimi pomorskimi ladjami in njih tovori v Nemčiji tako kakor z domačimi ladjami in z ladjami naroda, uživajočega največje ugodnosti, ne glede na to, odkod te ladje prihajajo ali kam so namenjene, in ne glede na to, odkod tovori izvirajo ali kam so namenjeni.
Vsaka prednost, vsaka oprostitev ali draga ugodnost, ki bi jo priznala ena stranka pogodnica ladjam tretje države ali njenim tovorom, se mora priznati tudi drugi stranki pogodnici.
Člen 22.
Načelo enakega ravnanja z domačimi ladjami in njih tovori se ne uporablja:
1.	) na ugodnosti, ki se dajo domačemu ribarstvu;
2.	) na obrežno plovitev, glede katere uživajo ladje vsake stranke pogodnice ob pogoju vzajemnosti v območju druge stranke pogodnice najrvečje ugodnosti.
Člen 23.
Ladje ene stranke pogodnicei, ki prihajajo v pristanišča druge stranke pogodnice, da popolnijo
varovanje, ki ne sme biti večje nego znesek carine, i tov(>r namenjen za inozemstvo ali da raztovorijo Če se vzorci pravočasno zopet ne izvozijo,, zapade del svojega tovora, prihajajočega iz inozemstva, pri
čemer je dovoljeno tudi direktno pretovarjanje, smejo, če se pokoravajo deželnim zakonom in predpisom, obdržati na. krovu oni del tovora, ki je na-
položeno zavarovanje nezavisno od kazni, ki jih določa zakonodajstvo.
Člen 15.
Kolikor se nanašajo odredbe te pogodbe na viza- < m®nierl< za ^ru^° pristanišče iste države ali drage
Jemna priznavanje najvećih „godnoeti, se ne «f|
rahljajo:
a)	na posebne ugodnosti, ki jih je ali jih bo dovolila ena stranka pogodnica sosednjim državam, da se olajša obmejni promet v razsežnosti, praviloma ne večji nego 15 km na obeh straneh meje;
b)	na pogodbene obveznosti, ki jih je ali jih bo prevzela ena stranka pogodnica na podstavi pogodbe o carinski uniji;
c)	na ugodnosti, ki jih dovoljuje ena stranka pogodnica tretji državi na podstovi dogovora, ki mu je namen, izenačiti notranje in zunanje obdačevanje, zlasti pa zaprečiti dvojno obdačevanje ali zavarovati pravno zaščito in pravno pomoč v davčnih ali davčnokazenskih stvareh.
nih davščin. Te pa ne smejo biti večje od postavk, ki veljajo za domače ladje ali za ladje tretje države.
Ob istih pogojih smejo voziti iz enega pristanišča v drugo pristanišče druge stranke pogodnice, da tam izkrcajo potnike, ki prihajajo iz inozemstva, ali da vkrcajo potnike, ki odhajajo v inozemstvo.
Člen 24.
Glede kakršnihkoli taks in pristojbin, ki se pobirajo za tonažo, pristajanje, ladjevodce, svetilnike, karanteno in temu podobno v imenu in na račun države, javnih uradnikov, privatnih korporacij ali zavodov kakršnekoli vrste, uživajo ladje
vsako stranke pogodnice isto ravnanje kakor domače ladje in ladje naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Ölen 25.
Narodnost pomorskih ladij se priznava vzajemno na podstavi listin, ki jih izdado v vsaki obeh držav pristojna oblastva.
Glede vzajemnega priznavanja listin o prostornini ladij se sklene čimprej med obema strankama pogodnicama poseben dogovor. Dotlej se te listine vzajemno priznavajo.
Pravila in predpisi notranjega zakonodajstva o opremi, ureditvi in varnostnih pogojih ladij ene stranke pogodnice se priznavajo tudi v pristaniščih druge stranke pogodnice.
Člen 26.
Če ladja ene stranke pogodnice nasede ali se razbije ob obalah druge stranke pogodnice, uživata ladja in tovor iste ugodnosti in oprostitve, ki jih priznava zakonodajstvo te države onim domačim ladjam in onim ladjam naroda, uživajočega največje ugodnosti, ki so v istem položaju. Voditelju in posadki se mora dati, tako za njih osebo kakor tudi za ladjo in tovor ista pomoč in podpora kakor domačim državljanom.
Stranki pogodnici sta se poleg tega sporazumeli, da rešeno blago ne plačuje carine, razen če preide ■v notranji promet.
Člen 27.
Tarife znižbe voznih cen ali druge ugodnosti, katerih uporabljanje je vezano na pogoj, da se blago in osebe prej ali slej odpravijo z ladjami določenega državnega ali privatnega brodarskega podjetja ali po določenih pomorskih ali rečnih plovitvenih ce-
stah, veljajo vsekakor v območju one stranke pogodnice, kjer so v veljavi, v isti smeri in za isto prometno progo tudi glede blaga in oseb, ki se odpravljajo na ladjah druge stranke pogodnice iz pristanišča drugam.
Monopoli za odpravljanje izseljenikov se ne dajo.
Člen 28.
Stranki pogodnici sta se sporazumeli, uporabljati zaradi vzajemne zaščite literarne in umetniške svojine odredbe revidiranega bernskega dogovora z dne 13. novembra 1908.
Člen 29.
Stranki pogodnici si vzajemno priznavata pravico, imenovati konzule v vseh onih pristaniščih in tržiščih druge stranke pogodnice, kjer se dopuščajo konzuli katerekoli tretje države.
Konzuli ene stranke pogodnice uživajo na ozemlju drugo stranke pogodnice iste prednosti, oprostitve in pravice, ki se priznavajo sedaj ali se bodo priznavale pozneje konzulom katerekoli tretje države. Vendar pa jim ne gredo te prednosti, oprostitve in pravice v večjem obsegu, nego jih priznava druga stranka pogodnica njenim konzularnim zastopnikom.
Člen 30.
Če bi nastal spor o tolmačenju ali uporabljanju te pogodbe s končnim zapisnikom vred, se predloži spor na zahtevo ene obeh strank pogodnic v odločitev razsodišču. To velja tudi za predhodno vprašanje, ali se nanaša spor na tolmačenje ali na uporabljanje pogodbe. Odločba razsodišča ima obvezno moč.
Razsodišče se ustanovi za vsak sporni primer tako, da imenuje vsaka stranka pogodnica enega
svojih državljanov za razsodnika in da izvolita obe stranki državljana tretje države za predsednika, če se stranki pogodnici ne sporazumeta glede predsednika v štirih tednih, odkar se je prijavila zahteva za razsodiško odločbo, naprosita skupno predsednika upravnega sveta stalnega razsodišča v Haagu, naj imenuje predsednika.
Stranki pogodnici si pridržujeta pravico, se ra-prej za določeno dobo sporazumeti o predsednikovi osebi.
Člen 31.
To jKJgodbo, sestavljeno v dveh izvirnikih v srbskem in nemškem jeziku, ratificirata obe stranki pogodnici, ko jo usvojita zakonodajni telesi. Ratifikaciji se izmenjata čimprej v Beogradu.
Pogodba stopi v veljavo dvajseti dan po izmeni ratifikacij ter ostane v veljavi dve leti od tega dne. Če v šestih mesecih pred potekom tega roka nobena stranka pogodnica ne naznani namere, da jo hoče razveljaviti, ostane pogodba obvezna do poteka šestih mesecev od dne, ko jo ena stranka pogodnica odpove.
Istočasno, ko stopi v veljavo ta pogodba, prestane veljati začasna trgovinska pogodba med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo z
4.	februarja
dne —---------	1921.
5.	decembra
V	potrditev tega so obojestranski pooblaščenci podpisali to pogodbo.
V	Berlinu, dne 6. oktobra 1927.
Živ. Balugdžič s. r.
Prof. dr. M. Todorovič s. r.
Dr. Karl von Schubert s. r.
E. Eiseniohr s. r.
Tar. št.
Iz 7 Iz 11 Iz 28
Iz 45
Iz 47
Iz 48
Iz 49 Iz 83
Iz 107 Iz 110
Iz 115
Tarifa A.
Carina o uvozu v Nemčijo.
Carina
državnih
Imenovanje	mark
za 100 kg
Koraza za krmo	ob	kontroli	uporabe................... 2-50
Fižol, suh	(zrel).................................... 2-40
Konoplja, sirova, očiščena, godena, trljena, otresena, iz-
klejena............................................prosto	•
Pripomba. Tulje je carine prosto.
Tar. št.	Imenovanje
Iz 136 Jajca perutnine, sirova.......
Carina
državnih
mark
za 100 kg 5
Iz 219 Živila in poživila v neprodušno zaprtih posodah, kolikor ne spadajo sama po sebi pod višje carinske stopnje:
Gosto vkuhani sok iz rdečega paradižnika................ 15
Sardine in sardele, kamor spadajo tudi fileti iz njih, v olju, tudi z majhnim dodatkom kapere; sardine, drugače nego v olje vložene ......................■ •	•	30
Sardine, začinjene...................................... 30
Grozdje, presno (namizno grozdje):
uvoženo drugače nego v poštnih pošiljkah v teži do vštetih 5 kg:
v posodah 15 kg sirove teže ali manj v času od dne 1. avgusta do dne 30. novembra.................... 7
Jabolka, presna: nevložena:
v času od dne 25. septembra do dne 31. decembra .	2
vložena:
samo v vrečah v sirovi teži najmanj 50 .kg v času od dne 25. septembra do dne 31. decembra . . .	2-50
drugače vložena................................... 7
Hruške, kutine, presne: nevl ožene:
v času od dne 1. septembra do dne 30. novembra •	2
vložene:
samo v vrečah v sirovi teži najmanj 50 kg v času od dne 1. septembra do dno 30. novembra- . . .	2-50
Slive vsake vrste, kakorkoli posušene (tudi razrezane in olupljene):
nevložene ali samo v sodih ali vrečah najmanj 80 kg
sirove teže......................................... 6
drugače vložene....................................... 8
Slive, brez sladkorja vkuhane	(pekmezi	[mezge])	....	5
Les za sodo (doge in deli dna za sode), tudi les, ki se mu vidi po obdelavi, da je pripravljen za to, nepobarvan, nepooblan:
iz hrastovine........................................0-30	ali
za 1 fm 2-40
Kokoši vseh vrst hi ostala	živa	perutnina,	razen	gosi	.	6
Kokoši vseh vrst (tudi pegatke) in race, zaklane, tudi
iztrebljene, nepripravljene............................ 20
Ribe, žive in nežive, presne, tudi zamrzle:
Krapi:
živi ..................................................... 25
neživi........................................ 12
ostale, razen krapov, linjev, smojev iz Bodenskega jezera, postrvi ali zlatarčic alpskih jezer.............prosto
Iz 273 Žveplova kislina, angleška in kadeča se (oleum) .	.	. prosto
Iz 317o Ferpsilicij, ki ima v sebi silicija:
preko 50 do 80 %......................................... 2
preko 80 %.............................................l
349	Lesni cvet, sirov, aceton, sirov..................... 2
Iz 470	Konoplja, grebenana.......................................... prosto
Tarifa B.
Carina ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Tar. št.
Imenovanje
Iz 223 Ki sim e:
iz 1. Mlečna kislina1
Carina dinarjev v zlatu za 100 kg
25
Iz 234	1. Izgotovljena zdravila kakor tudi vsi kemijski in lekarniški dozirani proizvodi................................................ 230
Iz 247	4. Pisala v ostalem lesu, trsju ali papirnati masi, tudi z
glavico iz navadne kovine ali kosti, celuloida in podobnih snovi:
a)	črna.................................................. 108
b)	v barvi ali tintna.................................... 135
Iz 280 Pletenine in prepleteno (na stanu delano) in mrežasto blago
iz bombaža:
2. Nogavice:
a)	težke nad 700 g po ducatu parov . .................. 400
b)	težke 700 g in manj po ducatu parov . • ■ . ■	350
318 Žamet, pliš in tema podobne volnene, tkanine................. 450
Iz 337 Tkani trakovi:
iz 1. Svileni............................................1800
2. Polsvileni:
iz b) ostale iz umetne svile........................ 000
I Iz 346 Premazane ali napojene tkanine, drugje neimenovane: 1. V kosih, ki se prodajajo na meter......................
Tar. št.	Imenovanje
Iz 370 Usnje, strojeno, tudi dalje pripravljeno: 3. Ostalo:
Carina dinarjev v zlatu za 100 kg
a)	teletina (boks) vseli vret, tudi svinjsko.......... 250
b)	drugje neimenovano (kozje [ševroj, kozličje [ševretj.
safian, antilopno, jelenje usnje itd.)............ 300
c)	lakirano usnje brez razlike ....................... 300
Iz 408 ščetke in omela:
iz 1. Ščetke z nepobarvanim in pobarvanim lesom ali železom:
b) iz živalskih dlak, iz žic navadnih kovin, iz želez-
ne žice, prevlečene z navadnimi kovinami, iz
steklene preje................................. 160
iz 2. Ščetke iz kakršnekoli tvarine, imenovane v točki 1.: a) z lakiranim, poliranim, slikanim, frezanim ali rezljanim lesom; z navadnimi kovinami, tudi po-nikljanimi.............................................. 250
462 Papir za pisma, kuverte iz papirja, dopisnice in karte za pisma, vse to s slikami, obrobki, monogrami, amblemi, okrasnimi črtami, izdelani s tiskanjem, prešanjem ali drugače, ali s pobarvanimi obrobki, s prešanimi, naravnimi ali umetnimi cveticami, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino............................................... 200
472 Slike na papirju, izdelane s tiskom ali kakršnimkoli po-množevalnim procesom (oleografije, litografije, ksilografije, hromolitografije, cinkografije itd.), tudi s podlogo iz papirja, kartona, tkanine, mehko vezane ali broširane •	150
Iz 473 Iz 4. Knjige (razen koledarjev), periodične izdaje in muzikalije (note): iz b) v tujih jezikih:
a) trdo vezano................................. 10
Iz 534 Izdelki iz srebra, ne posebe imenovani, tudi pozlačeni: iz 1. Predmeti za nakit:
b)	brez zveze ali v zvezi s poldragimi kameni ali z imitacijo dragih ali poldragih kamenov, s pravimi
ali ponarejenimi koralami in ponarejenimi biseri .	7000
iz 2. Ostali izdelki:
c)	brez zveze ali v zvezi z drugo neimenovano
tvarino.......................................... 2000
Tar. št.
550
Iz 572
Imenovanje
Nože in škarje za obrezovanje dreves, grmovja, rož, trte, za striženje ovac, za rezanje pločevine in ostali, drugje neimenovani noži, rezila in škarje za obrtništvo, kmetijstvo in industrijo; tudi v zvezi z lesom...............
Noži, žepni nožici in britve:
1.	Samo iz železa ali v zvezi z navadno tvarino, tudi s
kostjo in rogom....................................
2.	V zvezi z drugo fino tvarino:
namizni noži s ponikljanimi držaji iz jekla ali s takimi iz navadnega lesa ali obenovine s ponikljanimi okovi ostali.............................................
Carina dinarjev v zlatu za 100 kg
Iz 583 Izdelki, posebe neimenovani, iz litega železa, tudi v zvezi z lesom ali kovnim železom: iz 2. Obdelani:
iz a) stalna kurišča za parne kotle v kosu težjem od 100 kg .'...................................
595 Posode iz aluminija:
1.	Neobdelane.........................................
2.	Obdelane...........................................
Iz 858 Neimenovani stroji za industrijo in njih deli:
1. Mlinarski..........................................
120
160
250
250
280
Iz 665 Električni aparati:
iz 6. Radijski aparati in njih sestavine.................... 230
Iz 669 Izolirani vodi za električni tok: iz 2. Ostali:
b) opleteni z drugimi prejami nego s svilenimi ali
deloma svilenimi.................................. 200
č) oviti z drugo tvarino............................. 120
Iz 686 Glasbeni instrumenti:
4. Harmonike:
a)	ustne harmonike....................................... 70
b)	ostale................................................ 90
696 Stenske, namizne in ostale ure, drugje neimenovane; žepni števniki in avtomatične priprave za merjenje in vpisovanje, obenem z uro —< vse to iz navadne ali fine tvarine 150
700 Otroške igrače:
1.	Iz navadne tvarine.................................. 120
2.	Iz fine tvarine ali v zvezi s	fino	tvarino............. 250
3.	Iz najfinejše tvarine ali v zvezi	z	najfinejšo tvarino .	300
K prilogi B.
K tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
K tar. št. 121; Pivo vseh vrst:
Če bi dovolila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev tretji državi znižane carinske stopnje za pivo kakršnekoli vrste v sodih ali steklenicah, se pobira najnižja carinska stopnja ustrezno tudi na nemško pivo vsake vrste v sodih ali steklenicah.
Carinska stopnja za nemško pivo vsake vrste v steklenicah ne sme biti nikoli v neugodnem razmerju proti najnižji carinski stopnji, ki se je dovolila tretji državi za pivo kakršnekoli vrste v sodih, nego je razmerje, ki obstoji danes v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev proti veljavni minimalni tarifi za pivo vsako vrste.
K tar. št. 550: Škarje:
Semkaj ne spadajo škarje, ki jih rabijo obrtoma krojači in brivci.
K tar. št. 583: Izdelki iz litega železa-:
Za stalna kurišča za parne kotle se smatrajo ona, pri katerih je rešetka nepremična.
K tar. št. 665/6: Radijski aparati in njih sestavine:
Za dele radijskih aparatov se smatrajo: slušala, vrtilni kondenzatorji, transformatorji za nizko frekvenco, stojala za svetiljke, kurilni upori, blokovni kondenzatorji, zvočniki, anodne baterije, kurilne baterije, svetiljke, pojačevalne cevi, variometri, kristalni detektorji in kristali, tuljave in vrtilci za tuljave, premikala za tuljave, upori visokih ohmov, potenciometri, sklepala za antene.
K tar. št. 686/4 b: Harmonike, ostale:
Semkaj spadajo tudi koncertine.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z razglasitvijo v «Službenih Novinah», ko sta se prej izmenjali ratifikaciji.
Našemu ministru za zunanje posle priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedu-
jemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beograd u, dne 17. decembra 1927.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle:
Velja Vukićević s. r.
Minister za zunanje posle: dr. V. Marinkovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r.
Videl in pritisnil državni pečat: čuvar državnega pečata, minister pravde dr. D. Subotič s. r.
(L. S.) (Podpisi ostalih ministrov.)
Končni zapisnik.
Ob podpisu trgovinske in plovitvene pogodbe, sklenjene danes med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo, so izrekli obojestranski pooblaščenci nastopne pridržke in izjave, ki so sestavni del pogodbe:
K členu 1.
Nedotaknjeni ostanejo predpisi o potnih listih in obči predpisi, ki sta jih izdali in jih izdasta v bodočo stranki pogodnici o zaposlovanju inozemskih delavcev.'
Stranki pogodnici sta se nadalje sporazumeli, da se z odredbami te pogodbe nikakor ne krati pravica vsake stranke pogodnice, v poedinih primerih odreči bivanje državljanom druge stranke pogodnice, bo-ciisi na podstavi sodnega kaznovanja, bodisi zaradi zunanje ali notranje varnosti države, bodisi zaradi siro-tinske, zdravstvene in nravstvene policije.
K členu 3.
Obe stranki pogodnici izjavljata pripravljenost, uvesti čimprej pogajanja o odpravi dvojnega obda-čevanja in o dajanju pravne zaščite in pravne pomoči v đavčnih stvareh.
K členoma 3. in 4.
Odredbe teh členov se uporabljajo ustrezno na juristične osebe in na družbe, označene v členu 2.
K členu 6.-
Odredbe tega člena se ne dotikajo uvoznih in izvoznih prepovedi, ki veljajo sedaj v obeh državah. Stranki pogodnici si bosta vzajemno priobčevali take prepovedi in te prepovedi veljajo tudi nasproti drugi stranki pogodnici toliko časa, dokler se uporabljajo proti vsem deželam.
K členu 7.
Odredbe tega člena se ne dotikajo pravice strank pogodnic, zavarovati s primernimi ukrepi, da se blago, zlasti ono, ki je predmet državnega monopola, resnično provozi.
K členoma 8. in 9.
Za obrtne proizvode z ozemlja ene stranke pogodnice se smatrajo tudi vsi oni predmeti, ki se na-rejajo tam s predelovanjem inozemskih tvarin v prometu za plemeničenje.
K členu 11.
Med notranje davščine spada tudi davek na poslovni promet.
K členu 13.
Nekvarno nadaljnjim pravicam, ki izvirajo za stranki pogodnici iz odredb mednarodnega dogovora o uprostitvi carinskih formalnosti, podpisanega dne
3.	novembra 1923. v Ženevi, naj priznavajo carinska oblastva ene stranke pogodnice potrdila o izvoru, izdana na ozemlju druge stranke pogodnice po odredbah člena 13., tudi takrat, kadar se uvažajo proizvodi prekomorskih dežel čez ozemlje ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranke pogodnice.
K členu 14.
K prvemu odstavku pod točkami a), b), c), d), e) in g):
Ce zahteva carinska uprava zavarovanje carinskega zneska, mora pripustiti uvozniku možnost, da da po svoji volji zavarovanje tudi na drug način, ne pa s položitvijo denarja.
K prvemu odstavku pod točko h):
Glede carinskega zavarovanja veljajo odredbe člena 10. mednarodnega dogovora o uprostitvi carin-skili formalnosti, podpisanega dne 3. novembra 1923. v Ženevi.
Usojam se Vam potrditi prejem tega priobčila, ter Vam ponavljam, gospod poslanik, tudi pri tej priliki izraz svojega najodličnejšega spoštovanja.
Schubert s. r.
Poslaniku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, gospodu Balugdžiću.
Uredile osrednje vlade.
K prvemu odstavku pod točko b):
Dogovor o oprostitvi od uvoznih carin se ne nanaša na prikladko, ki so se dodali predmetom ob popravi v inozemstvu.
K poslednjemu odstavku:
Izdelkov iz dragih kovin, imenovanih v tej odredbi. se izvozne prepovedi ne dotikajo.
V potrditev tega so pooblaščenci dne 6. oktobra 1927. v Berlinu podpisali ta zapisnik.
Živ. Balugdžić s. r.
Prof. dr. M. Todorovič s. r.
Dr. Karl von Schubert s. r.
E. Eisenlohr s. r.
7.
'Navodila za uporabljanje tarife B. trgovinske pogodbe z Nemčijo.* .
V «Službenih Novinah» z dne 20. decembra 192i7., št. 288/LXXX, je razglašen zakon o trgovinski in plovitveni pogodbi med Nemčijo in našo kraljevino, ki jo tudi istega dne stopil v veljavo, o čemer so bile carinarnice obveščene s telegramom generalne direkcije carin pod C br. 51.333 z dne 19. t. m.
Da bi se uporabljala tarifa B. tega zakona pravilno in enotno, dajem carinarnicam to-le pojasnilo in ta-le navodila:
1.	) Dogovorjene carine iz tarife B. se uporabljajo na vse blago iz pogodbenih držav, ki se do vštetega dne 19. tega meseca ni vzelo iz carinskih skladišč, s carinskih nakladališč ali iz carinskih založišč.
2.	) Izdelki iz tar. št. 534. smejo biti deloma ali po vsej površini kakorkoli pozlačeni, pa tudi op'o-
Zapisnik.
Med pogajanji o sklenitvi danes podpisane trgovinske in plovitvene pogodbe med kraljevino Srbov.
Hrvatov in Slovencev in Nemčijo se je nadrobno j	^^Terprim^T^ati “z^ob'
ocem! pomen ovir, ki se obstoje v poedimh državah ;, za zvezo in zaradi tega tudi ne smatrati sreza promet s kozami m krzni vsake vrste. Stranki j bmih iz(Jelkov za izdelko iz z]ata ter jih ocarinjati pogiodnici sta se sporazumeli, delovati na to, da se (
odpravijo izvozne prepovedi in ostale izvozno orne- odredba k tar. št. 550. v pojasnilih k prilogi B. jitve, izvozne carine in ostale izvozne davščine, ki j velja tudi za Up0raWjanje maksimalnih postavk in veljajo v ostalih državah. Nadalje se zavezujeta,; p0 tej odredbi ni smatrati za škarje za obrtno upo-odpraviti za kože in krzna vsake vrste izvozne pre- i rabljanje iz ^ gt. 550. I<roja&kip in brivskih, pa povedi, izvozne omejitve m ostale izvozne davščine, [ tudi n6 vseh drugih ki imaj0 tip domačih Škarij in ki veljajo v njiju lastnih državah. Ta odprava se , ki ge dado obenem rabiti ^ domačo in za obrtno zgodi v dvajsetih dneh od dne, ko) naznani ena b kakršno so n. pr.: škarje za manikiranje stranka pogodmea drugi stranki pogodmci, da na-|(za	nohtov in k^e okoli nohtov), za reza-
nje platna in vobče škarje, ki služijo za rezanje in krojenje izdelkov iz preje ter so istega tipa kakor domače.
S tem pojasnilom ukinjam četrti odstavek komentarja k stari tarifi za tar. št. 549.
4.) Dasi je točka 1. tar. št. 572. dogovorjena celotno z znižano carino 120 Din, vendar ni s tem izključeno uporabljanje carine 50 Din na britve s platnicami iz mehkega lesa, ker je tako besedilo z znižano carino 50 Din dogovorjeno z Avstrijo.
Na namizna nože iz tar. št. 572.. točke 2., se ne pobira dodatek za ponikljevanje iz občih opazk za navadne kovine iz točke 1., drugega stavka, niti kadar so platnice ponikljane, niti kadar imajo okove ali zakovice ponikljane, ker je ta obdelava izrečno imenovana.
V Beogradu, dne 20. decembra 1927.;
C. br. 51.494.
Namestnik ministra za finance: minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
na-
merja izvesti odpravo.
Ta dogovor je sestavni del danes sklenjene trgovinske in plovitvene pogodbe ter stopi istočasno z njo v veljavo.
Y Berlin u, dne 6. oktobra 1927.
Živ. Balugdžić s. r.
Prof. dr. M. Todorovič s. r. Dr. Karl von Schubert s. r. E. Eisenlohr s. r.
Izjava.
Ob sklenitvi danes podpisane trgovinske in plovitvene pogodbe med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo sta se stranki pogodnici sporazumeli, da uveljavita pogodbo celoma ali deloma čimprej, še pred njeno ratifikacijo, kolikor je to dovoljeno po ustavnih ali zakonskih odredbah. Dan uveljavitve določita obe vladi sporazumno.
V Berlinu, dne 6. oktobra 1927.
Živ. Balugdžić s. r.
Prof. dr. M. Todorovič s. r.
Dr. Karl von Schubert s. r.
E. Eisenlohr s. r.
*
Ministrstvo za zunanje posle, št. II. Is. 1199-
V Berlinu, dne 6. oktobra 1927.
Gospod poslanik!
V zvezi z danes podpisano trgovinsko in plovit-veno pogodbo med Nemčijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev 'ste me, Prevzvišenost, obvestili z noto z današnjega dne Pov. br. 581, da izda \ aša vlada potrebna navodila, da so bo izkazovala ob uporabljanju sedaj veljavnih ali pozneje uvedenih odredb v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki urejajo bivanje in naseljevanje inozemskih državljanov kakor tudi pripuščanje in delovanje inozemskih družb, nemškim državljanom in dražbam največja uslužnost. Isto da velja tudi za uporabljanje osebnih in stvarnih pogojev, ob katerih smejo tuji državljani opravljati svoj poklic, kakor tudi za uporabljanje odredb o zaščiti domačega delovnega trga..
8.
Pravilnik
o draginjskih dokladah Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
§ 1-
Pokojninski zavod za nameščence daje svojim rentnikom poleg zakonitih rent draginjske doklade po predpisih tega pravilnika.
§ 2.
Pravico do draginjskih doklad ima vsaka oseba, ki jjrejema od zavoda invalidsko, starostno, vdovsko ali otroško rento. Kolikor ne obstoje posebni mednarodni dogovori, imajo tuji državljani pravico do te doklade samo, če plačujejo tudi dotične tuje države draginjske doklade našim državljanom.
§ 3.
Draginjska doklada je v obveznem (§ 1. p. z.), prostovoljnem (§ 28. p. z.) in neobveznem (§ 30. a
p. z.) zavarovanju enaka razliki med rento, pripadajočo rentniku na podstavi določil zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 12. maja 1922., «Službene Novine» št. 125/XX, in naredb, izdanih na podstavi § 3. tega zakona, in računsko rento, ki se dobiva po nastopnih določilih:
a)	Letni znesek računske invalidske rente je enak:
1.	) osnovnemu znesku 1800 Din, ki se mu dodaja po 30 Din za vsakih polnih 360 Din premije, plačane v poslednjih 10 letih nad zneskom premije IX. razreda, t. j. 180 Din mesečno, povečanim za
2.	) desetkratno povprečno premijo in eno šestino vsote vplačanih premij, pri čemer se računijo premije, vplačane od dne 1. januarja 1909. do dne 31. decembra 1923., s povprečno premijo izza dne
1.	januarja 1924., a največ s 126 Din.
b)	Osebam, ki prejemajo starostne rente, je gorenja računska renta povečana za 10 %.
c)	Računska vdovska renta znaša 50 % moževe pravice do rente po točkah a) in b), otroška renta za enega otroka 25 %, za dva otroka 35 %, za tri otroke 40 %, za štiri ali več otrok 45 % roditeljeve pravice do rente, renta sirot brez očeta in matere za, eno siroto 50 %, za dve siroti 75 %, za tri sirote 85 %, za štiri sirote 90 %, za pet ali več sirot pa 95%,
d)	Najmanjša računska renta znaša za invalidskega rentnika 3000 Din na leto, za starostnega rentnika 3300 Din, za vdovo 1800 Din in za prvo siroto brez očeta in matere 1500 Din; za ostale dvojne sirote se računi renta samostojno po določilu točke c).
§ 4.
Draginjska doklada iz zavarovanja na višje dajatve po členu IV. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev v obliki cesarske naredbe z dne 25. junija 1914., drž. zak. št. 138, je enaka 50 % zneska rente.
Vplačila, iz katerih se je vračunila zavarovalna doba pred dnem 1. januarja 1909., povečujejo računsko rento za Vi (eno četrtino) premij, ustreznih vra-čimjeni dobi.
§ 5-
Draginjsko doklado določa rentna komisija obenem z rento. Zoper odlok rentne komisije o draginj ski dokladi je dopustna pritožba na načelništvo Pokojninskega zavoda, in sicer v 14 dneh od dne, ko se je vročil odlok.
§ 6-
V izrednih primerih sme dovoliti načelništvo na predlog rentne komisije vdovam z otroki in dvojnim sirotam, katerih obstoj je ogrožen, ker nimajo sredstev za preživljanje, mesečno podporo za dobo enega leta v okvira skupnega zneska, ki ga določi vsako leto občni zbor za prihodnje poslovno leto. Ta znesek ne sme biti večji nego 40 % prispevka Pokrajinskega pokojninskega sklada. Izredna mesečna podpora sme znašati 10 %, 20 %, 30 %, 40 % in največ 50 % računske rente.
§ 7.
Pokojninski zavod mora računiti primanjkljaj, ki je nastal zaradi računanja nadej in rentnih dajatev po tem pravilniku, kakor tudi zaradi dajatev, ki so bile priznane, preden je bil uveljavljen ta pravilnik, tor ga počenši z letom 1927. postavljati v bilanco in amortizirati z delom letnega prebitka, ki ga določi občni zbor.
Zato, da se postavlja obremenitev v bilanco, se računi premijska rezerva nadej za vsa obstoječa zavarovanja, za rente, tekoče na dan, ko se računi rezerva, in za zavarovanja, ki so prestala najdlje pred 42 meseci od dne, ko se je računila rezerva, po tabelah, ki se izračunijo na podstavi 6%ne obrestne mere po normali za računske rente tega pravilnika in tako, kakor bo v »tabelah natančneje razloženo. Te tabele bodo tvorile dodatek k štatutu; vendar pa ostane § 87. s sedanjimi tabelami v veljavi za računanje zakonite rezerve za preodkaze.
§ 8.
Določila tega pravilnika nimajo vpliva na odpravnine po §§ 18. in 19. zakona in tudi ne na povračilo premij po § 25. zakona, ki se odmerjajo tudi nadalje po določilih zakona.
Če se premije po § 25. pokojninskega zakona vrnejo, se zmanjša računska renta § 3. tega pravilnika v razmerju prejetega povračila proti vsoti vseh vplačanih premij s 6%nimi obrestnimi obrestmi od dne povračila, ali vplačila.
§ 9.
Ta pravilnik, s katerim se nadomešča pravilnik, odobren z odlokom gospoda ministra za socialno politiko z dne 9. septembra 1924., Z. br. 66, in objavljen v Uradnem listu z dne 4. decembra 1924., št. 351/112, stopi v veljavo dne 1. januarja 1928. in velja začasno, dokler ne bo zahteval uspeh bilance njegove izpremembe.
Rente z rednimi in izrednimi dokladami, priznane do dne 31. decembra 1927.,' ostanejo neizpremenjene do revizije.
* * *
Na podstavi določil § 7. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo z dne 12. maja 1922. in točke 2.) § 41. Statuta Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani odo-brujem prednji pravilnik o draginjskih dokladah Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, ki naj se natisne v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» in v «Službenem Glasniku splitske i dubrovačke oblasti».
V Beogradu, dne 10. decembra 1927.;
Z. R. br. 10.877/IV.
Minister za socialno politiko:
dr. Gosar s. r.
9.
Razpisa glede potrdil o izvoru blaga iz Italije.*
S tem se dopolnjuje tretji odstavek razpisa C. br. 17.549 z dne 21. aprila 1926.*»
Carinarnicam se naroča, naj se Odslej ravnajo po tej odločbi.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 12. decembra 1927.; C. br. 50.514.
Razglasi osrednje vlade.
Št. 11.196.	87 3—2
Natečaj.
Pri kontroli mer v Beogradu, odnosno pri odseku za mere v ministrstvu za trgovino in industrijo, je popolniti službeno mesto strojnega ali elektriškega inženjerja v I. kategoriji.
Reflektanti naj pošljejo svojeročno spisano prošnjo, opremljeno s prilogami po členu 12. uradniškega zakona, ministrstvu za trgovino in industrijo (odseku za mere) najkesneje do dne 1. februarja 19 28.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo (odseka za mere) v Beogradu,
dne 25. decembra 1927.
To se razglaša po § 48. zakona o ureditvi lekarništva z dne 18. decembra 1906., drž. zak. št. 5 ex 1907., s pristavkom, da morejo lastniki javnih lekarn, ki smatrajo eksistenčno možnost svojih lekarn z ustanovitvijo nove lekarne za ogroženo, uveljaviti morebitne ugovore zoper zaprošeno ustanovitev v štirih tednih od dne, ko se objavi ta razglas, ustno ali pismeno pri sreskem poglavarju v Ljutomeru.
Pozneje došli prizivi se ne bodo mogli vpošte-vati.
V Mariboru, dne 19. decembra 1927.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
Vet. br. 51/2.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 9. januarja 1928.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Maribor, desni breg: Dežno (Varoš 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Lastnič (Lastnič 1 dvorec);
Mehurčasti izpuščaj goved. Maribor, levi breg: Cirknica (Cirknica 1 dvorec).
I.
Namestnik gospoda ministra za finance, gospod minister za trgovino in industrijo, je odredil po poročilu trgovinskega oddelka italijanskega poslaništva v Beogradu in na podstavi člena 273. carinskega zakona po zaslišanje carinskega sveta:
«Za polnoveljaven dokaz pogodbenega izvora blaga so sprejemajo tudi potrdila, ki jih izdajajo pokrajinski ekonomski sveti v Italiji (Consiglio Pro-vinciale deU’ Ecconomia). ker so prevzeli vse posle trgovskih zbornic.»
Carinarnicam se naroča, naj se ravnajo po tej odločbi.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 22. decembra 1927.; C. br. 51.800.
n.
Namestnik gospoda ministra za finance, gospod minister za trgovino in industrijo, je odredil po poročilu trgovinskega oddelka italijanskega poslaništva v Beogradu in na podstavi člena 273. carinskega zakona po zaslišanju carinskega, sveta:
«Za polnoveljaven dokaz pogodbenega izvora blaga se sprejemajo tudi potrdila, ki jih izdajajo pokrajinski ekonomski uradi v Italiji (Ufficio Provin-ciale deli’ Ecconomia).
Taka potrdila naj se sprejemajo za polnoveljavna tudi, če so izdana, na obrazcih, na katerih je v za-glavju vtisnjena firma ene izmed trgovskih zbornic v Italiji.
S tem se dopolnjuje razpis C. br. 51.800 z dne 22. decembra 1927.»
Carinarnicam se naroča, naj se ravnajo po tej odločbi.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 24. decembra 1927.; C. br. 52100.
to.
Pojasnilo oddelka VII. v razpisih C. br. 43.918/22 in C. br. 17.549/26 glede izpolnjevanja potrdil o izvoru
blaga.**
Na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 273. carinskega zakona je izdal namestnik gospoda ministra za finance, gospod minister za trgovino in industrijo, to-le odločbo:
«Carinamioe naj sprejemajo za polnoveljaven dokaz o izvoru blaga tudi ona potrdila, v katerih jo število vagonov vpisano drugače nego ostali podatki.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dno 23. in z dne 29. decembra 1927., št. 291/LXXXI in 296/LXXXHI.
Razglasi velikega župna ljubljanske eblasti.
P. br. 10.700.
Razpis službe šolskega upravitelja.
Na dvorazredni osnovni šoli v Dupljah, srez Kranj, se razpisuje služba šolskega upravitelja v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlože najkesneje do dne 10. februarja 192 8. velikemu županu ljubljanske oblasti.
V	Ljubljani, dne 2. januarja 1928.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja dr. Capuder s. r.
Vet. br. 4.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 26. decembra 1927. do dne 1. januarja 1928.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Pasja steklina.
Ljubljana, okolica: Pijava gorica (Pijava gorica 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Brežice: Artiče (Artiče, Dolenja vas in Zgornji Obrež po 1 dvorec). Krško: Cerklje (Gorica 1 dvorec), Krško (Leskovec 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Knc'z-dol 2 dvorca). Litija: Krka (Mevce 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Medvode (Zbilje 6 dvorcev in Zgornja Senica 2 dvorca). Ljubljana, mesto: Ljubljana, mesto 1 dvorec.
V	Ljubljani, dne 4. januarja 1928.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: oblastni veterinarski referent Paulin s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. br. 2926/1.'	114
Razglas.
Mag. ph. Karel K u p f e r s c h m i d v Mariboru je sprožil ustanovitev nove javne lekame v Gornji Radgoni ter zaprosil koncesijo za obratovanje te lekarne.
* Uradni list z dne 3. maja 1926.', št. 188/41.
Steklina.
Maribor, levi breg: Šetarova - Radehova (Radehova 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Celje; Braslovče (Braslovče 3 dvorci, Parižlje 1 dvorec, Spodnje Gorce 2 dvorca), Žalec (Zgornja Ložnica 1 dvorec). Čakovec: Vratišinec (Vratišinec 14 dvorcev). Maribor, desni breg: Činžat (Činžat 1 dvorec), Orehova vas (Orehova vas 2 dvorca). Ptuj: Središče (Središče 5 dvorcev). Slovenjgradec: Šoštanj (Šoštanj 3 dvorci), Velenje (Stara vas 2 dvorca in Velenje 1 dvorec).
V Maribor u, dne 9. januarja 19®.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi ljubljanskega oblastnega odbora.
Št. 983/705 zdr.
Razpis.
Razpisujem službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Grosuplje z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginjskimi dokladami
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 1. februarja 192 8. pri ljubljanskem oblastnem odboru v Ljubljani. Ljubljanski oblastni odbor v Ljubljani, dne 2. januarja 1928.
Predsednik: dr. Natlačen s. r.
Razglasi oblastnega odbora mariborske oblasti.
Št. II A 5651/27.	1 n 3__1
Razglas o ofertni licitaciji za dobavo gradbenega lesa za popravo lesenega mostu čez Dravo pri Dravogradu.
Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu iz leta 1921. kakor tudi vseh njegovih poznejših dopolnitev in izprememb javno pis-m e n o 1 i c i t a c i j o s skrajšanim štirinajstdnevnim rokom za dobavo 172-489 m3 dobro oble-ž ane g amacesnovegagradb enega lesa.
Licitacija se bo vršila v soboto dne 21. januarja 19 2 8. ob desetih v sobi št. 22 oblastnega dvorca v Mariboru, Vrazova ulica št. 5.
Gradbeni pogoji za dobavo lesa in podrobni izkazi kosov so na vpogled med uradnimi urami v zgoraj navedeni sobi oblastnega dvorca in v občinskih pisarnah v Slovenjgradcu, na Otiškem vrhu, v Dravogradu, Guštanju, na Prevaljah, v Mežici, Črni, Kotlah, Libeličah in čemečah.
Dobava lesa s postavitvijo na lice mesta vred je uradno proračunjena na 120.742 Din.
Vsak ponudnik mora predložiti najkesneje do dne 21. januarja 1928. ob pol desetih ponudbo, opremljeno s kolkom za 100 Din, v zapečatenem ovitku in z zunanjo oznako: «Ponudba za dobavo lesa za most pri Dravogradu» ter položiti kavcijo v iznosu 10 % ponujene vsote.
Ločeno od tega je predložiti potrdilo davčnega urada, da je ponudnik plačal vse zapadle davke, in izjavo, da pristaja na splošne in specialne dobavne pogoje.
Oblastni odbor pa si pridržuje pravico, oddati dobavo ne glede na višino ponujene vsote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi.
Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru,
dne 3. januarja 1928.
Predsednik: dr. Josip Leskovar s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblasten.
S 30/27—12.	111
Odprava konkurza.
Pnezadolženka: I n t e r n a c i j o n a 1 n a k o pa li š n a in hotelska delniška družba v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem na Bledu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 30/27—2 o imovini te prezadolženke, je po § 166., odstavku 2., k. r. odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 30. decembra 1927.
S 13/27—72.	112
Odprava konkurz».
Prezadolženima: firma Franc Cerar, družba z o. z., tovarna slamnikov in klobukov v Domžalah.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 13/27—2 o imovini te prezadolženke, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je. sklenila prisilna poravnava.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 31. decembra 1927.
S 1/28.	Ho
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini zapuščine po Mariji K a r n i č n i k o v i, posestnici v Slovenjgradcu, ki jo zastopa kurator Lovro Vaupot, tajnik Okrajne hranilnice v Slovenjgradcu.
Konkurzni komisar: Ivan Romold, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Slovenj-gradeu.
Upravnik mase: dr. Rasto Kunc, notar v Slovenjgradcu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu v sobi št. 2 dne 8. februarja 1928. ob devetih. Oglasitveni rok do dne 1. marca 19 2 8. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dno 15. marca 192 8. ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 5. januarja 1928.
S 8/27—7.	120
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Lovrenc Jeza, posestnik in trgovec v Apačah, pošta Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 8/27—4 o prezadolženčevi imovini, je po § 167. k. r. odpravljen, ker so temu pritrdili vsi upniki.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 29. decembra 1927.
C II 86/27—1.	91
Oklic.
Franc Zalokar in Marija Zalokar, rojena Lapuh, užitkarja na Prilipah št. 16, sta vložila zoper Franca Zalokarja in Katarino Zalokarjevo, rojeno Grdančevo, posestnika na Prilipah št. 16, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 6250 Din s pri-padki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 7. januarja 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Josip Likar, gozdar v p. na Dobah št. 1 pri Kostanjevici.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II.,
dne 23. decembra 1927.
Nc V 1497/27—2.	119
/ Amortizacija.
Na prošnjo drja. Ivana Z or j an a, policijskega zdravnika v Mariboru, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Posojilnice v Mariboru št. 21.956, glaseče se na ime: Marta Košak in na znesek 96.343 Din 20 p, ki jo je prosilec baje izgubil.
Imetnik te hranilne knjižice sc pozivlje, naj uvo. Ijavi svoje pravice v šestihmesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 28. decembra 1927.
Nc I 248/27—3.	'	92 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Franca Trillerja, posestnika v Virmašah št. 38, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Okrajne hranilnice hi posojilnice, r. z, z . n. z. v Škofji Loki, št. 4912 na ime: Marija Trillerjeva iz Virmaš št. 38 in z vlogo, ki je znašala dne 1. januarja 1927. 790 Din 28 p.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne 24. decembra 1927., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 28. decembra 1927.
E 293/27—6.	37
Družbeni oklic.
Dne 3 0. januarja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin; a) zemljiška knjiga Spodnje Koseze, vi. št. 226 (hiša in mlin z opravo, v slabem stanju, z vodno pravico in zemljišči v izmeri 1495 m2); b) zemljiška knjiga Sv. Mohor, vi. št. 134 (zemljišča v izmeri 27.716 m2).
Cenilna vrednost: ad a) s priteklinami 4336 Din, ad bj 10.908 Din 35 p; najmanjši ponudek: ad a) 2891 Din, ad b) 7273 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 7. decembra 1927.
E 955/27—8.	59
Družbeni oklic.
Dno 3 0. januarja 1928. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Okljukova gora, vi. št. 75 (pašnik in njiva), b) zemljiška knjiga Gornja Po-hanca, vi. št. 131 (pašnik in dva travnika).
Cenilna vrednost: ad a) 1960 Din, ad b) 4082 Din; najmanjši ponudek: ad a) 1307 Din, ad b) 2722 Dni.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
E 976/27—110.	60
Družbeni oklic.
Dne 3 0. januarja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kapele, vi. št. 165 (hiša št. 51 s hlevom in vinogradom).
Cenilna vrednost: 68.653 Din; vrednost priteklin: 2416 Din 50 p; najmanjši ponudek: 36.713 Din 75 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za? četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek IL,
dne 30. decembra 1927.
E 1128/27—8.	41
Družbeni oklic.
Dne 23. januarja 1928. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Domžale, vi. št. 580 (skladišče, kolnica s hlevom in podstreškom [pri kolodvoru v Domžalah] in dve njivi).
Cenilna vrednost: 43.639 Din; najmanjši ponudek: 29.092 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 21. novembra 1927.
E 496/27—11.	57
Družbeni oklic.'
Dne 3 0. januarja 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhpolje, vi. št. 40, 42 in 804 (hiša, gospodarska poslopja, hlevi in kozelc).
Cenilna vrednost: 18.061 Din 75 p; vrednost priteklin: 3750 Din; najmanjši ponudek: 12.041 Din 17 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za^ četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 30. decembra 1927.
E 3726/27—5.	,47
Družbeni oklic.
Dne 2 7. januarja 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Šentpetr-sko predmestje v Ljubljani, II. del, vi. št. 64.
Cenilna vrednost: 21.174 Din 60 p; najmanjši ponudek: 10.587 Din 30 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 20. decembra 1927.
E 760/27—5.	55
Družbeni oklic.
Dne 2 8. januarja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. h dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Prebukovje, vi. št. 128.
Cenilna vrednost: 1250 Din: najmanjši ponudek: 833 Din 34 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
E 380/27—7.	40
Dražbeni oklic.
Dne 3. februarja 192 8. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornja Luša, vi. št. 22.
Cenilna vrednost: 64.130 Din; najmanjši ponu-dek: 42.753 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred za-•četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. _
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 15. novembra 1927.
E 254/27—4.	35
Dražbeni oklic»
Dne 3. februarja 1 9 2 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga. Ulaka, vi. št. 272 in 273.
Cenilna vrednost: 39.341 Din; vrednost prite-klin: 505 Din; najmanjši ponudek: 26.546 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbonem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah,
dne 13. decembra 1927.
E 347/27—10.	43
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1 928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Borovnica, vi. št. 1341 (njiva pare. št. 873/3 v izmeri 26 a 56 m2).
Cenilna vrednost: 3320 Din; najmanjši ponudek: 2213 Din 33 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek II.,
dne 19. decembra 1927.
7.	) proga km 84 do 90 iz kamenoloma v Verpetah 230 m3 v proračunjeneni znesku 23.460 Din;
8.	) proga km 90 do 97 iz kamenoloma v Verpetah ali Stranicah 240 m3 v proračun j enem znesku 27.600 Din;
9.	) proga km 97 do 105 iz kamenoloma v Konjicah 440 m3 v proračunjeneni znesku 52.800 Din.
Pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev se dobivajo med uradnimi urami v pisarni gradbene sekcije v Celju.
Dobava se mora izvršiti brezpogojno do dne 31. avgusta 1928. Gradbena sekcija si pridržuje pravico, razpisano množino gramoza zvišati ali skrčiti, oziroma dobavo sploh ukiniti.
Licitacija se bo vršila v pisarni gradbene sekcije v Celju za vsako zgoraj navedeno progo .posebe, in sicer:
v torek dne 14. februarja 1 928.: ob desetih za progo km 43.32 do' 49, ob pol enajstih za progo km 49 do 57, ob enajstih za progo 57 do 61, ob pol dvanajstih za progo km 61 do 72, ob dvanajstih za progo km 72 do 78; v sredo dne 15. februarja 19 28.: ob desetih za progo km 78 do 84, ob pol enajstih za progo km 84 do 90, ob enajstih za progo km 90 do 97, ob pol dvanajstih za progo km 97 do 105. Ponudniki ali njih pooblaščeni namestniki, ki morajo prinesti pismeno pooblastilo, morajo priti na licitacijo točno ob določenem času, ker se po začetku licitacije novi ponudniki ne bodo pripustili k licitaciji. Vsak ponudnik ali njegov namestnik mora podpisati pred licitacijo izjavo, da so mu dražbeni in dobavni pogoji znani in da v celoti pristaja nanje; tudi mora predložiti predsedniku dražbene komisije potrdilo o položeni kavciji, ki znaša 10 % ponujene vsote (ali 20 % za tuje državljane) in ki se mora položiti pri davčnem uradu v Celju najpozneje do dne 14. februarja 1928. bodisi1 v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih, hranilnih knjižicah ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu.
Nadalje je predložiti potrdilo pristojnega davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da je ponudnik plačal vse davke.
Državnocestna uprava^ si pridržuje pravico, oddati dobavo ne glede na višino ponujenih vsot. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi.
Gradbena sekcija v Celju,
dne 7. januarja 1928.
1.	) za Ljubeljsko državno cesto dne 15. februarja ob 10. uri;
2.	) za Trojansko državno cesto, I. in II. oddelek, dne 16. februarja ob 10. uri;
3.	) za Tržaško državno cesto, L oddelek, dne 17. februarja ob 10. uri;
4.	) za Tržaško državno cesto, II. oddelek, dne 17. februarja ob 11. uri;
5.	) za Zagrebško državno .cesto dne 18. februarja ob 10. uri.
Vsak ponudnik mora podpisati pred ustno licitacijo izjavo, da v celoti pristaja na dražbene in dobavne pogoje kot obvezne in da ostane v besedi 60 dni po izvršeni licitaciji.
Obenem je izročiti predsedniku komisije potrdilo blagajne delegacije ministrstva financ v Ljubljani o položeni 10%ni kavciji, ki je odmerjena po p-o-•računski vsoti o dobavi gramoza za posamezne gra-moznike, in uradno potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, o plačanih davkih za zadnje trimesečje.
Gradbena sekcija si izrečno pridržuje pravico, oddati dobavo gramoza ne glede na višino posameznih ponudb in množino gramoza sorazmerno z višino dovoljenega kredita po potrebi zmanjšati ali zvišati.
Gradbena sekcija v Ljubljani,
dne 7. januarja 1928.
Št. 73/n in 74/11.	109 2—2
Razpis dobav.
Razpisuje se:
a)	dobava 500 kg transformatorskega olja;
b)	dobava 5000 m pocinkane železne žice in 6000 m pocinkane železne vrvi.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 5. j a -n u a r j a 1 9 2 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 4. januarja 1928.
Razne objave.
115 Vabilo na redni nbčni zbor,
ki ga bo imela
Tovarna za špirit in drože, d. d. v Račjem,
dne 31. januarja 19 2 8. ob enajstih v prostorih Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Maribora.
Razglasi raznih uradov in oblasten.
Št, 29.	"	113 3—1
Razglas o ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi od km 43.32 do km 105 Trojanske državne ceste.
Po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne
4.	januarja 1928., št. 72, razpisuje gradbena sekcija v Celju na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem račun ovc d st vu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «iSlužbenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 15. novembra 1921., prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza za posipanje prog od km 43.32 do km 105 Trojanske državne ceste Y nastopnih množinah:
1.	) proga km 43.32 do 49 iz kamenoloma v Trojanah 110 m3 v proračunjenem znesku 15.400 Din;
2.	) proga km 49 do 57 iz kamenoloma vi Hegen-bergu ali na Vranskem 350 m3 v proračunjeneni znesku 53.900 Din;
3.	) proga km 57 do 61 iz kamenoloma v Socki 180 m3 v proračunjenem znesku 32.400 Din;
4.	) proga km 61 do 72 iz kamenoloma v Socki 550 m3 v proračunjenem znesku 82.500 Din;
5.	) proga km 72 do 78 iz kamenoloma v Socki ali Polulah 485 m3 v proračunjenem znesku 50.925 Din;
6.	) proga km 78 do 84 iz kamenoloma v1 Vojniku 480 m3 v proračunjenem znesku 49.440 Din;
Št. 32.	121 3—1
Razpis javne ustne licitacije o dobavi gramoza za državne ceste v območju gradbene sekcije v Ljubljani.
Po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 4. januarja 1928., št. 72, se razpisuje na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb in dopolnitev, objavljenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 19221, in dopolnitev, objavljenih v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921.. javna ustna licitacija o dobavi gramoza za državne ceste, in sicer za naslednje proge:
1,.) za Ljubeljsko državno cesto, km 0.0 do 15.0, v proračunjenem' znesku 57.420 Din;
2.	) za Trojansko državno cesto, L in H. oddelek, km 0.8 do 43.3, v proračunjenem znesku 72.070 Din;
3.	) za Tržaško državno cesto, I. oddelek, km 0.0 do 27.0, v proračunjenem znesku 66.500 Din;
4.	) za Tržaško državno cesto, II. oddelek, km 27.0 do 45.45, v proračunjenem znesku 37.290 Din;
5.	) za- Zagrebško državno cesto, km 0.0 do 42.0, v proračunjenem znesku 74.000 Din.
Ustne ponudbe se lahko glase za dobavo gramoza za posamezne proge kakor tudi za dobavo iz posameznih gramoznikov. Dobava gramoza mora biti dovršena najkesneje do dne 31. avgusta 1928.
Podrobni izkaz o razdelitvi gramoza na posamezne proge je na vpogled med uradnimi urami pri gradbeni sekciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
Ustna licitacija se bo vršila v pisarni gradbene sekcije za vsako cestno progo posebe, in sicer:
Dnevni red:
1.	) Računsko poročilo upravnega sveta.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance.
* * *
Gospodje delničarji naj polože delnice najkesneje do dne 23. januarja 1928. pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, kjer dvignejo dotične izkaznice.
Upravni svet.
85 3-3	Poziv upnikom.
Sirovinsko-čevljarska zadruga, r. z. z o. z. v Brežicah v likvidaciji, pozivlje vse člane in upnike, naj prijavijo morebitne terjatve.
Franc Šetina s. r. in Josip Golobič s. r.,
likvidatorja.
3-3
Poziv upnikom.
Upniki Obrtne hranilnice in posojil-i c e v Kranju, r. z. z o. z. v likvidaciji, se po 40. zadružnega zakona pozivljejo, naj priglase orebitne terjatve.
Ll k V i rl a-fnt* 5 n
76 3—3	Poziv upnikom.
Upniki Zadružnega skladišča za na’-bavoin vnovčevanje v Žireh, r. z. z o. z. v likvidaciji, se po § 40. zadružnega zakona pozivljejo, naj priglase morebitne terjatve.
Likvidatorja.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani