SAVINJSKI VESTNIK LtrO IV., ŠTEV. 13 CtLJE, DNE 31. MARCA 1951 f'(»štnina plačana v gotovini giASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJA CELJE-OKOLlCe IN OKRAJA SOSTANjA< POSAMEZNA ŠTEMLKA 3 DIN Spomini na 77. marec 1941 ]>t^spt 1.1 »Irtvilih strani borbe iii »mag jugo»l«- vaiiHkih narodov »27. marca je minilo 10 let od dneva, ko so se jugoslovanslti narodi odločno uprli jjnu.-inemu i/dajstvu vladajočih reakcionarnih krogov, njihovemu zlo- činskemu poskasu, da bi podredili na- šo domovino in njeno svobodo ter ne- odvi.snost tujim fašističnim osvajalcem. V tistih zgodovinskih dneh so Ijud- .ske in resnično demokratične sile naše države pod vodstvom Komunistične partije strmoglavile izdajalsko kapi- tulantsko vlado Cvetkovič-Maček, da bi dosegle neodvi-snost in nacoinalni obstoj. Z aktivnim odporom ljudskih množic po beograjskih ulicah in v vseh krajih države je bil razbit sra- motni in — za naše narode ponižujoči pakt s Hitlerjevo Nemčijo, geslo »Raje vojno kot pakt«, pa je krožilo od me- sta do mesta, od vasi do vasi po vsej naši domovini. To geslo, ki je vznik- nilo v množičaih demonstracijah in ki ga je sprejelo' ljudstvo v srditih spopadih s policijskimi organi takrat- nega izdajalskega režima, je pomeni- lo za našo domovino v tistih usodrih dneh bojni klic vsem svobodoljubnim ljudem, naj se neomajno bore zoi)er profašistično beograjsko vlado, naj obvarujejo neodvisnost in svobodo. Kakor v svobodoljubnem Beogradu, tako so tudi v drugi^j krajih Jugosla- vije vsi roridružile trojnemu paktu in pastale oporišča fašističnih impe- rialistov. 27. marec je bil samo nvod v nove usodne dogotlke za nase narode. Iskra, ki je v julijskih dneh zanetila oboro- ženo ljudsko vstajo proti fašističnim osvajalcem, se je naglo razplamtela v vseh pokrajinah podjarmljene Jugo- slavije v pravi požar, boj jugoslovan- skih narodov pa je postaP sestavni del siplošnega. boja svobodoljubnega sveta proti fašističnim napadalcem. I3anes ob 10. obletnici 27. marca naši narodi ob spominu na vzroke zlo- ma stare Jugaslavije še tesneje zdru- žujejo svoje vrste okrog svoje Partije, zavedajoč se. da bodo samo združeni obvarovali l>ridobitve-velike narodno- osvobodilne vojne, da bodo obvarovali neodvisnost svoje države pred vsemi zunanjimi napadi. Vsak, kdor skuša sedaj ogrožati neodvisnost naše drža- ve, se bo razbil ob jekleni enotnosti naših narodov. Deset let Jugoslavije od 27. marca 1941 do 27. marca 1951 — je 10 let slavnih strani borbe in zmag jugoslovanskih Marodov.« Kaj pripravljajo v okraju Celje-okolica za proslavo 10. OBLETNICE OF Kaikor povsod drugod, se tudi v celj- ski okolici pripravljajo že več mesecev na proslavo 10. obletnice Fronte. Mno- ge frontne organizacije in delovni ko- lektivi dosegajo v šestmesečnem tek- movanju velike uspehe. V tem času so mnogokje zrasli mnogi frontni odbori, šibki s-o se učvrstili. Uspeh frontnih odborov se je iakaeal zlasti pri volit- vah v frontne -odbore in pri volitvah v okrajno in republiško skupščino. Ze same predpriprave in dober izid vo- litev so nam dokaz, da so frontne orga- nizacije v tem tekmovanju zaživele bolj kakor kdajkoli prej. V več kot tričetrt krajih v okraju Celje-okolica so vodili vse predvolilno politično delo domači frontovci, medtem ko so se prej naslanjali največ na okrajne akti- viste. Vaški frontni odbor Zadobrava pa je prejel te dni kot najboljši odbor v okraju že drugič prehodno zastavo od Izvršnega odbora OF Slovenije. Poleg tekmovanja na političnem, go- spodarskem in kulturnem področju pri- pravljajo v cel j siki okolici za naš naj- večji prazniik — 27. april obširne pro-' grame. Od vseh množičnih organizacij 'pri tem najbolj vneto sodeluje orga- nizacija Zveze borcev. Člani te organi- zacije že zbLra,io po vaseh življenje- pise in slike padlih žrtev med NOB za spominsko knjigo, ki bo razstavljena v kotičku NOB celjskega muzeja. Do se- daj so že zbrali okrog 600 življenjepi- sov, od katerih polovico so že poslali v Ljubljano, kjer bodo vse povezali v 3 do 4 okusne, v usnje vezane knjige. Poleg tega pridno zbirajo zgodovinsko- gradivo, partizansko literatiiro, foto- grafije in trofejno orožje. Ponekod pi-^ sejo partizanske kronike svoje vasi'ali kraja, ki bodo pozneje razstavljene v muzeju. Opis partizanskih bolnic pa slabo napreduje. ''Okrajni odbor ZB zbira predloge za državna odlikovanja, katerih bodo zbrali okrog sto v okraju. Pripravljenih in odposlanih v LjiDbljano je že 67j predlogov. ; V tednu ipred proslavo bodo po vseh; krajevnih odborih podelili spomenice! svojcem padlih borcev in žrtev iz NOB.^^ V Laškem bodo odlcrli spomenik pad-| lim borcem, v Marofu spominsko plo-j ščo, v St. Vidu pri Planini pa spomenik^ nedavno umrli Grabenski mamici. 1 v celjskem muzeju bo 27. agrila od-- prta v oddelku NOB razstava zgodo- vinskega gradiva iz naše ljudske revo- lucije s področja Celja in okolice. Na predvečer praznika bodo organizacije delile znake in legitimacije novim čla- nom. v pripravah za proslavo prav pri(!no sodeluje tudi mladinska organizacija. Vta namen so že imeli s krajevnimi komiteji LMS posvetovanja. Mladinci sodelujejo v pripravah svečane aka- demije v Storah, pri pripravljanju raz- s^^ave izdelkov obrtniških vajencev, v športnih tekmah, v Žalcu pri pevskih liočkah in recitacijah, v Braslovčah pa na igralskem odru. Na predvečer pro- slave bodo mladinci in mladinke po- vsod nastopali z zbra;iimi in lepo pri- pravljenimi sporedi. v vseh krajih, kjer obstojajo kul- tumo-umetniška društva in pevski 7bori se tudi pridno pripravljajo, da bodo dočakali naš največji praznik kar najbolj svečano. K tekmovanju so se prijavili trije pev.ski zbori, štiri igral- ske ' družine, ljudska plesna skuipina iz Laškega in tri knjižnice. v šolah bodo povsod izvedli posebne proslave, na katerih bodo razstavljeni šolski izdelki, šolska mladina pa bo ob tej priliki izvedla staršem lepe recita- cije.. Najlepši šolski izdelki bodo ob zaključku teh razstav prikazani na okrajni razstavi. Člani Ljudske tehnike priipravljajo tekmo modelarjev in avtomobilčkov na nožni pogon, pri kateri bodo sodelovali tudi Mariborčani. V Vitanju ali na Planini bodo priredili gorske motoj dirke, v Polzeli in v Laškem pa se bo-i do med seboj pomerili kajakaši. Stro-I kovnjaki tovarA iz Celja in okolice sO: dne 11. marca izvedli delovno akcijo v| partizanskih krajih planinsko-kozjan- skega predela. V akciji je sodelovalo' nad 120 strokovnjakov, ki so tamkajš-j njim prebivalcem ipopravili orodja, stro-; jev in posode v vrednosti nad pol mili-- jona dinarjev. Sklenili so tudi, da bodo; take akcije priredili še večkrat. ; Devet strelskih družin v okraju pri-| pravlja patrolne teke v Laškem, Voj-j niku in Storah. v predpripravah za proslavo tudi ga-^ silci ne drže križem rok. Društva tek-] mujejo med seboj v dvigu članstva ini pri vključevanju gasilcev v ostale mno-^ žične organizacije, predvsem v RKS.'j Nekatera društva bodo sodelovala pr^ kultx)irno-prosvetnih prireditvah. Vsil gasilci pa bodo sodelovali pri organi-' zaciji kresov in ipovork. \ Tudi ostale množične organizacije^ Zveza vojaških vojnih invalidov irr or-? ganizacija Rdečega križa imajo svoje: tekmovalne programe, pri proslavah pa bodo sodelovale z ostalimi društvi. Ta- ko tekmuje tudi Okrajno telovadno^ društvo. Najboljše uspehe so do seda| pokazali v St. Pavlu v Sav. dolini, Voj-i niku, Vranskem, Gomilskem in Bra- slovčah. Večina društev pripravlja te- lovadne akademije s simboličnimi va- jami (himna Kozjanskega odreda). Te- lovadno društvo iz Celja pa pripravlja telovadno akademijo, katero bodo pred- vajali v Kozjem. Planinsko društvo v' Celju, v kate- rega spadajo vse podružn-ce v okraju, je vključeno v tekmovanje Planinskih društev Slovenije. Člani društva so so- delovali v Planinski Titovi štafeti, ki je stekla 13. marca iz Prevalj s Koro- ške meje prreko Pece, Uršlje gore, Smre- kovca, Radohe, Velike Planine na Gor- jance, kjer so štafetno palico sprejeli hrvaški planinci. Poleg tega tekmujejo planinske podružnice v dvigu članstva in prirejanju javnih planinskih preda- vanj. V počastitev 10. obletnice OF bo- do letos zgradili »Herletov dom« v Lo- garski dolini. Na predvečer obletnice T3odo po bi koncem marca napravile te- meljit pregled svojega dela v času. šest- mesečnega 1)ekmovanja, nakar bo lahko ocenjevalna komisija pri OO OF šele preverila njihovo delo in jih v skupni oceni uvrstila rned zaslužne organiza- cije v šestmesečnem tekJnovanju in jim izrekla zaslužno priznanje. ŠOŠTANJSKI USNJARJI so prejeli visoko priznanje v ponedeljek je delovni kolektiv So-j stanjske usnjame že drugič prejel pre- hodno zastavo zvezne vlade, kot naj- boljši delovni kolektiv te stroke v dr- žavi. Prehodno zastavo in denarno na- grado 141.000 din so Šoštanjski usnjarji prejeli za delovne uspehe, ki so jih do-j segli v drugi polovici lanskega leta. Slovesni predaji zastave so poleg čla- nov kolektiva prisostvovali tudi števil- ni zastopnki iz vseh sorodnih podjetij Slovenije. Med drugimi so bili prisotni tudi minister za lahko industrijo tov. Jan Huba, generalni inženir pri glavni direkciji Franc Kumer in sekretar CO ZS usnjarjev Jugoslavije Mato Rolinič. Zastavo je delovnemu kolektivu v imenu zvezne vlade izročil minister Jan Huba, predsedniku upravnega odbora Jožetu Plazniku. Tov. Plaznik je ob sprejemu v imenu kolektiva obljubil, da se bodo še vztrajneje borili, s ciljem, da isi to visoko priznanje osvoje v trajno last. Zastopnik Osješke uspjar- ne, v kateri lasti je bila doslej zastava je ob izročitvi zastave dejal. » —Izročam Vam zastavo od katere se je naš kojektiv težko ločil. Pojdi in čestitaj, Šoštanjskim usnjsirjem k nji- hovi zmagi. Mi jim želimo tudi v bo- doče takšnih uspehov — tovariši so mi ob odhodu naročili — povej pa jim, da naj računajo na nas, ker se bomo borili in vložili vse sile, da si to kar nam je bilo najdražje — zastavo po- novno priborimo!...« Svečanemu razpoloženju tega po- membnega dne so Šoštanj ski usnjarji dali tudi svoj delovni pečat. Dnevne planske naloge so prekoračili za 32 od- stotkov, kar je najvišji preseženi od- stotek, ki so ga dosegli- v letošnjem letu. Babica Karolina Ruduik iz Telenja je dobila eiirajii* aipiomo Babico Karolino Rudnik, ali kakor j« kli- čejo otroci, mama Linča, je s^iiana vsej velenjski okolici in še izven meja šoštauj- skega okraja. Ko so na dan žena cicibaučki priredili proslavo svojim mamicam, so po- vabili tudi teto Linčo ter ji ob tej priliki izročili 10.000 din nagrade in diplomo s» 40 letno vestno delo. Čestitke so prišle tudi iz vse Slovenije. Prisrčno so pozdravile ma- mo Linčo njene sošolke, sedaj stare mamice, od katerih je ena dejala: »Nisem mislila, da boš v svojem žiTljenjm toUko dobrega napravila in prejela tak« priznanje, ki ga pa zares zaslužiš.« Mati Linča je dobila obilo darov, ki s* jili prinesle žene in tudi mali in veliki otroci, ki jim je pomagala na svet. Danes je mam» Linča stara 65 let. V štiridesetih letih j« pomagala in stregla 4000 porodnicam. Tudi danes se no odreče. Gre, če jo pokličejo, p» naj bo vreme lepo, slabo, pot dolga in strma. Zato jo imajo ljudje radi. Posebno otroci se gnetejo okoli nje, kadar jo zagledajo. Le naj se, saj ima rada ta drobiž. Skromna im. mirna, a za svoja leta še čila in zdrava, kar ji mamice in bodoče mamice od ircs želijo še t naprej. , TEDENSKI PREGEED DOGODKOV s £ R o M PO SVETU... NAJVAŽNEJŠE VESTI S KOREJ- SKEGA BOJIŠČA Mac Arthur je" nedavno pred odho- dom na korejsko bojišče ,ponudil se- stanek s pK)veljnikom nasprotnikovili oboroženih sil, da bi sklenili ipremirje. Ta ponudba je izzvala v svetu, poseb- no pa v ZDA, različne komentarje. An- gleška javnost je z zadovoljstvom spre- jela to Mac Arthvirjevo ponudbo, prav tako predsednik Komisije za dobre usluge Entezam. Francoski časopisi dvomijo, da bi Peking sprejel Mac Arthur j evo ponudbo. Po vrnitvi s fronte je Mac Arthur izjavil, da je dal 8. armadi ukaz za prekoračenje 38. vzporednika, ako bo- do zahtevali taktični razlogi in var- nost njenih enot. Ladjevje in aviacija pod njegovim poveljstvom stalno bom- bardira sovražnikove preskrbovalne črte. Vojaške sile OZN so v ponedeljek pregnale iz Južne Koreje poslednjo več- jo enoto sovražnikovih sil. Na vzhodni polovici fronte so čete Mac Arthurja dosegle 38. vzporednik, južnokorejske patrole pa so šle na lastno pest tudi preko vzporednika. Južnokorejske mor- nariške enote so se izkrcale na zahodni obali 60 km severno od 38v vzporednika. IZRAELCI PREDLAGAJO USTAVI- TEV SOVRAŽNOSTI NA KOREJI Izraelsika delegacija pri OZN je pred- ložila Komisiji za dobre usluge spome- nico, v kateri želi, da bi Komisija do- segla sporazum za- mirno rešitev ko- rejskega spopada. Izraelci predlagajo, da bi najprej dosegli sporazum s ki- tajsko vlado, nato pa bi sklicali kon- ferenco, na kateri bi se obravnavala Vsa vprašanja Daljnega vzhoda. Na tej konferenci naj bi bili navzoči tudi Ki- tajci. KONFERENCA V PARIZU ŠE VEDNO BREZ USPEHA Nekaj manj kot mesec dni že traja konferenca pomočnikov ministrov za zunanje zadeve Amerike, Anglije, Fran- cije in Sovjetske zveze, vendar še do danes niso prišli nikamor. Še vedno se vrtijo okoli dnevnega reda. Sovjetski delegat Gromiko še vedno postavlja pred mirovno pogodbo z Avstrijo vpra- šanje Trsta. Na sestanku 25. marca je Gromiko uro in pol obdolževal zahodne velesile, da zavlačujejo mirovno po- godbo z Avstrijo. Pri tem je porabil ves čas, ki je bil namenjen za sesta- nek, da ostali niti dg. besede niso pri- šli. Tako je Gromiko spet »srečno za- vlekel« en dan pogajanj. V AMERIKI SO POKLICALI RE- ZERVNE OFICIRJE POD OROŽJE Ameriško vojno ministrstvo je pokli- calo pod orožje 1100 rezervnih major- jev in 400 podpolkovnikov. To je prva prevedba višjih rezervnih oficirjev v aktivno službo. Kapetanov in poroč- nikov so doslej aktivizirali 40.000. POLJSKI ZUNANJI MINISTER JE ODSTOPIL Poljski zunanji minister Zygmund Modzelewski je zaradi bolezni bil raz- rešen dolžnosti, njegovo mesto pa je i^H-evzel Stanislaw Skeszevvski. GENERALNI SEKRETAR OZ:^ BO # PRIŠEL V JUGOSLAVIJO Generalni sekretar OZN Trygle Lie bo v začetku aprila prišel v Evropo. Mudil se bo v Parizu, od tod bo poto- val v Jugoslavijo, Grčijo in po Bliž- njem vzhodu. OBSEDNO STANJE V PERZIJI Atentatorji, ki so nedavno umorili predsednika perzijske vlade Raz- maro, so 19. marca izvršili napad na bivšega prosvetnega ministra Zanda- nija. Vlada je razglasila obsedno sta- nje. INDONEZIJSKA VLADA ODSTOPILA V Indoneziji je prišlo do vladine kri- ze, ki je nastala zaradi tega, ker je večina parlamenta izglasovala razpusti- tev pokrajinskih svetov. Kriza se ne bo izboljšala, dokler ne bodo izvolili iz- venstrankarske vlade. VISOK VZHODNONEMŠKI FUNK- CIONAR POBEGNIL NA ZAPAD Heknuth Thummler, visoki funkcio- nar vzhodnonefnške saške vlade je po- begnil v zahodni del Berlina. Povedal je, da je pobegnil zato, ker se ni sftri- njal s sovjetizacijo nemških visokih šol, katere je vodil in se je bal, da bi ga zaradi tega aretirali. SOVJETI NOCEJO VRNITI IZPOSO- JENIH LADIJ Med preteklo vojno so si Sovjeti v Ameriki izposodili 670 ladij, katerih pa danes sovjetska vlada, kljub zahtevi vlade ZDA, noče vrniti in j-ih še na- dalje uporablja. PERZIJSKA VOJSKA JE ZASEDLA PETROLEJSKA POLJA Na petrolejskih poljih v Perziji 9o začeli stavkati delavci zaradi preniz- kih mezd. Vse telefonske zveze med prestolico in področji, kjer stavkajo, so prekinjene. Vlada je poslala vojsko na naftina polja in razglasila obsedno stanje. NOVI IZSTOPI IZ KP ITALIJE V •Italiji so na dnevnem redu izsto- panja iz KP Italije, ki zaradi svoje sle- pe pokorščine Moskvi izgublja vedno več svojih članov. V Rio Nero je izsto- pil občinski svetnik in 50 tovarišev, v Pietra Salla je izstopil tajnik tamkajš- nje komunistične sekcije, v Senize je izstopilo 18 članov, v Opoido Lucano 44, v Monte Milone 5, v Mositi pa 1. ___IN V DOMOVINI ODSLOVITEV BOLGARSKEGA DIPLOMATA Ker je bolgarski odpravnik poslov v Beogradu Marko Temjalov izrabljal svojo diplomatsko službo, mu je vlada FLRJ odpovedala bivanje ter določila rok za povrnitev v Bolgarijo. Bolgarska vlada je nato odslovila našega odprav- nika poslov v Sofiji Petra Izakoviča, čeprav ni imela nobenega vzroka. Na- ša vlada je poslala bolgarski vladi svoj protest. JUGOSLOVANSKA PARLAMENTAR- NA DELEGACIJA SE JE VRNILA V DOMOVINO Jugoslovanska parlamentarna dele- gacija, ki se je mudila nekaj dni v Angliji kot gost angleškega parlamen- ta, se je na poti domov ustavila tudi v Parizu v klubu francoskega parlamen- ta. Delegacijo -je vodil podpredsednik Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade. V Beogradu so delegacijo sprejeli naši vidni voditelji in angleški ter fancoski poslanik. MARŠAL TITO JE BOTER TREM OTROKOM V ZG. KUNGOTI V Zg. Kungoti je pred dnevi bila le- pa svečanost. Trem družinam se je ro- dil deseti otrok. Družine so prosile maršala Tita, da bi botroval otrokom. Maršal je poslal svojega zastopnika ge- neralmajorja Petra Stanteta, ki je pri- nesel otrokom denarna darila in zavitke opreme za dojenčke. POSADKO PREKOMORSKE LADJE »SLOVENIJA« BODO NAGRADILI Koncem marca bo v reško luko pri- spela m'odema prekomorska motoma ladja >Slovenija« s svoje dolge vožnje iz Amerike, od koder je pripeljala ži- vila. V Reki bo Prezidij ljudske skup- ščine LRS in Vlada LRS pripravila ladji, ki nosi ime naše republike svečan sprejem. Ob tej priliki bodo obdaro- vali posadko ladje. K svečanosti bo popeljal poseben Putnikov vlak več sto udeležencev tega slavja. AVSTRIJSKI OPOLNOMOCENI MI- NISTER V FLRJ IZROCIL AKREDI- TIVNA PISMA 20. marca je avstrijski opolnomočenl minister v FLRJ izročil v Ljudski skupščini FLRJ akreditivna pisma. Opolnomočenega ministra dr. Karla Braunasa sta sprejela pooblaščeni mi- nister Leo Mates in načelnik protokola ministrstva za zunanje zadeve dr. Slo- ven Smodlaka. MLADINSKE BRIGADE SO ZACELE PRIHAJATI NA PROGO DOBOJ— BANJA LUKA Vzdolž začrtane trase Boboj—Banja Luka pripravlja 11 bosansko-hercegov- skih brigad barake za stanovanja gra- diteljev. Do aprila bo prišlo že 65 bri- gad z 8650 brigadirji. Začetek del na progi bo 1. aprila. DELAVSKI SVETI NA NASIH LADJAH Jugoslovanska linijska plovba ima 47 prekomorskih ladij in na 28 so mornar- ji že izvolili delavske svete, le-ti pa upravne odbore, ^a ostalih ladjah bodo izvoljeni delavski sveti v prihodnjih tednih. DELAVSKO NASELJE PRI TOVARNI »JUGOVINIL« Pri veliki tovarni »Jugovinil« neda- leč od Splita gradijo veliko delavsko naselje. Zgradili bodo 46 hiš za dru- žine in dve za samce. V njih bo pro- stora za 48 družin in 104 samce. štev 13 >SAVINJSKI VESTNIK< dne 31. marca 1951 Stran 3 KULTURNI PREGLED ..SAVINJSKE^GA VESTNIKA" PRVA PREDSTAVA POKLICNEGA GLEDALIŠČA V CELJU OB REPRIZI ^OPERACIJE" 21. MARCA 1951 Pravzaprav bi moral kot kronist • vzklikniti nekaj podobnega kakor ti- sti domoljub pred več kot 100 leti ob prvi slovenski predstavi po revoluciji 1. 1848 prebujenih Celjanov. Res je nekaj ganljivo vzpodbudnega T tem dogodku in težko najdeš besede, ▼ katerih bi žarelo dovolj svetlobe in topline, s katerimi bi bilo dovolj pod- črtano za naše mesto, za bližnjo in daljno njegovo okolico prejjnenitno dejstvo, da imamo zdaj tudi mi po- klicne varuhe naše materine besede, >skrinje zaveze« našega naroda. Mi- slim, da je bilo ravno ob »Celjskih grofih«, ko se mi je zapisalo, da pred- stava izp*ričuje možnost in potrebo ta- kega gledališča v Celju. Sam sebi ni- sem verjel, da bo tako kmalu prišlo. Ves čas pa sem bil mnenja, da če kje, mora do tega za Ljubljano in Maribo- rom pnitii y Celju, 'tretjem večjem kulturnem In gospodarskem centru Slovenije, mestu z razmeroma bogato gledališko tradicijo in živahnim ku\- Mutnfm snovanjem izza prosvetljfen- •tva pa do danes. In ni čudno, če so radnje čase lebdele v zraku skrbi ravno zaradi te profesionalizacije, saj smo bili priča, kako nas je prehitel Ptuj, Postojna in Kranj, govorilo se je celo o Jesenicah, da govorilo se je že « krizah novih poklicnih gledališč. Nič tudi ni čudno, če je celjska javnost majala z glavo, ko so v gledališču po- tegnili iz vode Utopljenca oziroma na- robe, ko sta Utopljenca gledališče po- tegnila iz repertoarne stiske. Kritika se je dramatike Mire Pucove lotila kar z zavihanimi rokavi. Ob Pu- covi je nekdo zapisal, da je 1. 1950 rojstno leto pogojev za kritiko velike- ga stila, verjetno ne zato, da bi pove- čal višinsko razliko med svojo kritiko in nižino, na katero je s tehničnim k. o. porinil njeno dramatsko delo. Bolj umerjeno in pravično je razprav- ljal o njenem dramatskem delu "V^l^" dimir Kralj v Novem svetu 1950/V." V bistvu ima kritika prav. Priznava ji odrsko učinkovitost, dramatski talent, mikavno snov, odreka pa ji globino, tisto zadnjo resničnost, ki odrska dela ohranja na deskah mimo vseh druž- benih sprememb. No, kritik Kos v Mladinski reviji ji priznava, da se je od kritike Pucova celo nekaj naučila, kar je nedvomno enako velik poklon niei kakor kritični pisariji. Ali le po- slednji? V Celju je to zdaj že drugo njeno delo. Prvo kakor drugo res kaže os- novno pomanjkljivost v izbiri snovi in v poglabljanju značaiev. Pravziprav je pri vsem tem čudno navskrižje. Dolga desetletja smo ugotavljali za dramo, da nimamo primerne snovi, da pač »umolknili so pesem sladki glasi, ker vredne dela niso jih budile«, po osvoboditvi pa smo včasih z naivno vero pričakovali velikega dramatske- ga teksta čez noč. Ne prvega ne dru- gega ni bilo in trditve so za zdaj po- postavljene na laž. Res bi ne bilo na- pak, če bi se rodil nov Levstik, ki bi dopovedoval našim dramatikom, kar jih je in kar jih bo, naj pišejo tako, >da bi Slovenec videl Slovenca na odru, kakor vidi svoj obraz v ogle- dalu.« Celjska publika je Operacijo spre- jela kot kvaliteto. Obisk sicer ni bil tak, kakor bi zaslužila slovesnost tre- nutka in izbrana igra prvega celjskega poklicnega ansambla, toda delo je ob- činstvo toplo sprejelo. Očitka, da bj utegnili Celjani biti nezahtevno občin- stvo, ki si na odru želi samo snovne zanimivosti in napetosti (gl. Mladinska revija 1951, št. 2), se ne smemo bati. Gotovo je, da uspeh drame, ki je ne- dvomen, ni samo v njeni »detektivski« zgodbi, teatersko dobro zadetih znača- jih in vznemirljivih prizorih. Gotovo je, da je Operacija močnejša kot Svet brez sovraštva in Ogenj in pepel. Po- glejmo samo kurata! To ni več padre Giovanni iz Ognja in pepela, to je vojščak Kristusa Kralja, pošastno oro- dje boreče se cerkve, katoliške akcije, kakor se je zlegla pri nas v zadnjem desetletju pred vojno. To je kos res- nice, nekaj tipičnega za ta čas, nekaj, . kar je spadalo k vzmetem neštetih dram, ki jih je pisal isti čas. Bistra je ugotovitev kritike (Kralj), da je pisa- teljica mahnila mimo resnice, ko je kuratu nataknila manjvrednostni kom- pleks. Tudi če bi se bil kje kak kaplan z njim peklil, to za čas ne bi bilo po- membno in označujoče. Za igralca je Klavora težak, ker je zapeljiv. Mladi član našega gledališča, ki mu je uprava naložila se asistenco pri režiji, Furman, se ni dal zapeljati v puste teatralične učinke. Odigral je tudi najtežje par- tije svojega teksta z veliko notranjo napetostjo, ki je občinstvo »zaposlila«. Da, bili so taki, bili! Tudi čez in čez črni so bili, tako jih je žalil žolč so- vraštva. A vkljub temu manjka Klavori marsikaka poteza >dušne globočave«. Ta material še čaka na oblikovalca, —kakor je bil n. pr. Cankar s svojimi župniki. Tak pa, kakršen je, je v Fur manu dobil .skrbnega interpreta. Fana- tizem, poklicna pobožnost in vnema, satanizem in volja po moči, vse skupaj pa zvarjeno v nekaki človeški revšči ni, ki v gledalcu vzbuja prej stud kakor grozo, kaj hočete še več! Ni mi bila pri liku vedno všeč drža in kret- nja, sem in tja tudi melodija in into- nacija stavka. Lažjo nalogo je imel junak drame Škof z dr. Donatom. O značaju in razvoju dr. Donata je bilo že mnogo napisanega, celo nekaj po- lemičnega črnila se je polilo zaradi -iijega. V bffetvli je dober itd., a je izgubil vero v človeka in človeštvo — take so bile njegov izkušnje in ne samo njegove. Velik procent slovenske inteligence se je gibal v svetu apoli- tičnosti in individualizma, a tudi velik procent te inteligence je zares operiraf svoj značaj v tistem času. Vprašanje, ki ga odpira kritika, je seveda verjet- nost in možnost take operacije v tako kratkem času oz. dušeslovna utemelje- nosti dr. Donatovega razvoja in njegove katonskč izpovedi na pragu herojske smrti, ki napi jo drama res prevsiljivo l)rikazuje. Režija bi utegnila ta mučni prizor izdelati drugače. Škof je dal prav lepo izdelan lik, jedrnat in pla- .stičen, brez pretirane teatralike, čeprav ne vemo prav, kako je s tem dr. Do- natom: ali je samo vihrav zaletel in (lobričina ali pa je zakoniti dedič vseh tistih imenitnih glasnikov idej od Schillerja in Merciera, ki so vedno vžgali in tudi bodo, samo če so bili in bodo dovolj aktualni. Škofu se je pri- legala Donatova ujedljivost, posme- hovanje, roganje in njegov dvom v človeka. Bil je živ, pa naj se zdi kri- tikom literarna podlaga še tako papir- nata in neverjetna. Neuravnovešen je njegov cinizem nasproti dr. Romihovi. Tega ni sicer kriv igralec, pač pa pi- sateljica, ki tu ni dovolj pretehtala zapletenosti take »ljubezni« in zato enostransko poenostavila kopico vzgi- bov in razgibov, ki jih utegne imeti. Tako v odnosu do dr. Romihove in do Klavore manjka pri dr. Donatu ne samo človeške, temveč tudi človečan-' ske poglobljenosti. Igralcu to seveda olajša i karakter i situacijo, publika pa rada drži z močnejšim. Vrečkova ie udržano in s primernimi poudarki odigrala dr. Permetovo. Kritika je pra- vilno ugotovila, da vloga ni hvaležna, ker je premalo živa, arhivska podoba neštetih junakinj osvobodilnega boja. Odlika igralke je, kako je iz te blede podobe postavila živ značaj, kakršni so leta 1941. in naprej utelešali voljo našega naroda do življenja. Božičeva, čeprav Celjanka. že dalj časa ni na- stopila v Celju. Bila je z dr. Romihovo v trdi preizkušnji: igrati visokomerno damo in ljubavnico s ponosom, pre- zirom in histeričnimi izpadi ljubo- sumja in sladostrastja ter končno za- igrati še izdajalko, ki nima nobene sence dobrega več, a oditi z odra — f-očiščena, to res ni lahko. In igrati ves čas brez upa zmage in v poniglavem ponižanju — res čudna ženska (pri ženski avtorici!). Življenjska vrednost njene vloge je velika, a na odru se odčita kakor podučna zgodba! Božiče- va je preizkušnjo dobro prestala. V takih vlogah je korak od rutine do diletantstva zelo kratek. Božičeva se je s svojo mlado prizadevnostjo in vestnostjo ognila prvemu in drugemu ter je k umetniški višini predstave mnogo pripomogla. Isto z veseljem ugotavljamo za Mirnikovega dr. Rate- ka, za obe sestri, ki sta jih odigrali Červinkova in Goršičeva ter za Božiča, ki je dal Kostjo. Vsi so pokazali smisel za občutje, čut za okolje in realistično igro, kakor si jo je zamislil režiser Zorko. Na dostojni višini so bili Cesar. Klobučar in Jeram. »Slava ino večna hvala vsim gospo- dami in gospodičnami!...« Nič manjše ni zadoščenje in ganotje, ki ga obču- timo mi ob lepo uspelem debutu celj- skega poklicnega ansambla. Želimo ansamblu zdrav razvoj in zo- renje v resnični in trajni umetniški rasti. Želimo, da bi se zatrli vsi pojavi, ki bi utegnili izpodjedati in hrometi njegovo umetniško izobrazbo. Svet za l)rosveto in kulturo je soglasno skle- nil, da se ansamblu omogoči mirno delo in študij s tem, da se namesti kot poklicni ansambl. Nuditi mu je treba vse, da bo na tečaju pridobljeno znanje ne le vzdrževal na isti višini, ampak poglobil in razširil, se umet- niško razvijal in sproti onemogočal klico provincialnega diletantizma, ki onemogoča discipliniran notranji an- samblski študij ter študij novih del, spodbija čut za kvaliteto in vodi v za- pečkarsko politiko. Samo če bo vladal duh skromnosti pred veličino nalog, ! samo če bo najvišji zakon umetniška višina ansambla, ne pa osebni apetit po slavi in prestižu, samo v tem pri- meru bo Celje zmoglo vzdrževati po- klicno gledališče. Ožina provincialnega diletantizma se pokaže tisti čas, ko razne osebne zadeve kakor koprive prerastejo žlahtno zel in jo kaj hitro tudi zaduše in uničijo. Žlahtna zel je tu celjska gledališka kultura, ki mora odslej naprej predstavljati tisto, kar je hotela večina celjskih gledališčni- kov in kulturnih delavcev. Če tega ne bo, bodo osmešeni vsi ti in MLO, ki se je vdal deputacijam. Kaj torej? Vse naj se podredi glav- nemu smotru — dvigu kvalitete ravni. Ojačiti je treba ansambl, ki je s prvo predstavo pokazal tako voljo do umet- niškega dela, z novimi močmi, si po- magati z gostovanji izrazitih umetni- ških osebnosti, ob katerih bodo rasli igralci in domači režiserji, varčevati nri plačevanju nekvalitetnega razkošja in ne gledati na denar, če gre za umet- niško dognanost in stilno čistost pred- stave. Tudi repertoar mora biti tak, kakršnega terja zmogljivost in obenem rast .ansambla. Pot do izobrazbe je najbolj %trma — to je stara modrost. Pot do resnične, solidne in trajne umetniške višine pa pomeni za vsaJt gledališki ansambl tako nalogo, da je vse drugo stranskega pomena. Rad bi končal s Shakespearovimi besedami iz Kralja Henrika, »da mnogo je stvari, ki se v popolno- zlijo soglasje, šlo navzkrižno pot — zato, da se obnese vse brez pomot«. ZA DESETO OBLETNICO OF Revija kulturno-umetniških društev številnim delovnim kolektivom ter raznim ustanovam in organizacijam, ki s tekmovanji proslavljajo lOletnico OF, se ta čas pridružujejo tudi naše Ijud- skoprosvetne organizacije. Zakaj tekmujemo? Vsekakor ne le zato, da ugotovimo katera družina naj- bolje igra, kateri zibor najbolje poje itd. Čeprav je uspeh društva, ki ga do- seže na taki tekmi časten in mu daje zadoščenje za njegovo požrtvovalno de- lo, je namen tekem širši. Glede pevcev je rečeno, da nudijo tekme pevcem po eni strani priliko, da se seznanijo s rvetjem drugih zborov, so torej instruk- tivne, na drugi pa podžigajo zibore k intenzivnejšemu delu in dvigajo s tem raven in kvaliteto našega pevstva. Tek- me so kot barometer, s katerega laliko r?"^"-—"^o. koliko smo storili na pod- ročju pevske kulture in v koliko so rezultati ibdljši in zadovoljivejši. To načelo laiiko rečemo — velja v poloti tudi za vse ostale umetniš'ke skupine. Do seda^ so pokazale svoje znanje in ootrdile splošno mnenje o njih požrtvo- valnosti in predanosti Ijudskoprosvet- nemu udejatvovanju naslednje skupine: 3. t. m. dramska skupina SKUD »Fr. Prešern« igro »Cvrček za Pečjo«, 21. t. m. pa na večeru instrumentalne glas- be pa zopet »Prešernovi« harmonikar- ski zbor, tamburaški orkester in godba na pihala; 27. t. m. je lutkovno gle-i daližoe MKUD »Oton Zupančič« z »Rdečo kapico« privabilo polno dvora- no naših najmlajših, a 30. t. m. — se bodo v dvorani bivšega Narodnega do- ma jMDmerili štirje pevski zbori: Pio- nirski zbor 11 gimnazije, mladnskl zbor MKUD »Maksim Gorki«, mešani zbor SKUD »France F*rešern«, mošld ko- morni zlbor in solist dr. Hubert Za- vršnik. Vsem navedenim tekmovanjem tzv. okrajnega merila bo sledilo ipokrajinsko oziroma republiško tekmovanje in sicer: 31. t. m. ob 20. uri v dvorani bivšega Narodnega doma (sedaj OLO Celje- okolica) instrumentalnih sikupln iz me- sta Celja in Šoštanja; 1. aprila ob 9. uri prav tam: instru- mentalnih skupin okrajev Trbovlje, Krško in Celje-mesto; istega dne po- poldne ob 15. uri: tekmovanje pevskih zborov okrajev Celje-okolica, Šoštanj, Trbovlje, zvečer ob 20. uri pa tekmo- vanje pevskih zborov Celje-okolica in Celje-mesto. Ker tekmujejo zbori po svobodno iz- branem tekmovalnem programu in ipo resnih in dolgih pripravah pričakujemo viden porast kvalitete umetniškega de- lovanja, iikrati pa, ker tekmujejo sku- pine različne Organizacij sike pripadno- sti, tudi pregled umetnške ravni Celja in njegove bližnje in daljne okolice. Delo Ijudskili inšpekcij v CELJU Po likinitvi kontrolne komisije, je pri nekaterih grupah Ljudske inšpekcije delo zamrlo, samo nekatere, grupe so nemoteno delovale dalje. V tretji četrti so izvršili 12 pregledov. / Tretjo četrt je malone prekosila gru- pa v Gaberju, druga četrt pa jo je ne- dvomno že prehitela. Pri raznih pre- gledih so našli precej napak, katere sd skušali tudi popraviti. Nasprotno se pa člani Ljudske inšpekcije v prvi četrti nikamor ne zganejo, kakor tudi neka- tere druge grupe. Grupe ljudskih inšpektorjev so se začele uveljavljati vedno bolj tudi na podeželju. Marsikje so pred letom bile samo na papirju, njih dela pa ni bilo zaslediti. Lani so frontovci izvolili nove grupe, ki so marsikje resno prijele za delo. Tako je grupa ljudskih inšpek- torjev v , SV. RUPERTU NAD LAŠKIM zabeležila prve uspehe pri svojem delu. Že dalj časa so se nekateri kmetje v Sv. Rupertu pritoževali, da na vložene pritožbe še vedno niso dobili odgovo- ra, čeprav so pretekli meseci od ta- krat, ko so jih vložili. Grupa ljudskih inšpektorjev se je za stvar zavzela in nregledala. kje «o iprošupe obtičale. Našli so jih na KLO, kjer so ležale na kupu drugih prošenj in pritožbi Pritožbe je Okrajni ljudski odbor re- šil že pred mesecem, a uslužbenci KLO jih- niso vrnili vlagateljem. Inšpekcija je odločila, naj pritožbe naslednjo nedeljo vrnejo vlagateljem. Prav tako je grupa ljudskih inšpek- torjev v Sv. Rupertu pregledala razde- lilnik oddaje lesa. Ugotovila je. da sta posestnika Mušerlin in Rajh obreme- njena s preveliko količino, medtem ko ie predpis za Bezgovšek Marijo, Rezec Karla iz Trobendola, Kocman Jurija, Gračner'Ivana iz Sv. Ruperta in Senica Jakoba iz Male breze premajhen. Predložili so KLO, naj razdelilnik popravi. Podobno kakor v Sv. Rupertu so iz- rekli zadnjo besedo tudi člani ljudske inšpekcije V ŠKOFJI VASI kjer je poslovodja Kmetijske zadruge Premšak Ivan razdelil kontingent ce- menta, med 'najbližnje sorodnike in znance.T^judje so upravičeno godrnja- li, tako da je tudi ljudska inšpekcija zvedela za slučaj. Član inšpekcije je šel do poslovodja in ga opozoril na na- pako. Poslovodja pa ga je zavrnil z raznimi psovkami, zmerjal in mu gro- zil. Inšpektor je nato iznesel svoj do- življaj pred upravni odbor KZ, ki je soglasno sklenil, da poslovodjo odpu- stijo. Poslovodja je med drugim rekel t^di, da je doslej »špilal hlapca«, odslej pa bo gospoda (?), ker bo šel v Celje t službo k »Sadju«. Mai*misli, da bo po- begnil pred očmi in ušesi ljudske in- špekcije? Naj sluši zai ^2E0lecl v Šoštanju na Vošnjakovi cesti številka t živi v prijazni majhni hišici 100 odstoten vojni invalid, tovariš ŠtubI Štefan. Imenovani jo invalid iz prve svetovne vojne. Streže mu njegova nečakinja Tomazin Marija, katera skrbi, da je vedno snažno in čisto v njegovi J Na povratku z volišča sobi. Šubl Štefan je bil tako težko ranjea v hrbtenico, da je sedaj popolnoma trd. Le z veliko muko se s pomočjo dveh palic premika po sobi. Je pa eden najbolj za- vednih članov invalidske organizacije, naro- čen je na več časopisov, katere pridno čita. Udeležuje se vseh proslav, kljub temu, da mora ves čas stati. Pri vpisu Ljudskega po- sojila se je obakrat prav dobro izkazal. Pri volitvah hoče biti vedno med prvimi, čeprav so zelo težko premika, noče, da bi ga peljali na volišče. Dne 18. marca je bil že pred sedmo uro na volišču, katero je bilo od- daljeno od njegove hiše 100 metrov. Za pot jo porabil Šubl Štefan eno uro, da je prišel tja in nazaj. S. M. „PLAniNSKA ROŽA" V ŽALCU Zadnja leta se je dramatska skupina KUD >Ivana Cankarja« v Žalcu že večkrat uveljavila z lažjimi, pa tudi prav težkimi deli ter dosegla prvo mesto dramatskih skupin v okraju. Tudi lani so žalski igralci dosegli prav lep uspeh z Žižkovo »Miklovo Zalo«. Pozneje so igrali še Goldonijevo »Krčmarico Mirandolino«, te dni pa so uprizorili tudi Gobčevo opereto >Pla- ninska roža«. Brez dvoma bi bila kritična obdelava samega dela, še bolj pa podajanje in igra, igralcem zelo potrebna in ko- ristna, ker bi ocenila njihovo delo. Toda za to je brez dvoma potreben človek, ki zna preceniti delo in podati objektivno oceno pevcem in igralcem, kar naj bi opravili za to poklicani strokovnjaki v glasbi in igri. Pri vsem tem pa bi bilo treba po- udariti, da je doseglo delo med žalsko publiko kakor tudi med publiko bliž- nje in daljne okolice velik uspeh, kar nam kaže po petih predstavah še stal- no polna dvorana žalskega Prosvetnga doma. Brez dvoma daje že to igralcem lepo oceno, čeprav delo vsebinsko nima posebne vrednosti. Vidi se, da so se vsi sodelujoči kot igralci in pevci po- trudili, da bi delo podali čim narav- nejše in kvalitetnejše. Vsekakor je pri tem treba dati priznanje tovarišici Ani Mikeln, ki ima v opereti glavno vlogo, tovarišu Slavku Padarju in še nekate- rim igralcem, ki so prihajali k vajam iz Petrovč, Zabukovce, Gotovelj in Vrbja ter vložili v delo ogromno truda in dobre volje. Mislim, da je to prava požrtvoval- nost do gledališkega dela in takšni ljudje lahko služijo za vzgled vsem i^gralcem gledali.ških družin na pode- želju. Potrebujemo takšnih ljudi, ki i se ne bodo ustrašili prvih težav, .ki jih; ne bo prva neugodna kritika navdala- z malodušjem ali jih v igri ne bodo motile osebnosti. Vseh teh in sličnil^ slabosti se mora igralec, ki zna igral-i sko umetnost resno in pravilno ceniti, ki mu ne gre le za lastne uspehe, temveč za uspehe celotnega kolektiva, otresti. Vsi, od nosilcev glavnih vlog pa do statistov se moramo zavedati, da bomo samo s skupnim delom celotnega koletktiva, z razumevanjem ter iskre- no tovariško pomočjo lahko tudi v bo- doče dosegali nove uspehe, kar brez dvoma vsi želimo. Večer lepih melodij Godalni orkester SKUD »Iv. Cankar« bo imel v torek 3. aprila ob 8. uri zve- čer koncert, na katerem bo izvajal zna- ne in lepe melodije. V prvem delu sporeda, ki ga bo izvajal sam orkester, so med drugim na programu znani Fi- bihov »Poem« (skladbo izvajajo po vsem svetu v raznih priredbah), lepi intermezzo iz opere »Cavalleria rusti- cana« in dražestna Dvorakova »Humo- reska«. V drugem delu sporeda bo zapela tov. J. Kovačičeva Simonitijevo »Tal- cem« in nekaj znanih narodnih pesmi. Prav gotovo bodo ugajali tudi dvo- spevi na narodne motive, ki jih bosta izvajala tov. J. Kovačičeva in dr. Za- vršnik. Naš znani violinist Božidar Gorše bo zaigral vednio lepo Svendsenovo »Ro- manco«, sanjavo Schubertovo »Pod- oknico« in ognjevit čardaš. Vse točke bo spremljal orkester pod vodstvom Dušana Sancina. Predprodača vstopnic v Glasbeni šoli. V tekmovanju na časi 10. oMeInfce OF so v šošianiskem okraja najboliši Veleničani v velenjskem KLO imajo štiri vaške odbore, ki tekmujejo na čast 10. oblet- nice OF z vsemi vaškimi odbori v okra- ju Šoštanj. V Velenju in okolici se temeljito in resno pripravljajo, da bi nroslavo zgodovinskega dne čimbolje izvedli. Posebno živahni so v kulturno- prosvtnem življenju. Imeli so že nekaj? prav uspelih kulturnih prireditev. Doj dneva proslave jih bodo uprizorili nekaj. Od 27. aprila do l.maja bodo vsak dan kulturne prireditve v dvo- rani novozgrajenega zadružnega doma, ki jo bodo 27. aprila slovesno izročili svojemu namenu. Posamezni vaški odbori tudi tekmu- jejo med seboj. V Kavčah so sklenili, da bodo do dneva proslave popravili vse ceste. Istočasno bodo zgradili mali Dom OK kjer bodo imeli sestanke in seje. Njihova obljuba ni majhna, zato bodo morali resno pograbiti za delo. V Podkraju pridno popravljajo eno izmed zelo važnih cest. V Stari vasi bodo zgradili vodni rezervoar, da bodo imeli dovolj vode, če bi izbruhnil po- žar. V Velenju je vaški odbor organiziral s pomočjo učiteljstva ljudsko univer- zo, ki sodi med najboljše v okraju, tako po vsebini kakor po obisku. V Velenju se posebno odlikuje kolektiv krajevnih podjetij, ki bo pomagal tudi pri gradnji nove mizarske delavnice. Oživela je tudi šahovska sekcija, ki bo na čast 10. obletnice OF igrala s Slovenj Gradcem na 40 deskah. Velenjčani so v tekmovanju postali resen tekmec Novi Štifti, Solčavi in šmihelu nad Mozirjem. F. L. . ^SAVINJSKI VESTMK. dno 51. marca 1951 Štev. 15i KMETIJSKI SVETOVALEC POSAOrMO CIM VEC SONČNIC Sončnica je pri nas poleg hmelja najvaž- nejša industrijska rastlina, iz katere prido- bivamo najboljše namizno olje. Važen vir maščobe je posebno danes, ko smo še v težavah pri zagotovitvi maščobnih fondov. Z dovoljnim pridelkom oljaric, pa si lahko težave zelo olajšamo. Sončnica uspeva povsod, razen v močvirnih legah. Je sicer skromna rastlina, vendar pa Eahteva za bogat pridelek dobro obdelano zemljo v stari moči. Posebno ji še prijajo zemlje, ki so bogate na apnu in kaliju. Gnojenje s hlevskim gnojem neposredno pod sončnicami ni priporočljivo ker povzroča, da požene zalistnike in s tem oslabi glavni cvet. Najboljša vrsta sončnic je »besarabska sorta«, ki ne poganja zalistnikov, ampak samo en glavni cvet, ki je precej velik (do 35 cm premera). Seme je sivkjfstobelo s temnosivimi progami in zelo tanko luščino. Seje se 3 do 5 cm globoko. Sadimo jih 60 X 60 cm narazen. Na ha potrebujemo 13 do 15 kg semena. « Sončnice ne zahtevajo nikake posebne ne- ge; isto kakor vse ostale okopavine. Ne- kajkrat jih okopljemo, zatiramo redno plevel in ko dorastejo do 60 cm, jih osujemo. Krajevni ljudski odbori naj poskrbe, da bo v tem letu posejano čim več sončnic kot medposevek med razne okopavine, obronke njiv itd. Sončnice naj sejejo tudi čim vež kot čisti posevek. \ vseh primerih, kjer bi zemlja ostala neposejana zaradi pomanj- kanja semen, jo je posejati s sončnicami, katerih semena je dovolj na zalogi. Kmetovalci, kateri sklenejo v svoji kme- tijski zadrugi pridelovalno pogodbo za setev sončnic, dobijo na razpolago potrebna u- metna gnojila. Vsi pridelovalci, ki sklene.io pogodbo, imajo tudi ostale ugodnosti glede nabave olja in oljnih pogač za živino. Od- daja semena sončnic se bo tudi v tem letii računala v obvezno oddajo masti. Seme besarabske sončnice je na razpo- lago po vseh kmetijskih zadrugah, kjer si; ga lahko vsakdo nabavi. i Z/IVARUJMO OBREŽJE POTOKOV Pogoste visoke vode v letošnji mokri zimi so močno poškodovale bregove naših poto- kov. To okvaro bo treba č^imprej popraviti, da obvarujemo obrežna zemljišča pred od- našanjem rodovitne zemlje. Kako popravimo poškodbe na obrežjih? Bregove naših potokov • krasi razno obvodno drevjo in grmičevje, zlasti pa vrba. Čim gosteje jo zaraslo obrer.je, tem bolj je za- varovano pred razdiralnimi silami visokih voda. Korenine vežejo obrežno zemljo ter jo s tem ščitijo pred odplavi janjem. Ta način zavarovanja so poznali naši predniki, moderna tehnika pa mu pripisuje vedno večji pomen. Z rastlinskimi vodnimi zgradbami dosežemo navadno isti učinek kot z dragimi umetninami; cesto jih celo prekašajo. Okvarjen« dele brerin bomo torej posa- dili z obvodnim rastlinjem, kakršno uspeva v dotičnem kraju, predvsem pa z vrbo, na pogled manjvredno, v resnici pa toliko cenjeno rastlino. Vrba se hitro razraste, rabi mnogo vode, ni občutljiva za vremenske ne- prilike, dobro veže zemljo ter se rabi v pletarstvu. Enoletne šibe dolge 20 do 30 cm znsadimo celo v zemljo z očesci navzgor v razmaku kakega pol metra. Da ne pokva- rimo očes, napravimo preje luknjo s koli- čem ali z železnim klinom v tršem terenu. Sadimo jih lahko do srede aprila. Take sadike pofeno rade ter zrastejo v enem letu do 2 metra visoko in še več. /a zavarovanje obrežij se obnese vsaka vrba, vendar bomo sadili žlahtno, ki je upo- rabna tiidi za pletarstvo in je varno izvozntf blago. Redko so namreč dežele, kjer bi žlah- tna vrba tako dobro uspevala kot pri nas, zlasti v savinjskem območju. Žlahtno vrbo pozna vsak pletar, vrše se pa že znanstvena raziskovanja. Enoletne vrbove šibe režemo pozimi. Re- zati jih moramo pri tleh, da korenine zopet požcno nove — posamezne šibe. Take šibe kupujejo KZ po ugodnih cenah, za večje količine dobite še nagrado. Obrežni posestniki, zavarujte potočne bre- gove z žlahtnimi vrbnimi nasadi! S tem boste z majhnimi ^izdatki in z malim tru- i dom zavarovali obrežna zemljišča pred od- | našanjem, • gojitev dobrih vrst pa vam bo; donašala lepe dohodke. Ohranili pa boste tudi lepote naših potokov na katere smo, upravičeno lahko ponosni. Ing. F. ^ah Zdravstvena služba i fj Štorah v lično urejeni sektorski ambulanti v in-j dnstrijskem kraju Štore nudi zdravstvo o-; bilno pomoč delovnemu ljudstvu iz Štor in: okolice. Ambulanta jo v bli*ini Železarne. Imaf centralno kurjavo, čakalnico, splo^^nJ od'^ delek, zobno ambulanto, posvetovalnico z« matere in otroke, diagnostično postajo, dvaj rentgenska aparata, fizikalno terapijo z vi« šinskim soncem, soluksom, znojno omaro ivi grelnimi loki. Kakor se vidi je služba dobro urejena, kar je uspeh stalnega prizadevanja ljudske! oblasti in vodstva Železarne. Uprava Žele^ zarne namerava dati ambulanti večjo stavba na razpolago, ker je dosednja občutno preJ majhna, ; Krajevnemu zdravniku hodi na pomoč spe-^ cialist iz Novega Celja. • I Železarna ima poleg tega še obratnega hi-j gienika in tri stalne bolničarje. Vsak obrati ima omarico za prvo pomč. | Glede na odstotek bolnikov, bi bila po- trebna večja pomoč uprave. Kontrola bi bila nujna. Zanimivo je, da je' veliko nezgod* ravno ob sobotah in nedeljah (padci s ko-« lesi). Tudi želodčnih bolezni je veliko, karj j« gotovo v zvezi z neredno prehrano ii^ prekomernim uživanjem alkoholnih pijač. ' Važno zdravstveno vprašanje Štor je tudi) neznosen prah in blato v bližini Železarne,; Asfaltirana cesta bi bila idealna rešitev iz- to te/ave. Tudi gradnja letnega kopališča je' nujno potrebna. Ne bi bilo odveč, če bi sei merodajni činitelji lotili tudi problema pre-; mestitve celotne železniške naprave in po^i staje, ki v sedanjem stanju zelo ovira pre- bivalce in tudi Železarno. i. PREVEDBA DELAVCEV Komisije za prevedbo^ delavcev so 31. decembra končale svojo nalogo. Nadaljnje delo pri prevedbi delavcev "bodo opravljali upravni odbori in po- sebne izpitne komisije. V dveh mesecih iprevajanja je v pod- jetjih na področju okraja Celje-okolica sprejelo odločbe nad 6700 delavcev. Od navedenega števila je 344 speciali- stov, pogoje za višjega specialista ima 51 delavcev, za mojstra 26 in le 2 de- lavca, oba iz železarne v Storah, sta predložena za večkratna mojstra. Razumljivo je, da ima največ spe- cialistov Železarna v Storah, ki s šte- vilom 89 zavzema prvo mesto, za njo sta rudnik Zabukovca in Huda jama ter ostali. Brez vsakega specialista so vse opekarne ter ekonomija Braslovče. Pred upravnimi odbori podjetij stoji trenutno najvažnejša naloga, da de- lavcfe, ki imajo pogoje za višje naaive pripravijo za predvideni praktični in teoretični del izpita. Podjetja bodo morala vzgoji kadra, zlasti višjega, katerih število je zelo majhno, posvetiti mnogo več pažnje, kakor do sedaj. To zahteva vsa naša ■proizvodnja, to zahtevajo predvsem no- ve tovarne in novi stroji — od tega zavisi naš nadaljnji razvoj. V ŠOŠTANJU BODO POSTAVILI SPOMENIK PADLIM ŽRTVAM Mestni odbror ZB v Šoštanju se že dalj časa pripravlja, da bi postavili spomenik padlim žrtvam iz Šoštanja in okolice. Denarna sredstva, ki so jih zbrali v ta. namen s prostovoljnimi prispevki še ne za- doščajo, ker bo spomenik zelo drag. Pred kratkim je Klub I^judske milice pri- redil uspelo kulturno prireditev in podaril MO ZB 4000 dinarjev. Mestni odbor ZB je darilo kot prispevek za spomenik hvaležno sprejel in se obrača na druga društva, da bi sledila temu pri- meru. Oddolžimo se spominu padlih borcev za našo svobodo! -LJUDSKA TiHNIMlA- SAMI SI GRADIJO JADRALNO LETALO »DVOSED« 2e na letni skupščini Aerokluba v Celju, so člani kluba sprejeli sklep, da si sami z{?rade letalo, dvosed. O prednosti dvoseda pred -ostalimi jadralnimi letali za osnovno šolanje je grovoril na letni skupščini motorni pilot in jedriličar tov. Jakljevič, član Aero- kluba. Med drugim je povdaril, da bo imelo letalo veliko prednost predvsem v tem, da bo polep; učenca pri prvih poletih prisoten tu- di učitelj, kar je v največjih primerih čisto iz psihološkega vidika pri posameznih učen- cih odločilnega pomena. Nadalje ja tov. Jkkljevič govoril o mnogo večji varnosti prvih poletov, katere so sedaj vršili učenci sami in je na ta način prišlo večkrat do manjših in tudi večjih nesreč. Vsa ta boja- zen bo s šolanjem v dvosedu odpravljena, ker bo lahko učitelj med letom učencu sproti odpravljal napravljene napake. S šolskimi jadralnimi letali, katere smo uporabljali do sedaj, je moral učenec izvesti nekaj letov z drsanjem po tleh in šele po uspelem dr- sanju se je učenca z avtovitlo povleklo nekaj metrov od tal.' Takrat ni učenec mi- slil niti na letalo in na naprave v njem, ampak samo na padec in njegove posledice, še manj pa je imel učenec možnost razvijati svoj refleks ter zaznavati vse spremembe, ki nastajajo pri izmenjavi položaja v zraliu. Tako je podučil člane kluba tov. Jakljevič in rekel, da bo učenec z gotovim teore- tičnim znanjem skupno z učiteljem takoj v začetku šolanja s pomočjo avtovitle po- tegnjen v višino 70 do 100 metrov brez vsake bojazni za življenje ter da bo šo- lanje naših bodočih pilotov napredovalo hitreje in z mnogo večjim uspehom. Člani so z velikim veseljem prijeli za delo. Ob sklepu na letni skupščini, so nekoliko dvomili v uspeh, vendar se je sedaj izkazalo, ko je letalo do polovice dograjeno, da ja- driličarji Aerokluba razumejo pomen jadri- liče cV/oseda za nadaljni razvoj jadriličar-' stva v Celju. Izgleda, da bo letalo gotovo že v nekaj tednih, vsekakor pa bo priprav- ljeno aa otvoritev^ letošnje sezone letenja. Gota\'o bo ta uspeh Aerokluba razveselil' poleg jadriličarjev kluba, tudi številno mla-J dino Celja in okolice, saj bodo odslej lahk(K brez strahu poleteli v sinje višave in sij lahko iz višine ogledali lepoto našega mestaS ter bližnje in daljnje okolice. ; Športno letalstvo v Celju bo nudilo sle-; hernemu mladincu razvedrilo in obenem kre-^ pilo obrambno moč naše domovine. j Planinska Titova štafeta v torek IS. marca je v Prevaljah, s Ko- roške iiieje stekla prva planinska štafeta, da ponese pozdrave našemu maršalu Titu za njegov rojstni dan. Se isti dan je štafeta prenočevala na Uršlji gori 1696 m. Člani Planinskega društva Prevalje so tu predali štafetno palico svojim tovarišem iz Žerjava, ki so jo naslednji dan prenesli po težjem terenu na Smrekovec 1569 m, kjer so predali stafetno palico članom PD Mozirja. Pred člane PD Mozirje je bila postavljena zelo težka naloga, kajti proga preko Smrekovca, Belih peči, Travnika na Raduho 2062 m je najtežja in obenem najdaljša v tem delu alpskega predgorja. Zahtevala je od vsakega posameznika obilo naporov, zdržljivosti, in čut orientacije, kajti velik sneg je zakrival vse letne markacije. Zvečer so po programu predali štafetno palico članoma PD Celje, katera sta jo naslednji dan s smučmi po- nesla v dolino, v Luče, kjer so jo prevzeli društveni tovariši, da jo ponesejo preko Planinska na Korošico. V dolinah se že prebuja pomlad, nikjer ni več sledu o snegu, o zimi. Po blatni ce- sti so urnih nog hiteli cilju naproti. Kmalu so zapustili cesto ih se strmo pognali v lirib. Povsod ob poti cveto znanilke pomladi, a danes ni časa, da bi se ustavljali in jih občudovali, daleč je še cilj. Prvi ostanki zime, zamazane krpe snega, se pojavljajo zdaj tu, zdaj tam, vedno pogosteje, dokler se ne strnejo v belo snežno odejo. Sneg je južen in se pri vsakem koraku udira, naj- prej za čevelj globoko, pri Planinšku pa že do kolen. Utrudljiva je taka hoja. Po krat- kem počitku, so nadaljevali proti Vodolam. Takoj za kmetijo se dviga strmo pobočje. Pot drži po njem proti Korošici. Sonce po- šilja svoje tople žarke, ki le tu in tam pro- drejo skozi vejevje orjaških smrek. Tišina — le kdaj pa kdaj se začuje globok vzdih, pridušen stok, ko se eden ali drugi z ve- likim naporom »koplje, iz snega in se že takoj po drugem koraku pogrezne vanj do pasu. Vedno višji je sneg, če pojde tako naprej, ne bodo zvečer na Korošici. Str- mina in gozd sta za njimi, pred njimi so Vodole, s svojo napol porušeno pastirsko bajto, ki je vsa pod snegom. Glej čudo, tu je sneg trši, zdrži korak, to je veselje. Udobno se spenjajo proti Inkretu in Pasjim tratam. Kje so ' vedno zeleni borovci, kje velikanske jame, katerih se turisti v letnem času izogibljejo! Vse je zalito z gladko snežno odejo, ki valovi kot morje v viharju. Nam sije danes sonce, nikjer ni oblačka, nobena sapica se ne gane. Tokrat je res lahkota priti na Korošico 1808 m. Zagledali so jo popoldan vso zakopano v sneg, ki pokriva planoto pred kočo z 8 m debelo plastjo. S tovarišem sva prišla že prejšnji dan tu sem, da poneseva štafetno palico na Ojstrico 2349 m in potem v Kamnik. Z oskrbnikom smo tri ure odmetavali sneg, da smo napravili vhod skozi vrata in na- pravili rov pri kuhinjskem oknu. Takoj po predaji sva se navezala na vrv in tako va- rovana naskočila Ojstrico po južnem gre- benu. Po 2 urah in pol strmega vzpona, katerega sva izvojevala s pomočjo cepinov sva stala na zasneženem vrhu Ojstrice, ka- terega kinča lOm velika snežna streha. Po- grešala sva triangularno piramido, ki je vsa pokrita s snegom. Nudil se nama je krasen pogled po vsej širni domovini in ie tja preko, kjer še danes ječe naši bratje v sponah suženjstva. Četrt ure zatem sva bila žo v koči, da se tu dopočijeva za zadnje etape. Zadnji dan se je %štafeta odpravila proti Presedljaju. Toda že nekaj metrov od koče nas je zajela gosta megla, tako da nismo videli niti 2 m pred seboj. Kljub temu smo počasi napredovali. Spoznali smo, da nismo v pravi smeri, kajti po času bi morali biti že na Presedljaju. Čakanje ni prineslo zboljšanje vremena. Preostalo nam ni drugega, kot nazaj do koče, od tam pa čez Vodole na Planinska — Podvolovlek — Črno — Pbdstudenc — Stahovico in v Kam- nik. Ali bo čas, ki je na razpolago zado- stoval? 6o, ali samo v primerur ako bomo normalni čas skrajšali za polovico. Druge rešitve ni. Predaja se mora izvršiti točno ob določenem času, ne preostane nam nič drugega, kot zagristi se v pot z vso borbe-; nostjo in vztrajnostjo. Obrnili smo hrbet Presedljaju in po svojih stopinjah smo kmalu prišli nazaj pred kočo. Od tu smo se podili v gosti megli proti Vodolam. Niti trenutek nismo bili v dvomu, da nismo v pravi smeri, tu in tam se j< poznal sled od včeraj. Dobro, da je snts, trd. Vodole so že za nami, ie pobočje na vzdol in smo pri Planinšku. Tu se sne;; udira. Toda kljub temu, tempo mora oslan isti. Hodili smo navzdol, kakor je pač ilu. po nogah, po glavi, bil je boj za minute Pri Planinšku smo vprašali za pot in se z urnimi koraki bližali Podvolovleku. Molčt smo gazili blato, ne meneč se za luže na kolovozu, vsak je gledal, da ni po nepo- trebnem napravil koraka in tako zaostal h za meter, zavedajoč se, da bo potem 1* ■ težavo dolel tovariše. Dolina je bila kmalu za nami, zagrizli smo se zopet v strmino in gazili sneg vse do vrha, kjer smo pri kmetu napravili kratek počitek, še zvečjo brzino smo se spustili potom navzdol v dolino Podstudenec. Pot, za katero računajo ta- inošnji kmetje dobro uro hoda, smo preteki v dobre četrt ure. Zmaga je nasa, predajt. SQ bo izvršila pravočasno. Po cesti smo \ planinskem koraku hiteli proti Strahoviti kjer smo se združili z glavno štafeto iu skupno krenili proti Kamniku, v Zgornjih Stranjah je po slovesnem sprejefjiu štafetiii palici prevzel pionirski odred in ju ponesel proti Kamniku. Kmalu pred mestom smo zopet prevzeli svojo štafetno palico. Točno ob 16. uri sta obe štafeti prispeli v Kamnik na trg, kjer ju je sprejela več sto glava množica z godbo na čelu. Po glasnem vzkli- kanju maršalu Titu in Partiji so štafeti pozdravili zastopniki množičnih organizacij in JA. Nato smo izročili štafetno palico članom PD Domžale, da jo ponesejo preko Ljubljane, Zasavskih vrhov na Gorjance in jo tu izroče planincem iz Hrvaške. KAIJESKLADIVARJEN Pred leti je bilo osnovano v Celju Sin- dikalno športno društvo »Kladivar« z name- nom, da združi vse delovne športnike mesta Celja v zdrav in močan kolektiv. Vsem je šo znano, kako nezdravi, klubaški odnosi so vladali prva leta po vojni med Olimpom in peljem. Pretepi na raznih športnih prire- ditvah so bili v teh časih zelo pogosti na celjskih igriščih. Na novo ustanovljeno Sindikalno športno- društvo »Kladivar« ie s svojimi 14 sekcijami v kratkem času zaslovelo sirom nase domo- vino po svojem uspešnem delu in uspehih. Zlasti v atletiki, nogometu in smučanju. Kako izgleda »Kladivar« danes? Uprava Kladivarja se ne briga, da bi sklicala redno letno skupščino. Še več — s svojo nedela- vnostjo naravnost teži k likvidaciji društva, saj se^ nihče ne zmeni za svoje sestavne enoto — klube in sekcije, niti se ne skli- cujejo seje uprave že več mesecev. Ni čudno, da si športniki sami iščejo zadovoljivej.ših organizacijskih oblik, ki jim bodo omogočile nadaljnje življenje in uspehe v športnem udejstvovanju. Smučarji so pristopili k Planinskemu društvu (zaradi finančnih in drufih ugodnosti), igralci rokometa in ko- šarke pa" so v okvirju železničarjev organi- zirali v Celju celo novo športno društvo »Železničar«. V Kladivarju so zaradi posa- meznih požrtvovalnih športnih delavcev ostali močno aktivni le še sledeči klubi: nogometni, zimsko-športni, sabljaški in kegljaški, dočim so atleti že pred dobrim letom organizirali samostojno atletsko -društvo. Vsi navedeni, klubi so izvršili svoje • letne skupščine že pred mesecem in več, napravili koristne smernice za delo v letu 1951, se tesno po- vezali z republiškimi zvezami in so za svoje uspešno delo prejeli tudi priznanja. Kaj jC' pa z ostalimi sekcijami? Namizno-teniška. sekcija je v letu "1950 bila član Zvezne lige, letos pa ne sodeluje niti v Republiški ligi! Kaj jo z odbojko v Celju, ki razpolaga z; velikim številom igrišč? Kaj je s plavanjem katerega mora obvladati vsak športnik, ko- ^ lesarstvom, tenisom, težko-atletiko ? Ali naj vso te lepe in potrebne športne panoge za- radi nedelavnosti uprave propadejo? Skrajni čas je, če hočemo rešiti, kar se še rešiti da, da se v Kladivarju napravi red, skliče redno letno skupščino in izvoli res delavni odbor, ki se bo zavedal v polni meri svojih dolžnosti in obveznosti do član- stva in skupnosti. Naloge vseh organizacij, podjetij in ustanov v Celju pa so, da pod- prejo to športno društvo ter s svojim sode- lovanjem omogočijo naši mladini pravilni športni razvoj. Ureja uredniški edber. — OdffOTOrni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. — Telefen 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celji>. — Poštnina plačana v go- tevini. — četrtletm* naročnina 86 din, polletna 72 din, celoletna 145 din. — »Savinjski vestnik« izhaja vsako aoboto. KRAVA-Kf DAJE 52 LITROV MLEKA ^D.VEVJVO-POVRGLADVOGLkVO TELE Kaj malo pišemo o vzornih živino- rejcih, ki so uspeli dvignki molznost krav z vzrejo dobre pasme molznic. Vzoren kmet Luka Miekuš v Rdeči travi je uspel vzrediti kravo, ki ima dve glavi, štiri noge, dva repa, da lažje oto;ia muhe, in namesto enega vimena kar dva. Krava je nedavno povrgla tele in na čudo, tudi to je imelo dve glavi, štiri noge, dva repa itd. Tele je teliček in bo. bik, če bo šlo po sreči. Krava daje dnevno 52 liilirov mletka. Kme^ M.ekuš o^eta, da bo vzredil še večjo] čredo takm goved, čim tele doraste vi bika. Na ta način bomo v Celju, našim malčkom v veliko Veselje »kmalu« od- pravili mlečno krizo. i (Gornja slika kaže tele z dvema gla-| vama, posnetek krave se nam je pa žal pokvaril, zato vam oblj .oimo, da ga bomo objavili kdaj drugič.) | LJUDSKA UNIVERZA V CELJU M&hL€> ščiti ZciKon cjruzino In otrolce Predavanje bo v Domu lj)idske prosvete v Celju v četrtek 5. aprila 19.')l ob 19.30 (pol esmih). Predar ' bo predsednik okr. sodišča dr. ^?L\lii Marjan Družinskega življenja smo dele/ni kot otroci v družini svojih staršev ali kot oče, mati v lastni dru ini. Moralno čvrste, zdrave in napredno usmerjenfe družine so izvori novih rodov, novih generacij, ki bodo nadaljevali iivljenje naše domovine k vse večjemu na- pre^iiiu. Kaor si ustvarja dru/ino. si je ne ustvarja samo zase, ampak tudi za družbo, kateri bo družina dala novih članov, gradi- teljev srečnejše in naprednejše dru..be. Družba, ki jo predstavlja tudi država, rabfc mnogo zdravih, napredno usmerjenih, kul* turno, moralno in delovno trdnih družin, ki imajo tako trajno in skladno urejeno življenje, da v njej doraščajo in zore otroci od rojstva do samostojne poti po življenju. te zato, ker rabi otrok za svoj napredek očeta in mater, ki ; ivita v lepi skupnosti tudi zanj, je potrebna zaščita družine in otroka z zakonom. Nihče ne sme te skupnosti rušiti, jo na škodo ostalih članov razdirati in s tem slabiti ugodne pogoje otrokove vzgoje in razvoja. Predavanje dr. Pavlica Marjana nam bo prikazalo z zakonom določene dol nosti in pravice staršev glede družinske skupnosti in otrok. V današnji dobi, ko rabimo vsi trdne temelje za ohranitev in dvig naših družin, nam bo navedeno predavanje koristno in poučno. Globlje umevanje pomena družin in otrok nam olajšuje ?rtve in napore, ki jih zahteva družinsko življenje. Ne opustimo zato udeležbe na tem predavanju. Predavanja s filmi na programu Ljudske univerze v Celju Ljudska univerza v Celju priredi s sode- lovanjem društva inženirjev in tehnikov v Celju naslednji predavanji s filmom v dvo- rani kina »Dom«: Nedelja 8. aprila ob 10. uri: Atomska fi- 7,ika. Predaval bo in . Ankerst Hubert. Nedelja 8. aprila ob 14. uri: Najva-nejši izsledki o zdravljenju čaka in drugih bo- lezni. Oba filma bo predvajila kulturna ekipa angleškega konzulata v Zagrebu. Petek 13. aprila ob 16. uri: Premet v Združenih državah Amerike. Predaval bo do- cent in^ Gspan Julij. Šahovska simultanka \\. Tnziekerja Prvak Zapadne Nemčije internacionalni ša- hovski mojster W. IJn^ijker bo na turneji po Sloveniji odigral simultanko iia 40 deskah tu- di v Celju. Prireditev bo v sohoto.Sl. marca v šahovskem domu. Začetek ob 19. uri. Lju- bitelje šahovske igre vabimo na poset pri- reditve. Moitveno prvenstvo mesta Celja Pred dnevi je bilo končano tekmovanje ,za moštveno prvenstvo mesta Cflja. Zmagalo je I. moštvo Sind. šahovskega društva s 23 in pol točkami. Sledijo: Jahovski klub »S. Gligorič« na I. gimnaziji z 20. SsE Celje II. s 13 in pol. Kovinar 13 in Metalurška šola 10 točk. Prvo moštvo SšD Celja si je s lom pribo- rilo vstop v tekmovanje za prvenstvo Celj- skega okro^ija. POZIV celjsikiin železničarjem in Celjanom! Dne 17 3. 1951 se je osnoval na pobudo železničarjev, ljubiteliev športa, fizkulture KLUB ŽELEZNIČARJEV pod imenom »ŽE- LEZNIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO — CELJE« Cilj društva je: da z vzgojnim delom, z vadbo in tekmova- njem na vseh športnih področjih usposablja zdrave, močne, vztrajne, hitre, spretne že- lezničarje, graditelje naše nove domovine. Hočemo razviti naš šport do najvišje stop- nje, da bo množičen, zato pozivamo vse že- lezničarje, kakor tudi ostale ljubitelje fiz- kulture, da se v čim večjem šte(alu odzo- vejo vabilu vstopa k ŽŠD Celje. ^ Odbor: 2ŠD, Celje VABILO V nedeljo dne 1. aprila ob 8. uri zjutraj bo v telovadnici TD-Tone Kos v Gaberju Okroi- tio tekmovanje v akademskih točkah. Nastopa 12 skupin iz telovadnih društev celjskega okrožja. Vstopnina: 20 in 10 din. Vabljeni! OBVESTILO ^ Obveščamo, da se je otvorila posvetovalnica za noseče žene na Polikliniki ZSZ Vodnil^ova ulica 1. soba št. 4 (pritličje levo). Preglede bo vršil zdravnik specialist vsak torek in četrtek od 13. do 16. ure, ki bo izdajal po- trdila o izvršenem pregledu, na podlagi ka- terega ima 'noseča fena pravico do dodatne karte. Pregledi so obvezni in brezplačni za vse nosečnice-zavarovanke, svojke in privat- nice. Uprava drž. stanov, zgradb Celje potre- buje za gradbena dela pri vzdrževanju sta- novanjskih zgradb; 5 pomožnih delavcev, l^Tnizarja. 1 kleparja in 1 vodovodnega in- stalaterja. Plača po uredbi o gradbeništvu. Interesenti naj prošnje naslovijo ali se i^s^^bno zglase na naslov: Uprava državnih stanov zgradb Celje, Trg svobode lO-II do 14. 4. 't. 1. Podjetje »CEGRAD. Celje, Lava 42 sprejme v službo takoj kolarskcga pomočnika. Inte- resenti naj se javijo pri podjetju. DRUŠTVO upokojencev podružnice Celie va- bi vse svoje člane na redni občni zbor v nedeljo 8. aprila ob poT deveti uri t mali, dvorani doma OF. 25. marca je pobegnil iz Celja mož nizke po stave, temne polti po imenu Lubej Anton, ki mi je pokradel ^zlatnino. Ce ga kdo iz- sledi naj ga takoj prijavi hajbližnji postaji Ljudske milice. V PROSLAVO, 10. obletnice OF prireja li- kovna sekcija SKUD »France Prešeren« razstayo slik in plastike v bivši sejni dvo- rani doma OF prvo nadstropje. Razstava bo odprta od 1. do 10. aprila. Otvoritev ob 11. Vabljeni vsi ljubitelji Ukovne umet-_ nosti. HIDROMONTA2A Maribor sprejme večje število gradbenih in strojnih ključavničar- jev. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na personalni oddelek Hidromon- taze. Ul. heroja Tomšiča 2-11, Maribor. PEKOVSKI mojster z večletno prakso, pri- den in zanesljiv išče primerne zaposlitve- koc poslovodja ali pomočnik kjerkoU v Slo- veniji. Grem tudi v drugo republiko. Naslov v upravi lista. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi. IŠČEMO gospodinjsko pomočnico na de- želo, takojšen nastop. Ponudbe na upravo pod »Savinjska dolina«. IšcEM prazno ali opremljeno sobo, z ali brez oskrbe. Naslov v upravi.' PRODAM 6 gostilniških miz in eno ogle dalo 70x105 cm po ugodni ceni. Naslov v upravi Vestnika. PRODAM klavirsko harmoniko v dobrem stanju. Naslov v upravi. PRODAM krom. harmoniko 96 basov (Hoh- ner). Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj znam- ke »Singer« z dolgim čolničkom. Naslov v upravi. PRODAM J80 belih ploščic velikosti 15x15 centimetrov. Naslov v upravi. OBRAČALNIK za seno dam za plemensko kravo, svinjo ali voznega konja proti do- plačilu. Naslov v upravi. ENODRUŽINSKO hišico z vrtom t bližini Celja kupim ali vzamem v najem. Naslov v upravi. ^ ZAMENJAM lepo sončno enosobno stanova- nje v B;-e icah za enako t Celju. Naslov t upravi. 17. marca mi je bila ukradena pri Ljudsken* magazinu ročna torbica. Osebo, katera jo« je vzela prosim, da mi vrne dokumente na naslov: Gluhar Neža, Bukovje 12, Slivnica pri Celju. 20. marca sem izgubila na Tomšičevem trgu denarnico z manjšo vsotO denarja. Najdi- telja prosim, da jo vrne v upravo »Savinj- skega vestnika«. 16. marca sem pustila pri avtobusni blagajni v Celju plašč. Oseba, katera mi ga je vzela naj ga vrne proti nagradi v upravo »Savinjskega vestnika«. 23. marca sem zgubil od Mariborske ceste do Celja tri ključe. Najditelja prosim, da. jih vrne v upravo »Savinjskega vestnika««, ZAHVALA vsem, ki ste spremili našo blago in nepo- zabno ženo in mater MARIJO BBVAB k večnemu počitku, z nami sočustvovali im ji poklonili na grob vence, kakor tudi za. številne izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Flajsu in dr. Rojniku za zdravniško pomoč in skrb, ki so jo nudili bolnici. 2alujoči mož Dolfe, hčerki Mojca in Majda. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLU2BA Dne 1. aprila tov. dr. čerin, Cankarjeva ul. št. 9, tel. 219. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ■ ponedeljka, do 8. ure zjutraj. KINO KINO »METKOPOL« CELJE Do 2. aprila ameriški film * »ZENA S TROJNIM ŽIVLJENJEM« Od 3. do 10. aprila 1951 ameriški film »NE ZAPUSTI ME« KINO »DOM« CELJE Od 30. 3, do 2. aprila 1951 nemški filra »KATICA. ^'^^^^ ^P''''^ 1951 ameriški filac »JONNY FRANCOS« Od 4. do 6. aprila ameriški film »BUMERANG«