STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA 183 Pcčiulna poračunjena (C. C. con la posta) {jat iz ha i« T«tki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: xa 1 mesec L 8.—* 9 mesece L > pol leta L , celo leto L , t imiMtro BMeiM L t50 ve«. — Posamezne iterilke 30 *L — Okamina za 1 mm prostora m lir oko* ti 1 kolone (58 mm): ca trganke in obrtne oglase L I--, za oemrt- Bfcce, zahvale, poslana, vabila L 1-50. oglase Amini avrodov L 1-% Oglasi na prvi strani L 2» 2. avgusta, 1928. - Leto VI. Posamezna Storilka 39 cent, Letnih LIH NOS Uredništvo in uprarmStvo: Trst ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi oaj se požirajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-« macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiraoa pisma se ne sprejemava — Last, založba in titk Tiskarne *Edino«t»» PoderednUtvo v Gorici: uHca Giosuč Cardecci Št. 7, L n._Telet iL 333» Glavni in odgovorni urednik: proi Fihp Peric. Hooe podrobnosti o tragičnem Koncu zadnjega rusKesa carja RIGA, v juliju 1928. Dne 18. julija je preteklo deset let od tragičnega konca zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine v Jekaterin-burgu in ta okoliščina je povzročila po celem svetu novo zanimanje za ta dogodek, ki je še vedno zavit v precej gosto temo. Tukajšnji ruski list «Segodnja» (Danes) je objavil članek, ki ga je napisal, kot razvidno iz sestavka, eden izmed udeležen-, cev preiskave, ki se je vršila povodom usmrtitve carja in njegove družine. Pisec tega zanimivega članka se skriva za začetnicama P. B., a v članku se nahajajo mnoge do sedaj neznane in še nikjer objavljene podrobnosti o tem dogodku. Kar se tiče verodostojnosti navedenih dejstev, je težko kaj reči, a vsekakor so kot nova verzija o zadnjih hipih enega izmed najmočnejših vladarjev zanimiva in kot taka naj bodo tudi doli posneta. Carska družina — pripoveduje P. B. — je bila poverjena po premestitvi iz Tobolska v Jeka-terinburg v nadzorovanje rdeče-armadcem po večini iz zloka-zovske in siterske tovarne. Na-čelovala sta jim Avdjejev in Moškin. Tik pred usmrtitvijo pa je bila ta straža nenadoma odstavljena in nadomeščena z drugo. To je bilo v prvih dnevih meseca julija 1. 1918. V hišo, kjer se je nahajala carska družina, je bilo poklicanih deset krvnikov iz črezvičajke (revolucionarne policije), saniih vjetih Madžarov. Z njimi je prvič prišel v hišo Ipatjeva Jurovskij, kateremu je — pravi člankar — bila Moskva naicžila po vnaprej določenem načrtu, da izvrši poboj. Jurovskij je postal poveljnik «hiše Romanovih«, kakor so ga imenovale priče, ki so bile zaslišane pred preiskovalnim sodnikom. Njegov pomočnik je bil Nikulin. V hiši Ipatjeva se je dejanski nastanil oddelek Čeke. Sedaj je mogla biti Moskva zadovoljna — piše dalje P. B. — medtem ko so se prej jezili, da niso bili delavci Avdjejeva vedno na višini svojega revolucijskega položaja, da so se polagoma privadili carskim vjetnikom in jih celo pomilovalL Predsednik je-katerinburškega (uralskega) sovjeta ni torej brez razloga javil predsedniku vseruskega central, izvršilnega odbora: «Avdjejev nadomeščen, Moškin aretiran, v hiši zapoveduje Jurkovskij.» Dne 16. julija 1918. leta zjutraj, je ukazal Jurovskij, da se ima odstraniti iz hiše mali deček — posinovljenec carjevega služabnika — in se nastaniti v stražarnici oddelka za zunanje varstvo carske palače. Ob sedmih zvečer istega dne je velel načelniku straže Pavlu Medvje-dovu, da se morajo vsem vojakom, ki so zunaj stražili hišo, vzeti revolverji. Vzetih je bilo dvanajst revolverjev, ki jih je Med v jedo v izročil Jurkovskemu in jih položil v pisarni na mizo. Isti večer je Jurkovskij rekel Medvjedovu: «Medvjedov, nocoj bomo pomorili carsko družino, in sicer vse...» Po njegovi naredbi je bila dana straži zapoved, naj se ne vznemirja, ako bodo slišali po noči streljanje v hiši. Okoli polnoči so zbudili carja in družino. Ujetniki so vstali, se oblekli, umili in prišli dolu Peljali so jih na dvorišče, a od tam v neki popolnoma drug oddelek hiše. Šli so skozi nekoliko sob v podtličju in prišli končno v zadnjo sobo, od koder se je šlo v zaprto skladišče. Jurkovskij je rekel Nikolaju II., da se z ozi-rom na to, da se približujejo Čehi in beloarmadci, carska družina mora odpeljati iz mesta. Tako da se glasi naredba okrožnega sovjeta. V tej sobi bodo čakali na avtomobile, ki jih popeljejo dalje. Člani carske družine, ki se niso nič slabega nadejali, so vstopili v sobo in poprosili za stotice. Prinesli so jim tri stolice. Na eno stolico je sedla carica, na drugo car, kateri je držal za ramo prestolonaslednika, ki je sedel na tretji stolici. Tri velike kneginje so stale za stolico, na kateri je sedela carica, a četrta. Anastazija, Je stala desno od carja. Carjev zdravnik dr. Bot-kin se jo opiral na naslanjač stolice, na kateri je sedel prestolonaslednik. V levem kotu pri zidu sta stala služabnik TTupp in kuhar Harrtonov, a v desnem Djemidova, ki je držala v rokah blazino. Iz carskih sob je prinesla dve blazini: eno je položila na caričino stolico, a drugo je držala v rokah. Ravno v tej blazini so bile zašite carske dragocenosti. Nekoliko trenut kov potem so vstopili morilci. To so bili Jurkovskij, Pavel Medvjedov, Nikulin, dva člana izvršilnega odbora in sedem Madžarov. Jurkovskij se je obrnil k carju rekoč: «Vaši sorodniki so vas skušali rešiti. Ni se jim posrečilo in mi smo prisiljeni vas ubiti...« Nikolaj II. je vstal s stolice, pritisnil k sebi prestolonaslednika in kriknil: «Kaj? Kaj ?»>... Streljanje se je začelo. S prvim strelom je bil ubit car. V sobi je grmelo od streljanja. Carica je dvignila roko, da se prekriža, ali ni mogla dokon ča/-ti znamenja, ker je bila ubita z enim samim strelom. Istotako so bile takoj mrtve Olga, Tatjana in Marija,, ki so stale za caričino stolico. Prestolonaslednik se je nahajkl v naročju mrtvega carja, dokler ni Jurkovskij uničil z dvema streloma tudi i tega življenja. Botkin, Trupp in Haritanov so padali eden za drugijm- Demidova je živela najdlje; dragocenosti, ki so bile zašite v blazini, so odbile nekoliko krogel ter ščitile njeno srce in življenje. Iz sebe od strahu je begala ob zidu in je obupno vpila. Njo so ubili z bajoneti. Ko se je razredčil dim od streljanja in so pregledali trupla, se je izkazalo, da je velika kneginja Anastazija Nikolaje v-na živa in da ni niti ranjena. Čim je bil ubit njen oče, je pa dla v nezavest. Ko so jo morilci prekladali, je pa prišla k zavesti, in ko se je videla na tleh v luži krvi med ostalimi člani družine, je začela obupno kričati. Tedaj so ubili tudi njo. Nato so zavili vsa trupla v velike rjuhe, naložili jih na tovorni avtomobil, ki je čakal pred hišo še od prejšnjega večera, ter jih odpeljali v gozd, ki je bil oddaljen od mesta kakih štirinajst kilometrov. Tam so bili telesni ostanki carske družine sežgani. \Oni ostanki kosti, kt ne gorijo, so bili uničeni z raznimi kislinami. Na koncu svojega pripovedovanja govori P. B. se o tem, kako so bili v sobi, kjer je bil izvršen poboj, uničeni sledovi krvi, a kako se je pozneje pri preiskavi našel en del teh sledov, ki so jih morilci v naglici pu-stilL Sprejem tiileja in Miev ▼ prestolnici RIM, 1. Kakor smo včeraj na kratko javili, so general Nobile in njegovi tovariši prispeli v Rim sinoči nekaj po 11. url Na postaji in prostranem trgu pred postajo jih je sprejela ogromna množica, ki se je bila zbr&la že okrog desete ure in ki so jo poročevalci raznih listov cenili na petdeset do sto tisoč duš. Vračajoče se člane ekspedicije so pričakovali na kolodvoru tudi zastopniki vlade, in sicer državni* podtajniki Bianchi, Giunta in Sirianni, rimski guverner princ Potenziani, zastopniki parlamenta in sorodniki Biagija, Cecionija ter Trojanija. Množica, kateri sprva ni bil dovoljen vstop na postajo, je stalno naraščala in je ob 23. uri pokrila ves prostor pred. kolodvorom. Pritisk na kordone o-rožnikov in policijskih agentov je postal tako velik, da mu ni bilo več mogoče kljubovati ter je velik del množice vdrl na postajo in jo poplavil. Ko je privozil vlak, ga je množica pozdravila z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem, ki je le Še bolj narastlo, ko so se Nobile in ostali člani polarne ekspedicije prikazali na oknih železniškega voza, s katerim so se pripeljali iz Kopenhagena. Vsi so bili globoko gin jeni: sprejem, ki jim ga je priredilo rimsko mesto, jih je v svoji im-pozantnosti presenetil. V vagon so vstopili državni podtajniki. katere je sprejel general Nobile, ter sorodniki brodolomcev. Ko so slednji prispeli na trg pred postajo, da vstopijo v avtomobile, so jih pozdravile ponovne ovacije, ki so pojenjale Šele tedaj, ko so se Nobile in tovariši odpeljali proti svojim domovom, kjer so jih skupine meščanov spet pozdravljale. Tudi poveljnika Viglierija, ki se je bil odneljal proti Genovi, je tamkaj sprejela velika množica in g^, burno pozdravljala. Zvečer je V igli eri odpotoval proti Borghettu S. Spirito k svoji materi. mm hojnka oJmaRiij! RIM, 1. Načelnik vlade je prejel naslednjo brzojavko: sprejeli, ko bo predsednik Stjepan Radić v položaju, da bo lahko sodeloval pri tem delu. Končno poziva KDK vse osta le politične stranke v prečan-sktti krajih, naj se pridružijo njeni akciji v borbi za enak«^»t in ravnopravnost. Od kmetske ga naroda v Srbiji pa pričaka je, da bo 3 svojim zadržanjem pospešil zmago načel KDK, ki morejo, kot se zaključuje resolucija, edina rešiti jugostoven-sko državno zajednico. Kreau Incident 9 StfJj! Spopad v kavarni - I^alcrJ;-^ atentat na policijsko ravnateljstvo DUNAJ, 1. Iz Sofije je prispelo danes popoldne bi^ojavnr-poročilo o dveh novih terorističnih atentatih. Dva človeka sta vstopila v neko kavarno v ulici Sercici in pričela nenadoma streljati s samokresi na goste. Pa so se ti pričeli braniti istotako s feaanokresi. Seveda so takoj prihiteli v kavarno o-rožniki, ki so oba napadalca a-retirali. Njunih imen policijska oblast noče izdati, znano pa je. da je bil eden izmed njiju pred časom obsojen na smrt, a kasneje pomiloščen. Drug podoben zločin bi se bil tekom noči skoro dogodil na policijskem ravnateljstvu. V sobi za policijske šoferje so neznanci nastavili* dinamitno bombo, ki se je kmalu razpočila. K sreči pa so vsi šoferji spričo velike vročine prenočevali zunaj na prostem in je bomba poškodovala le stene v sobi in pohištvo. Atentatorji so izginili brez sledu. Preiskava je v obeh sluajih že v polnem teku. Baje gre v enem kot drugem slučaju za osebna maščevanja med makedonskimi revolucionarci. Smrtna nesreča poljskega letalca ▼ Bagdadu BAGDAD, 31. Poljski letalski častnik Szalas, ki se je odpravil te dni v spremstvu pilota Kaline in enega strojnika Iz Varšave na polet do Bogdada je prispel danes nad tukajšnje letališče. Letalci so preleteli 3500 km. Pri pristanku pa se je pripetila težka nesreča. Letalo se je prevrnilo. Szalas je izgubil življenje, pi* lot in strojnik pa sta ostala nepoškodovana. Položaj v Grčiji Ob pričetku volilne borbe - Pred sestankom med Venizalosoin in Ra&dl begom ATENE, 1. Včeraj so bile objavljene podeželske volilne liste venizelistov, v kratkem bodo objavljene tudi one v Atenah in v Fireju. Monarhistični listi zatrjujejo, da se monarhisti pri teh volitvah ne bodo borili za monarhijo in da bo, tudi če bi oni zmagali, v Grčiji še nadalje vladal republikanski režim. Kasneje pa bo ljudstvo samo rešilo režimsko vprašanje. Monarhistični voditelj Streit je izjavil, da se bo uvedla preiskava proti nekaterim demokratskim voditeljem, če bodo protidemo-krati zmagali pri predstojećih volitvah. Protid^mokratski krogi zatrjujejo tudi, da je bil c* sežen popoln sporazum v njihovih vrstah. Demokratska stranka pa bo po njihovem mnenju ?nastopflla .fcri 'volitvah razcepljena na tri skupine: venizeliste, kafandariste in Pangaloso-ve pristaše Na drugi strani pa se listi mnogo ba*vijo z vprašanjem tur-ško-grških odnošajev. Prinesli so vest, da bosta načelnika grške in turške vlade svojem napovedanem sestanku razpravljala o razmejitvenem vprašanju. Zatrjujejo pa. da Grčija nikoli ne bo odstopila Turčiji ozemlja okrog Karaga, ki ga ta zahteva. Uradna agencija pa je tekom večera izdala- poročilo, da Venizelos in Rušdi beg na svojem sestanku ne bosta govorila o nikakem teritorialnem vprašanju. flssEeHES-trasceski snirazsm o razoTCt&tvenam vprašanju in francoski listi PARIZ, 1. Vest o načelnem sporazumu med Anglijo in Francijo je vzbudila v tukajšnjih političnih in vojaških gih veliko zanimanje, pa tudi >>ariški tisk ji posveča vso pažnjo. Že včeraj je pmesel «Temps» uvodni članek, v katerem je rečeno, da so zadevne zjave ^iiamberlaina v angleški spod-j nji zbornici take, da se ne dajo napačno razumeti. Sporazum je ±x> mnenju tega lista velikega pomena za svetovno politiko miru, ki bi bila brezuspešna, če bi se ne bili sporazumeli bas Francija in Anglija. Varnost britanskega imperija je odvisna od i njenih pomorskih oboroženih si\, medtem ko se mora Francija opirati v največji meri na vojsko. Spričo tega je bilo potrebno, da upošteva ena potrebe druge velesile in teko je nastal načelni sporazum. x> ga. ie kot prvi omenil Chamberiain v angleški spodnji zbornici. «Petit Parisien« pravi danes, da izpričuje sporazum zaupanje in dobro voijo obeh zapadnih vlasti v njunih medsebojnih od-nošajih. List poudarja, da se bo na podlagi tega sporazuma znižala predvsem tonelaža vojnih ladij, kar bo dalo pomorskim silam prizadetih vlasti predvsem obrambni značaj. «Matin» pa ugotavlja, da se bo na podlagi tega sporazuma v nasprotju z zadevno washing-tonsko pogodbo dosegla omejitev pomorskega oboroževanja, s katero bosta obe prizadeti stranki soglašali. List je končno mnenja, da se po tem sporazumu ne bo omejilo le oboroževanje na morju, marveč tudi na kopnem. Nemiri v Indiji BAUGALORE, 1. Ker so oblasti izbrale za neko hindujsko božanstvo kot svetišče prostor, ki Hindujcem ni po volji, so stav-kujoči dijaki vprizorili demonstracijo, tekom katere je prišlo do spopada z orožniki. Glasom uradnega poročila policija ni nastopila z orožjem proti demonstrantom Ranjenih je bilo 125 demonstrantov in 30 vojakov. Francoski minister Herrlot odpotoval v Kolin na razstavo tiska PARIZ, 1. Prosvetni minister Herrlot je v spremstvu načelnika svojega kabineta odpotoval v Kolin, kjer si bo ogledal mednarodno razstavo tiska. Na postaji je pozdravil ministra nemški poslanik von Hoesch. Kitajska in IAuBm dfian Nove zahteve nankln&ke vlade WASHINGTON, 1. Iz Evrope je prispel v New York kitajski minister za obnovo države San Fu. Izjavil je novinarjem, da bo posetil velike ameriško finančnike in industrijce in jiii pozval k investiranju ameriškega kapitala na Kitajskem. Medtem je bila objavljena nova nota kitajske vlade. S to noto je bila ameriška vlada na-prošena, da prične z Nankin-gom takoj po podpisu pogodbe o kitajski neodvisnosti v zadevi carin pogajanja za sklenitev nove pogodbe, s katero bi se uredila vsa pereča vprašanja. Med ta vprašanja spada tudi vprašanje, ali bi se ne hotela Amerika odreči svojih ekstraterito-riaJnih pravic na Kitajskem. Tukajšnji politični krogi menijo, da takih zahtev s strani Kitajske vvashingtonska vlada ne bo mogla sprejeti. Španski letalec Franco odletel Iz Cadira proti Ameriki MADRID, 1. Jutranji listi so prinesli dolga poročila o poslednjih pripravah letalca Franca za polet preko Atlantskega oceana. Letalec namerava poleteti do Amerike v dveh presledkih. Ustaviti se namerava na Azorih in Bermudih ali pa na Novi zemlji. Res je že tekom jutranjih ur prispela vest, da so letalci Franco, Gallanza in Ruiz de Alba davi ob 7.15 odleteli iz Cadixa s hidroplanom «Numancia». Letalo se je dvignilo z morske gladine po tretjem poskusa. Kot že rečeno, se bodo ustavili najprej na Azorskih otokih. Odhodu letalcev so prisostvovali zastopniki oblasti in velika množica. Dve letalski nesreči DESENZANO, 1. Včeraj ob 18. uri se je na tukajšnjem pri-stajališču za hidroplane pripetila težka nesreča. Letalo, katero je vodil nadporočnik Josip Magi, je radi zgrešenega manevra padlo v vodo in se razbilo. Pilot je umrl. BRESCIA, 1. Na letališču Ghedi je poročnik Marij Mai-nero padel s svojim letalom iz višine dveh sto metrov na tla. Nesrečo je zakrivil napačen manever. Pilot je umrl. Prepovedan posel NE APEL J, 31. Ko je semkaj prispel tržaški parnik «Wilson>>» so oblasti izvršile na njem preiskavo in iztaknile več tajnih izseljencev, ki so bili seveda takoj aretrani. Na podlagi izjav ki so jih podali aretiranci tekom zasliševanja, je oblast prijela še celo vrsto «\Vilsonovih» natakarjev iz Trsta in Istre, ki so proti znatnim nagradam poskrili na ladji izseljence, kateri niso imeli potnega lista. Za izseljence RIM, 1. Uradni list «Gazzetta Ufficiale» je objavil ukaz z dne 21. junija 1928 štev. 1730, ki določa: Preklicuje se oprostitev od kolekov in od vseh drugih taks, ki je bila dovoljena z zadnjim odst. čl. 15. enotne zbirke zakona o izseljevanju, odobreni s kr. ukazom z dne 13. nov. 1919. Za preprečitev požarov ob že« leznlSklh progah RIM, 1. Prefekti so te dni dali posameznim pokrajinskim poljedelskim zvezam navodila, glasom katerih naj posestniki, ki imajo svojo zemljo ob železniških progah, poskrbe za preprečitev požarov, ki jih često-krat v sedanji suši povzročajo iskre iz lokomotiv. V to svrho naj posestniki redno skrbe za odstranitev suhe trave in posušenega grmovja vzdolž železniških pi*og. Tudi železniška u-prava je poskrbela za potrebno opremo lokomotiv, da se kar najbolj omeji uhajanje isker. Požar v Rimu RIM, 1. V tukajšnji tovarni «Viscosa» je včeraj popoldne izbruhnil požar, ki je povzročil veliko paniko med zaposlenimi delavci in delavkami. Požar ja nastal radi eksplozije v kemičnem oddelku tovarne. Nekaj delavcev je bilo lahko ranjenih. Požar je povzročil več ko 100 tisoč lir škode. n. « EDINOST* V Tts*h, dne 2. avgusta 1928. lilum nesreča oa Bavarskem lf potnikov mrtvih, 57 ranjenih MONAKOVO, 1. Na skoro neverjeten način si sledijo letos po vsej Nemčiji težke železniške katastrofe. V kratki dobi poslednjih mesecev se je na Bavarskem pripetila ie tretja nesreča, ki je zahtevala, kot smo Še včeraj na kratko poročali, preko 10 človeških življenj. O teh nesrečah so že mrtogo pisali nemški listi in oblasti so po-krenile že vse mogoče, a, kot priča včerajšnja katastrofa, vse zaman. V naslednjem podajamo podrobno poročilo o včerajšnji nesreči, ki se je dogodila okrog 16. ure na postaji Dinkelscher-fcen pri Augsburgn. Ob tisti uri je piivozil na postajo Dinkel-scherben potniški vlak, ki je bil očividno pomotoma speljan na tir, na katerem je stal drug tovorni vlak. Na progi so se pričela v teh dneh baš popravljati železniška znamenja. Medtem je opravljal službo pri takem znamenju blizu postaje Dinkel-scherben neki železničar, ki je izpovedal, da je pravilno naravnal signalno pripravo, da morda kolesje in uteži pri tem znamenju niso prav delovali. Vlak, ki se na postaji Dinkel-scherben ne ustavlja, je privo-zil z vso brzino. Strojevodja je Slovenska prireditev v Braziliji Iz Sao Paolo v Braziliji nam pišejo: Tukajšnji slovenski delavci in delavke, vsi priseljenci zadnjih treh let, smo si ustanovili na bin-koštno nedeljo svoj kulturni oltar. Dogovorili smo so in se odločili, da ustvarimo kulturno društvo. Naša že davna želja se je s tem izpolnila. Imamo torej društvo, katero smo krstili z imenom «Ar-nus». Mlado naše društvo Je imelo že 7. julija t. 1. svojo prvo prireditev, na kateri je prišla požrtvovalnost in želja po napredku naših pevk in pevcev do polno veljave. Mnogi so delovali po raznih kulturnih društvih že v domovini in so se se tudi tu zopet izkazali. Z uspehom prireditve smo bili popolnoma zadovoljni in vrlim pevcem in pevkam hodi izrečena potom naše «Edinosti» najlepša zahvala za par uric res prijetnega užitka ki so nam ga požrtvovalno nudili. Upamo, da se bo to nase mlado kulturno društvo uspešno razvijalo, vztrajno delovalo in da se ne bo pip.Šilo nobenega napora, ki ho potreben, da se ohrani trajno na višini svoje naloge, ki jo je začelo v-r-šiti med nami kot kulturno ognjišče. Bodi nam torej pozdravljeno in pogumno naprej! Izseljenci. Dopfsown!e in osebni Opozarjamo vso cenjene dopisnike, da nam jo absolutno nemogoče objavljati dopise, v katerih prehajajo dopisniki v osebno polemike in medsebojna očitanja. Pri pisanju ^za Javnost mora Ibiti v ospredju vedno stvar in no oseba. Posebno ko dobimo odgovor na kak že objavljeni dopis, se dogaja, da primemo v roke namesto vedrega in mirnega odgovora pravo gostilniško prerekanje. Pri tem so postavlja protidopisnik često na stališče, kot bi vedel, kdo je pisal prvi dopis in ga naravnost a-postrofira, kot bi pa imel pred seboj. Uredništvo pa ne izdaja dopisnikov in nihče ne more vedeti, kdo je pisec tega ali onega članka ali člančiča, če se ta poslednji sam ne odkrije svoji okolici, oziroma če se ne javno podpiše. Radi tega je tudi v odgovorih neokusno, če se piše, kot bi vsi vedeli «komu gre». Ko se piše dopis, je torej treba pustit! iz misli osebo dopisnika ter popravljati, oziroma dopolnjevati samo njegove trditve kolikor so zmotne ali morda tudi krivične. Lo pod tem pogojem moremo ustreči vsem, tako da se slišijo vsa mnenja. Prosimo torej vse, ki pridejo v položaj, da odgovarjajo na kak dopis, da se tega pravila strogo držijo. Vrhovno načelo naj bo, da moramo biti v pisani besedi še mnogo bolj obzirni in vljudni drug napram drugemu nego v govoru. Padanje rotstev med delavskim prebivalstvom Nacionalna blagajna za materinstvo, je dala v 192(3. letu 40.331 podpor povodom rojstev in pozgu-bitev (abortov). Zavarovanih žensk je bilo v istem letu 873.500. Razmerje rojstev in pozgubitev je torej 46.2 na tisoč. V primeri z razmerjem, ki jo t*iIo v 1. 1924. (44.5) in 1925. (45.2). pomeni, da je zabeležiti neznaten napredek, toda razmerje jo znatno nižje, nego ie bilo v letih 1913—1914, ko je prišlo na 1000 zavarovank 60.1 rojstev. Padanje rojstev, o katerem pričajo gornji podatki, je mnogo izrazitejše, nego se opaža v primeri s celokupnim prebivalstvom. V celoti ie namreč Dadlo število roi- opazil nevarnost prepozno: Potniški vlak je zadel z vso silo v zadnji voz tovornega vlaka. Trije vozovi tega vlaka so spričo sunka skočili s tira in se popolnoma razbili. Tudi stroj potniškega vlaka je skočil s tira in se prevrnil. Sledil mu je poštni voz, ki se }e ravno tako prevrnil in razbil. In tako še dva izmed ostalih, sedem železniških vozov. Vlak jo bil nabito poln potnikov: 10 jih je bilo na mestu mrtvih, 16 težko ranjenih, 12 lahko ranjenih, 30 pa le malo poškodovanih. Ti poslednji so nadaljevali z drugimi vlaki svojo pot. Težko ranjeni potniki so bili prepeljani v Augsburg. Med-potoma sta umrla dva izmed njih in tekom večera v bolnici še štirje. Strojevodja je ostal nepoškodovan, kurjač pa je bil lahko ranjen. Sodna oblast je pričela nemudoma s preiskavo. Bivši minister Titulescu v Benetkah BENETKE, 1. Včeraj ob 11.42 se je pripeljal z Orient-Expres-som iz Bukarešta bivši romunski minister za zunanje zadeve Titulescu. Prišel je v družbi svoje žene ter se nastanil v hotelu «ExceIsior». V Benetkah bo ostal mesec dni. stev od 1. 1913/14 do 1927. le za štiri točke, medtem ko je padlo pri zavarovanih delavkah v isti dobi skoro za 14 točk. Trgovinski odnose]! med licfto in CgriKo Po zadnjih podatkih je bila trgovinska bilanca Italijo napram Ogrski v prvem četrtletju letošnjega leta aktivna za nad 10 milijonov lir. Italija jo kupila od Ogrske za 23 milijonov in pol, medtem ko je izvozila na Ogrsko za 39 milijonov in pol. Italija uvaža iz Ogrske sušeno zelenjavo, krompir, pšenico, semena in konje, a izvaža na Ogr-iko pomaranče, limone, mandarine. patrone (polnjene), tkanine, riž, sirovo kože i. dr. KRESNICE Koncem tega tedna izidejo že nestrpno pričakovane kresnice. Kakor po navadi se tudi to pot dobijo za malenkostno ceno: l lire tri vsestransko zanimive knjige in sicer: 1. Zbornik, ki ga je uredil dr. Lavo Čermelj, vsebnje razne s*-stavko tn je po obsega booate?ši otl prejšnjih. 2. France Bevk: Vikar. Ribiška zgodba, ki se vrsi na obali med Devinom in Trstom. 3. Karel Mat. Čapek — Chod: H cika in Nedonošen. Dvoje privlačnih pripovesti, kateri jo Slavko Slavec prevedel iz fieičine. Knjige se bodo debivale v tiskarni «Edinosti* v nI. S. Francesco 20 in v knjigarni štoka. Konsnlski ehsekvatnr Dne 20- julija jo bil podeljen g. Antonu Bett:ni-ju kr. eksekvatur, ki ga pool^ašča za izvrševanje služ-tc častnega vicekonsula države U-ruguay s >idežem v Trstu. ESKADRA VOJNE MORNARICE V TRSTU Včeraj zjutraj ob 9.30 je dospela v pristanišče eskadra vojne mornarice zgornjega dela Jadranskega morja pod poveljstvom admirala Fosohinija, ki je vkrcan na izvMni ladji «Brindisi». Eskadri je šel naproti častnik poveljniškega pristanišča ki je izročil admiralu Foschiniju pozdrave mesta-Eskadra se je zasidrala pred hotelom «Savoia», le ladji «Brindisi» in «Acquila» sta se zasidrali na koncu pomola Audace. Eskadro tvori 9 edinic, in sicer, razen že omenjenih ladij, še tor-pedolovci «Giuseppe Sirtori», «Gio-vanni Acerbi», «Francesco Stocco», «Gi>useppe Alba», «Ippolito Nievo», «Giuseppe Dezza», in «Giuseppe Missori». Eskadra bo ostala v Trstu do petka 3 t. m. Danes popoldne ob 17.30 so bo vršil v dvorcu Revoltel-la Garden - Parthy, ki ga priredi tržaška občina v čast častnikom eskadro. Združitev občin S kraljevim odlckoin z dne 28. junija 1928 se združita občini Temnica in Vojščica na Krasu v eno samo, z uradnim nazivom Temnica. Istotako se združijo občine Bate, Banjšica in Grgar v eno samo, ki se bo od sedaj naprej nazivala Grgar. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 1. avgusta 1928. Smo v polni sezoni. Ne smemo pa pozabiti, da živimo v pasjih dneh. In ni mogoče tega pozabiti, kajti navzlic najugodnejšemu letnemu času je tržaški blagovni trg dokaj reven. In bo Se hujše — ni verjetno, da bi tudi zboljšanje vremenskih razmer zamoglo več po- magati trgu. Cene so pri prvih znakih suše skočile v viSino in o-staie tam. In so šo trdovratne... Posebne važnosti jo to dejstvo pri trgovini z zelenjavo, ki je v tej dobi vsako leto zelo živahna. Letos je pa ponižna in zelenjava ne tvori glavnega produkta trga. Tudi sadni del trga občuti skrajno vročino. Prezgodaj zrelo, malo sočnato sadjo sili v višino s cenami in pomanjkanje resnične konkurence mu to dovoljuje. Le jabolka so razmeroma po ceni — blago pa ni najboljše. V Trst so došle prve lubenice (augurije). V kanalu je par jadre-nic tega sadu, ki jo pa še precej drag. Današnje tržno cene so take: Zelenjava: rdeča posa 150—250; navadna bela pesa 70—200; korenje 140; navadno zelje 80—120; malo kumare 80—220; ve-čje kumare 100—110; čebula 40—60; fižol v stročiu 250—460; fižol v stročiu za luščenio 200—260; logike 100—260; malancano 120—220; zelenordeča paprika 180—260; krompir 40—50; p*rah 140—160; paradižnik 50—160; radič 80—500; špinača 190—240; buče za kuho 70-^2~0. Sadio: Amoli 65—200; fige 100— 260; limone 125—135 lir za zaboj; iabolka 70—250: hruške 60—420; breskvo 1' 0—600; melone 130—240; češplio 160—240; «rangld» 280; groTdio 2?0—600. - Cene brutto per netto- Na drol>-no so cene za 20% višje. Rojstva s™ rti in poroke v Trstu dne 31. julija 1928. Ro;eni: 6 (mrtvorojen 1); mrtvi: 9; poroke; nobena. \i tržaškega življenja Nezgoda pri deiu 2o-letni mehanik Virgilij Jacob, stanujoč v ulici S. Giusto štev. 3. je bil včeraj zjutraj zaposlen na kr. križarki «Tricste» ki jo gradijo v ladjedelnici Sv. Marka. Skupno s tovariši, je pritrjeval na svoje mesto električno dvigalo za dviganje slreliva, ko se je stroj prevrnil in mu pc&varil mezinec leve roke. Zatekel se je v mestno bolnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek. Zdraviti so bo moral 3 tedne. Grda nehvaležnost Včeraj zjutraj ob 2.30 sta se javila pri Šoferju Silviju Cappellu, stanujciemu v ulici Rigutti 31, dva neznanca ki' sta mu naročila, naj ju popelje v Lonjer. Šofer je neznancema ugodil, ko pa je avto dospel na omenjeno mesto, sta neznanca želela, da ju pelje dalje proti Bazovici. Tudi tam jima ni bilo prav, ker sta se koj dala prepeljati vnovič v mesto. V bližini Lloydovega stolpa pri Sv. Andreju pa sta končno izstopila, a mesto da bi šoferju plačala dolgo vožnjo, sta ga pošteno premikasti-la i,n potem nenadoma izginila Nesrečni šofer se je zatekel v bof-nico, kier mu je zdravnik ugotovil lažie pcSkodbe, ozdravljive v dveh tednih. O stvari je bila obveščena policija- Velik pežar v Dolini Predvčerajšnjim popoldne je izbruhnil v Dolini silen požar, ki je uničil tri hiše. Nekako ob 15. uri je pričelo goreti v seniku Rudolfa Mahniča in požar se je koj razširil na celo posestvo. Ko se je po vasi raznesla vest o požaru so prihiteli vašeani od vseh strani in pričeli gasiti. Med tem pa so bili klicani, na pomoč tržaški gasilci, ki so koj prihiteli na lico mesta pod vodstvom inž. Buiiliovazzija. Po šest-urnnm napornem delu se je gasilcem posrečilo udušiti požar. Škoda znaša kakih 50.000 lir, ki je pa krita z zavarovalnino. Vzroki požara niso znani. Težka avtomobilska nesreča Včeraj zjutraj se je zgodila pri Sv. Jakobu težka avtomobilska nesreča, ki sicer ni zahtevala dosedaj šo človeško žrtve pri kateri pa se je mlad dečko močno poškodoval, da jo njegovo stanje zelo nevarno. Ob 10. uri zjutraj jo vozil po ulici deiristria v smeri proti mestu tramvaj, ki je prihajal iz Sv. Sobote. Za njim je previdno stopal devetletni Fiorind Trevisan, stanujoč pri Sv. Ivanu štev. 48. Prihajal je iz Sv. Ane, kjer je bil Šel obiskat svojo teto in se jo sedaj vračal proti domu. Ko je tramvaj dospel pred kino «Teatro del Popolo». ki je na vogalu ulico del Rivo, jo hotel dečko prekoračiti cesto in se spraviti na mnogo bolj varen pločnik. V tistem hipu pa jo privozil v nasprotni smeri avto. Dečko je zapazil nevarnost šelo v zadnjem hipu, zato se ni mogel pravočasno umakniti. Avto ga jo zadel z blatnikom in ga vrgel s silo na tla. Ponesrečencu so prihiteli na pomoč ljudje. ki so so nahajali v bližini, in z istim avtom so ga prepeljan v mestno bolnišnico. Zdravnik mu je ugotovil težko poškodbe na tilniku. Poleg tega si je dečko baje tu o i pi o1 il lobanjo. Pridržan je bil v kirurgičnem oddelku. Kolesar ga je povozil Bruno Decleva. 9-leten šolar, stanujoč v ulici Farneto štev. 22, je hotel včeraj popoldne ob 15.30 preko ulice Farneto pri hiši štev. 24, ravno ko je prihajal od Sv. Alojzija s precejšnjo hitrostjo kolesar, katerega ime ni znano. Dečko je nevarnost prepozno zapazil, tako da neizoprbno prišel pod kolo. Z vozom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnico, kjer so mu ugotovili lažje poškodbe, ozdravljive v 10 dneh. Sprejet je bil v IV. oddelek. Piital si Je zlomila 58-1 etna Treza Martinolich, stanujoča v ulici Crosada 11, je stopala včeraj popoldne ob 18.30 po stopnicah svoje hiše navzgor, ko je nenadoma začutila da ji je nekaj v levi nogi počilo, kar ji je po- GorJSke mestne vesti Delo pokrajinskega gospodarskega sveta v Gorici Na sej.i pokrajinskega gospodarskega sveta v Gorici se je odobri J proračun za leto 1S27—1928 bivšega gozdnega odbora. Predsedstvo gospodarskega sveta je odobrilo nadalje seznam izvedenskih ocenjevalcev za zavarovanje proti toči za leto 1928.—1929. Nadalje se je poverilo krajevnemu poveljstvu gozdno milice, da se ta pogodi — po ugotovitvi odgovornosti — za izplačitev škode, ki jo je povzročil požar v nasadih, katere je na-sodila bivša komisija za pogozdovanje Krasa. Dovolili so se tudi sledeči prispevki: 300 lir v korist odboru za povzdigo gozda v Tolminu 3000 lir pa v korist institutu za povzdigo industrij. (In sicer kot I. obrok za leto 1928). Na seji se je razpravljalo tudi o tem, kako M se dale še bolj znižati cene živilom. Sedaj obstojajo: medsindi-kalni odbor za določevanje cen najnavadneišiin živilom, tržna komisija, ki določa ceno krušni moki, in posebna občinska komisija, ki določa ceno kruhu. Poučno potovanje goriških kmetovalcev na piačentinsko ozemlje V nedeljo, dne 5. t. m. so bo vršilo poučno potovanje v piačentinsko pokrajino, kjer si bodo goriški kmetovalci ogledali različne priprave in namakanje polja. Program tega potovanja jo sledeči: Odhod iz Gorice \ nedeljo z vlakom ob 14.25. Med potjo se izletniki ustavijo v Benetkah in v Bclo-gn*. Prihod v Piacenzo ob 4.40 zjutraj. V poiLdeljek — G. avtgusta odhod iz mesta Piacenze ob 7. Ob 7.30 si izletniki ogledajo vodnjak, iz katerega se dviga voda za namakanje občino Rcrtto-freno pri grofu Bara t ti eri in bratih Maifi. Ob 9.30 o-gledovanje dvigalnih naprav za namakanje iz reke Pada. Ob 12. prihod v Nibliano, kjer se kosi. Ob 14. si izletniki ogledajo vodne hra> nike v dolini Tidone. Istotako cb 17. v Caroni di Rivasso in Lische. Ob 19. povratek v mesto Piacenzo, kjer se prenoči. V torek — 7. avgusta odhod iz Piacenze ob 6. uri. Ob 8. prihod v Mod eno, kjer si ob 8.30 izletniki ogledajo razne načine namakanja. Ob 15.22. odhod iz Mo-dene v Gorico. Natečaj za dijaško Stipendijo baro-na Riitter de Zakony Odprl se je natečaj za podelitev študijske štipendije ki jo je ustanovil baron Hektor Ritter rte Za-hony in znaša 800 lir. Zaprosijo za štipendijo lahko dijaki iz goriške pokrajine, ki se posvečajo trgovskim ali tehniško-industrijskim študijam na katerikoli visoki šoli v državi ali pa v inozemstvu. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. avgusta na goriški pokrajinski eospodarski svet (Consiglio Pro-vinciale dellEconomia — Gorizia), kjer si prosilci lahko tudi natančneje ogledajo pravilnik natečaja. Konferenca za določevanje zimskih železniških urnikov V soboto, dne 24. julija t. 1.. se jo vršila v sedežu padovanskoga pokrajinskega gospodarskega sveta vsakoletna konferenca za določevanje zimskih železniških urnikov. Te konference se je udeležil tudi zastopnik goriškega pokrajinskega gospodarskega sveta, ki je pred konferenco v interesu goriške pokrajine zahteval nekaj sprememb v železniškem prometu. In sicer je odposlanec v sporazumu z odposlanci Vidma in Trsta pred vsem zaprosil, naj bi se pospešila vozna hitrost vlakov na progi Gorica Juž. kolodvor — Trst Juž. kolodvor in onih ki voasijo na progi Gorica. — Ajdovščina. OOočim so pri vlakih na progi Gorica — Trst radi številnih vmesnih postaj hitrosti vožnjo no mere povečati, se je na konferenci zagotovilo, da se pospeši vožnja pri vlakih na progi Gorica — Ajdovščina (zlasti pa vsaj med postajama Gorica — Pr-vačina), kakor hitro bo končano delo za vpostavitev dvotirne proge, ki se že gradi in bo tudi kmalu končana. Ta pospešitev hitrosti ajdovskega vlaka, ki so ga naši ljudje v svoji hudomujšneeti in sicer skoraj upravičeno radi zares počasne vožnje (od Gorice do Ajdovščine na progi, dolgi kvečjemu kakih 25 km, je vozil vlak 2 uri) nazvali »Vipavski polž» — je resnično potrebna in je zato akcija gospodarskega sveta, ki se je zato zavzel, hvalevredna Goriški odposlanec je tudi predočil na konferenci potrebo za večerno zvezo med lf3tom in Gorico in sicer z onimi vlaki, ki prihajajo mimo Tržiča iz notranjosti Italije. Na ta način bi potniki, ki potujejo zvečer iz starih pokrajin države v Gorico po progi Mestre — Tržič, lahko le zvečer dospeli v Gorico in M jim bilo s tem potovanje veliko o laješano, ker morajo sicer čakati po več ur v Trtiču. V tem pogledu se je sklenilo, da se prej ko mogoče sklrče v Trstu konferenca, ki bo to vzročalo pri nadaljni hoji hude bo-bolečine. Poklican je bil zdravnik rešilne postaje, ki jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, ker ji je ugotovil, da si je zlomila levo pi-Sčal. Sprejeta jo bila v IV. oddelek, kjer se bo morala zdraviti 4—6 tednov. Ženska je izjavila da si je kost zlomila ne da bi bila padla, ali se kakorkoli udarila vprašanje do dobrega proučila in skušala prošnji ugoditi. Rojeni, mrtvi in poročeni od 23. pa do 29. p. m. je bilo v Gorici rojenih 10 moških in 6 ženskih otrok. Umrk> je pet moških in 6 žensk. Med temi tudi: Sebastjan Velikonja 81 — Marija ValentiS 86 — Jakob Klobučar 14 — Frančiška Tominc 66 — Anton Bizjak 56 — Regina Furlan 40 — Anton Če-bron 31. Poroke so bile štiri. In. sicer sta se poročila Vilko Papež, brivec, z Viktorijo Boštjančič, dr. Pepi Gruden, prokurator, z gdč. Fanico Gravner, Marij Kulo t z Marijo Trampuž in Miha Banden s Katerino Vecchiet. Zopet nesreča z granato Nekaj časa sem že res ni bilo slišati o kakih nesrečah z granatami. In Človek se je že oddahnil, češ — gotovo bo enkrat konec teh povojnih nesreč. Toda — žalibog — prehitro moramo beležiti novo nesrečo. Pred dnevi je našel šestletni deček Joško Devetak iz Šmihelja, stanujoč na hiš. štev. 60, na polju neizstreljen vžigalnik večjo granate. Ne vedoč, kaj je to, je prinesel nevarno orodje domov in ga pokazal očetu, 31-letnemu Jožefu Ttevetaku. Ta jo hotel kapsel uničiti. zato je udaril s kamnom po njem. Toda — nesreča je bila takoj blizu. Kapsol se je raz po čil z velikim pokom in ranil očeta in sinčka. Oče jo je skupil na levi roki, kjer mu je razme>sarilo nekaj prstov, dočim je zadobil deček rano na lo-vem očesu, ki ga fco morda še zgubil. Prepeljana sta bila obadva v goriško bolnišnico. Ša druge nesreče — Kolon Avgust Zamar, star 29 let, iz Faro v Furlaniji, jo delal pri mlatilnem stroju. Nenadoma so jo pri stroju utrgal gonilni pas in La-marja močno udrihnil po desnem sencu in po ramah. Moral jo v goriško bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. — Štiriletni Florijan Hladnik iz Spodnje Idrije se je igral z drugimi otroci na nekem vozičku. Zgubil jo ravnotežje padel in si pri padcu zlomil desno roko. Zdravi se v bolnišnici. Očeta pa so naznanili sodni'jski oblasti, da premalo pazi na svojega otroka. 4400 lir mn je izginilo iz žepa Feliks Štrukelj star 34 let iz Loma pri Tolminu, so je pred dnevi vrnil iz tujino domov,. S seboj je prinesel tudi precej denarja. In tako so jo zgodilo, da je po dolgi odsotnosti hotel obiskati svojo goriško prijatelje. Odpravil se je v hišo nekega Antona Kofola, starega 48 let in stanujočega v ulici Lunga 13. Z njim je prijel tudi Jožef Brezavšek, star 27 let, iz Kala pri Kanalu. In gostija so je začela. Ko je Štruklju postalo vroče, si je slekel suknjo, v kateri jo imel 4400 lir, in jo obesil v kuhinji na klin. In zabava so je vlekla dalje. Ko so bili žo «v rožcah» se je Štrukelj pričel malo preveč zaupno vrteti okrog neko gospodične, kad- jo povzročilo prepir. Konec tega prepira pa je bil. da je Štruklju zmanjkalo iz suknjo 4400 lir. O tem so bili obveščeni orožniki, ki so vko razen Štruklja naznanili sodnijski oblasti. SLAP PRI VIPAVI Sveti Jakob — ples in topola čez cesto V nedeljo smo praznovali pri nas «šagro» . Bil je sveti Jakob — god našega cerkvenega patrona. Praznovali smo ga kot druga leta s — štruklji in pa s — plesom. In pa še z nealm drugim letos — z dežjem, z nevihto in celo z nekoliko toče. Ples je bil v «Malnu» (Mlinu). Predstavljajte si brjar s po-Šved ranim podom! Ples na svetega Jakoba dan jo pri nas žo stara, stara tradicija. Imamo ga po večini le enkrat na leto, zato ne moremo tega tako do skrajnosti obsojati, vendar pa bi bilo boljše, da bi se ne plesalo. Zvečer pa je pri-vršala od morja sem strašna nevihta, ki je pometla vse. kar je bilo na brjariu. Godce in plesalce. Strahovito je bliskalo in grmelo, zdelo se je, da bo sodnji dan. Veter je lomil veje in vinograde. U-sul so je dež. Nekaj, toplega je bilo vsakemu pri srcu. Po tolikem času dež! Vsi' so pozabili na ples, vsakdo je govoril: le naj pada — do zjutraj, še celi dan! Pa je le zadiv-jal vihar in odjadral jadrno proti Vipa»vi. Vendar pa se je dobil dov-tipnež — bil je menda ravno Zo-riž, simpatični naš bivši župan, po katerega imenu so italijanske oblasti tudi nazvale Slap — «Slappe Zorzi» — ki jo je povedal v prijetnem slapenskem dialektu: rr» vinco «rizling». Bog ga živi mnogo let in hvala mu za vso nasvete, s katerimi nam jo znal vedno postreči zlasti v kmetijskih zadevah, kjer je bil mož na mestu in strokovnjak! Več domačinov. SV. LUCIJA Otvoritev mizarskega tečaja Dno 29. p. m. se je pri nas v prisotnosti zastopnikov vseh krajevnih oblasti otvori 1 profesijonalni mizarski tečaj, ki ga bo vodil prof. Ivan Fornasari z goriške obrtne šole. V tečaj se je vpisalo 20 učencev. FOUERBG Birma Slovesen dan je bil pri nas 24. julija. Prispel je namreč k nam prevzvišeni! gorLški knezonadškaf in podeljeval sakrament sv. birme. Svečan je bil sprejem našega vladike. Prvi ga je pozdravil domači župnik, za njim mladenka Alojzija Knoterk. Končno je nagovoril vladiko— seveda v italijanskem jeziku —• grahovski obč. načelnik Viktor Graziani. Slovesnemu sprejemu so prisostvovali tudi obmejni komisar, poveljnik finančne straže, poveljnik milice, orožniki mareŠjal itd. Cela naša vas jo bila okrašena in je v praznični obleki sprejela nadškofa. Sledila je maša, katere so se poleg domačinov udeležili tudi miličarski in finanrar-ski oddelki. KOBARID Naš g. komisar je smatral za u-mestno, izročiti občinsko hišo in vrt, ki se razteza okrog nje, organizaciji Dopolavoro. Občinsko hišo. katere vrednost znaša 45 000 lir, so Kobaridci že pred vojno kupili in tudi temeljito popravili. Kobaridci smo imeli zunaj našega trga nekako poslopje, ki je služilo za bolnico za nalezljive bo-Icizni. To bolnico smo imenovali «špital». V slučaju, da bolnikov z nalezljivimi boleznimi v Kobaridu ni bilo se je ta hiša uporabljala za občinske reveže. Do sedaj jo stanoval v njej neki Andrej Medved, občinski revež. Zadnje čase pa je ta zgubil tam stanovanje in hišo je dobil — baje v najem — neki šofer, ki tra poznamo pod i-menom Amletto. Gotovo zato, da se povišajo občinski dohodki ker se je zadnj" čase veliko izdalo za novo opremo občinskega (lojna. Pri letdšnji določitvi občinskih dovkov je naš obč. komisar, ki skuša na vso načine kolikor mogoče kriti velike občinske stroške v tej draginji — in s tem dvipniti občinske dohodke, povišal občinske davke. Vendar pa ga prosimo, naj upoštevajoč smernice, navodila in opomine načelnika vlade, našo občinsko gospodarstvo usmeri na ta način, da se bodo stroSki in občinski davki znižali, da se ho štedilo kett priporoča vlada — in da se nižajo občinske takse kot svetujejo prefektove okrožnice. IDRIJA Nezgode in drugo V soboto popoldne 28. pr. m jo trčil neki vojaški poročnik z motornim kolesom ob osebni avtomor-bil, katerega je vozil lastnik Anton Poljanček iz Idrije, ki vzdržuje redni prevoz oseb iz Idrijo v Ljubljano vsako soboto. Nesreča se je zgodila v Brusovi grapi na cesti Idrija - Godovič - Ajdovščina, dobro uro od mesta; baje radi tega, ker se motociklist ni držal predpisane desne strani. Cim je šofer uvidel nevarnost, je sicer takoj u-stavil avto, toda motocikelj se je zaletel vanj z vso silo, razbil šipe in napravil avtu tudi nekaj druge škode. Šofer in potniki so ostali nepoškodovani; toda poročnika je zadela huda nesreča: zlomil si je obe roki in nogo ter bil pozneje z vozom prepeljan na lastno željo v tukajšnjo bolnišnico. Druga nezgoda se je dogodila tbugi dan. v nedeljos ▼ Spodnji I-dri j L Civilni ženij, ki popravlja cesto Idrija-Zelin hi gradi potrebne mostove, gradi ravno seda} novi most čez Idrijco v Spod-njt Idriji, ker je prejšnjega voda odnesla, ter ima položene tračni-« ce za dovoz materijala z zato pri- DNEVNE VESTI Vesti z Goriškega V Trstu, dne 2. avensta 1928. « EDINOST* ni. pravi j enimi vozički. V nedeljo je delo počivalo in delavci so prejfinji dan vrgli vozičke iz tračnic, da se ne lxi otroci igrali in bi se ne pripetila nesreča. Toda kaj vsega ne napravijo otroci! Tako so tudi ta dan stikali otrog teh vozičkov in spravili enega na tračnice in se prevažali, dokler je ni eden pošteno izkupil. Bil je to deček rudarja Hladnika, kateremu je skoro popolnoma zmečkalo nogro. Tudi oo. se nahaja v tuk. bolnišnici, kjer bo precej časa premišljeval, kaj zakrivi* lastna neprevidnost. Ogenj in otwx4 res niso nikdar zadostno zavarovani. Takoj drugi dan v pondeljek dopoldne se je v jarku jugovzhodne jame ponesrečil rudar in prejšnji kapelnik «DeIavskega godbenega društva« Štefaji Lapanje. Ko se je peljal z dvigalom v jamo, da bi razdelil med rudarje razstrelivo; je udarilo dvigalo z veliko silo ob zapornico na devetem polju, ki se je bila kdove iz kakega vzroka med prevozom sama od sebe odprla. Imenovani se je močno pretresel ter zadobil najbrž tudi druge poškodbe. Tudi njega so takoj prepeljali v bolnišnico. Priljubljenemu tovarišu želijo rudarji, da bi kmalu okreval! Neizprosna suša traja dalje. Sicer velike škode ne more več napraviti, ker se je že vse posušilo. Letos ne bomo z eno besedo razen pičle prve košnje ničesar pridelali. Kakšen pogled v bodočnost se nam nudi radi tega, si je lahko predstavljati. V nedeljo zvečer se je nebo na zahodu naglo pooblačilo, hoskalo je m grmelo ter se naglo bližalo. Vsakdo se je nadejal dežja, da bi se vsaj nekoliko zmanjšala vročina, ki je postala zadnje dni že prav neznosna. Na mesto dežja jo nastal vihar, ki je odkrival streho in ruval drevesa, pobijal šipe in napravil mnogo Škodo. Dežja pa je padlo prav malo in radi neizrečeno razsušeno zemlje ni prav nič izdal. Nato se je nebo zjasnilo, zapihal je suhi veter in — suša traja dalje. SPODNJA IDRIJA Smrtna kesa Dne 26. julija je za vedno zatis-nil oči v Spodnjih Kanomljah 73-letni Franc Čadež, pd. Kladničar. Pokojnik je bil 46 let občinski odbornik spodnje idrijske občine, Član gasilskega drust^ in načelnik kmetijskega drušvva. Bil je splošno priljubljen med domačini, kar je predvsem pričal velik pogreb. Naj počiva v miru! LIPA NA KRASU Zvišanje zvonika — Nesreča mladega fantiča Pri nas smo pričeli zvišavatl c\onik. Delo prav lepo napreduje in kmalu bo naša cerkev imela lep, koničast zvonik. — Pred nekaj dnevi si je neki tukajšnji fantič zlomil nogo. Bil je pastir. «Peštal» je seno na seniku, pa se mu je spodrsnilo, da je padel in si zlomil no^o. KRAS Saša Suša je po Krasu že vse uničila. Listje na drevju je vse o-velo kot v jeseni. Pšenice ni bilo veliko, krompirja in koruze pa sploh ne bo nič. Fižola še za seme nismo nabrali. KOMEN Že peta procesija za dež Preteklo nedeljo se je vršila pri nas že peta procesija za dež k Devici Mariji v Tomaževico. Suša grozi tudi nam. TEMNICA NA KRASU Župnik obolel — Izseljenci Naš župnik Valentin Knavs je že več časa hudo bolan v nogah. Želimo mu, da bi kaj kmalu ozdravel! Tudi pri nas se ljudje zelo izseljujejo v Ameriko. Odšlo jih Je pred kratkim okrog 25. Vendar pa pišejo oni, ki so že v tujini, da se jim ne godi prav dobro. Treba je pač tako delati tudi tam, ker bogastvo ni pečena pi-ška, ki bi kar sama od sebe priletela v odprta usta. Reška pokrajina BISTRICA V soboto in nedeljo nam je naš kino podal film cZadnji dnevi Troje», posnet po Homerje vi pesnitvi «Ilijada». Film nam je obudil zgodovinsko snov. ki nam je v študentovskih letih delala tolike preglavice in smo jo v teku let v podrobnostih zabili. Podam na kratko vsebino: Parid, sin trojanskega kralja Priama, je ukradel lepotico Heleno, ženo grškega junaka Menelaja. Ker je ni hotel vrniti, se je vnela desetletna trojanska vojna. Največji grški junak A-hil, ki mu je A^amemnon odnesel sužnjo Brizejo, se iz maščevanja ni hotel udeležiti hudih bojev pred Trojo od 23. do 27. dneva. Šele ko je trojanski junak Hektor ubil njegovega prijatelja Patrokla, se je Ahil sprijaznil z Agamemno-nom, udeležil se je boja in ubil Hektorja. Lisjak Priam je prosil Ahila, naj mu izroči truplo Hektorja, da ga svečano pokopljejo. Ahil je pristal v to s pogojem, da mu Helena izroči krono slave. Priam se je vdal, a istočasno je že skoval načrt, kako bo napadel Ahila, ko pride ta po krono pod obzidje Troje. Ker je Priam obljubil Heleno onemu, ki umori Ahila, se je Parid, ki je bil v bistvu nepokvarjen, končno odločil, da napade Ahila. V trenutku, ko je Helena vrgla izza obzidja krono, je Parid sprožil puščico, ki je zadela v Ahilovo peto, kjer edino je bil Ahil ranljiv. Tako je padel največji grški junak, a ž njim vred tudi Troja, ker je planila na njo skrita grška vojska. Med njahujšim divjanjem se srečata v kraljevi palači Me-nelaj in žena in obnovita staro ljubezen. TRNOVO Po dolgih tednih smo dobil1 v nedeljo predpoldne majhno roso. Ni sicer posebnega haska. a žejna narava se tudi s to malenkostjo zadovoljuje. Nekaj bo pomagalo turšici v nižjih legah. Tudi ni več neznosnih soparnih dni. Upamo, da bo kmalu še kaj. Za približno sliko o žitnem pridelku v okolici navedemo sledeči primer: Neki kmet iz Za-rečja je pridelal na 50 stotov slame 8 stotov zrnja. Torej n. i šestina, dočim računamo normalno okrog 50 kg za 100 slame. SP. EITINJE Naša Reka je zelo zahrbtna in zahteva veliko žrtev. Sedaj sta bili v dveh dneh kar dve žrtvi: 22. m. m. je utonil 15-letni Viktor Šajn iz Bača, ki je služil v Ki-lovčah, dan pozneje pa 13-letna Josipina Dekleva iz Bitinj št. 13. ki se je kopala z drugo tovari-šico. Tudi ta bi bila kmalu utonila. Vsak poskus obuditve L>e-kleve k življenju je bil zaman, ker je bila poldrugo uro pQd vodo. Kneški podeštat je na lastne stroške poskrbel in prepeljal truplo Saj na na kneško pokopališče in to iz hvaležnosti do fantiča, ki je večkrat pomagal v njegovi hiši. Mati namreč služi pri po d eš tatu. Karsčalte „Edinost" Znanost bi umetnost Pavel Glasba in ljetom. Povest. Kato-Hjfcft mana v Gorici 1328. Cena 2S§ L G. prevajalec je imel srečno roko. Izbral je lepo stvaroo in nam jo prevedel. Doslej smo imeli malo prevodov iz nemščine, ker si je lahko skoraj vsakdo privoščil izvirnik, odslej bo pa to drugače. Razmere so se izpremenile in kar je bilo prej nekaka potrata duševnih sil, postane sedaj potreba. Povest nas pelje v mestece Alton rod a, seznanja nas s tremi pevskimi zbori, nato s kvartetom in že smo se vživeli v malomeščansko življenje ki nam ga slika pisatelj v ljubkih barvah. No rešujejo se v tej povesti kdove kaka zamotana vprašanja, ne, preprosto so zapleta in razpleta dogodek ki nam je popolnoma umljiv, saj ]e tudi v našem ljudstvu ukoreninjena ljubezen do društev in do petja. Toliko o vsebini. Prevod je zelo dober. Jezik lep in čist in teče kakor domača govorica. Lepa povest v lepi obliki. Naj mi g. prevajalec no zameri, da navajam na tem mestu nekatere malenkosti, ki so so pojavile lo pod drobnogledom amaterja, ki pa celotnega vtisa prav nič ne kvarijo. Najprej neka i pravopisnih prestopkov. Breznik zahteva v svojem pravopisu, naj so piše škatla in ne škatluca (stran 4.. vrsta 18.), škatlja (12., 4). Omenjam pa da jo na strani 32. v 28. vrsti rabil pravilno škatlo. Piše so upoštevati in ne vpoštevati (24., 22.), prav za prav in ne pravzaprav (45., 28. in 67., (J.), buljil in no bulil (56., 8.). Nadalje se sestavljena prislova: takozvanega (25.. 15.) in takorekoč (27.. 14.) ne pišeta skuipaj (glej Breznikovo slovnico III. izdajo § 109., odstavek 2.). Besedice uglas-biti ne navaja Breznik v svojem pravopisu, tudi Koštjal molči o njej v svojem Brusu. Ker pa pred-ponka «v» v tem glagolu ne po-menja kakega gibanja v kaj (noter), treba pisati uglasbenih in ne vglasbenih (35., 30.). Pleteršnik ne pozna glagola vglasbiti, pač pa u-glasbiti. Mesto stopinja (12., 25.) bi jaz rabil stopnja, kajti stopinja pome-nja Schritt. stopnja pa Grad. Stu-fe. Nadkriljevati jo hrvaška skovanka o nemškem *uberflugeln». Slovenske besede bi bile: prekašati, presegati, posekati (glej Košt-jakov Brus stran 28.). Za očala (27., 24.), ki so italijanskega izvora (occhiale), ima Kotštjal slovensko besedo: naočniki. (Brus str. 34.). Proti neznatnemu honorarju (35., 31.) bi jaz ne napisal, zveni preveč nemški (gegen Entgeld) jaz bi rabil predlog «za», posebno ker kaže predlog proti lo smer ali pa nasprotno smer (B. S. III. § 271.). Tujko funkcijonirala (28., 15.) bi se jaz izognil, ker se dobi zanjo vsekakor prej primerno stilo kakor pa za prezentirati (23., 10.). Kvišku in proč (23., fcl.; no zveni slovenski, v izvirniku je skoraj gotovo «auf und davon». Ognježrc (29., 7.) po Pleteršniku ni na mestu, on navaja ali žerec, žer-ca ali žer, žera, torej ognježerec ali ognježer kakor ljudožerec ali ljudožer. V stavku < se jo pripetil g.-u prevajavcu očividno ^lapsus pen-nae», ker more pač stati besed torej radi zadnjih, izrečenih besed. Na strani 37. v 25. vrsti bi jaz rabil obkroža mesto obkroži, Če že stoji med nedovršnikoma hodi in daje. Udinjati (66., 24.) se po Brezniku no sme rabiti slovenski je: zadati se. uslužiti se. Mesto deležnika osupnjen (8., 25.) bi iaz rabil osupel, to pa iz sledečih razlogov: Pri neprehodnimi glagolih, ki pomenijo trpnost ali kako stanje, se nadomešča trpno pretekli deležnik s tvornopreteklim II.*" (B. S. III. § 265.. odstavek 4.). Neprehodni glagoli II. vrsto imajo tvornopre-tekli deležnik II. brez vrstne spone: ni torei osupel (B. S. III. § 238.. predzadnji odstavek). Pri Ple- teršniku je osupljen enakega pomena kakor osupel. Uvodoma bi nam bil lahko predstavil g. prevajalec pisatelja, kaj je, kje živi, kaj je spisal. S tem bi Učna knji4i-ca le pridobila. Po teh pripombah priporočam prav toplo povest «Glasba in ljubezen.«. Bravec je gotovo ne odloži, dokler je ne prebere. Imel bo užitek, zabavo in nasmeje se tudi. G. prevajavec naj nas pa v kratkem zopet razveseli s kakim podobnim spisom. Franc. SaL Rupnik. Kulturni vestnik cFrol Sevastjanov*. «Frol Sevastjanov» se imenuje nova igra, ki je v pretekli sezoni sijajno propadla v umetniškem gledališču v Moskvi. Značilno je dejstvo, da je v pretekli seziji večina novih i-ger propadla. Igro je spisal Rodian. Frol Sevastjanov je sin vasi, ki je prišel študirat medicino in so hočo povrniti na delo v vas. iz katere je izšel da ji izr kaže svojo hvaležnost. Težko se je otresel vab velikega mesta in se končno v resnici napotil na de-žeio. Problem ni slabo obdelan, le kritika pravi, da pisatelj ne pozna današnjega ruskega življenja in je svoje junak o le po knjigah o-risal. Kritika celo ironično pristavlja, da mora biti pisatelj inoze-mec, sicer bi tega nezmisla ne bil napisal. Nobelovo znanstvene nagrade. Nobelove znanstvene nagrade bodo letos povečane, ker se nekatere izmed njih jfrejšnje leto niso podelile. Vsaka nagrada znaša nekaj nacl 150 000 švedskih kron. Osnovna glavnica Nobelovega fonda znaša 42 milijonov švedskih kron, od tega je 31 milijonov določenih za podeljevanje nagrad. Posebna ustanova je Nobelova knjižnica ki obsega vso znanstveno in leposlovno moderno književnost. Letos se bodo izdale nagrade za fiziko kemijo, medicino in literaturo. Vsaka od teh strok ima posebnega referenta. Nekaj slovanski!* književnikov jo bilo tud! žo nagrajenih. Posebna nagrada se podeljuje za mirovno akcijo; podeljuje jo parlament v Oslu na Norveškem. NagTade se delijo na dan smrti inženjerja Alfreda Nobela dne 10. decembra vsakega leta na zelo sve-čan način. Svečanosti prisostvuje kralj z dvorom, diplomati in kandidati za nagrade, ki pridejo v Stock-holm rz vsega kulturnega sveta. Ruska literata kronika. Nikolaj Nikitin, ki je baš tako dobro znan kot pesnik kakor kot pisatelj, jo napisal novi roman «Prestopek Kirina Rudenka«. Juri Fitinjanov, ki je napisal Že mnogo literarno zgodovinskih študij, jo napisal novi roman «Smrt vezirja Muhtara». Ob enem je. izdal nov zvezek kritičnih in teoretičnih člankov. Poleg tega urejuje prvo skupno izdajo pesmi Vele-mirja Hlebnikova. Jevgenij Za-mjatin jo napisal novo igro z naslovom «Atila» in piše tudi roman z isto vsebino. Poleg tega jo bilo baš zadnji čas izdanih več Zamja-tinovih povestic in sicer: »Življenje bolhe», «Drama v desetih minutah«, «Zadnji dan», in «Zgodba o radijr». Ruska kritika je zadnji čas veliko govorila s posebno pozornostjo in simpatijo o dveh romanih in sicer o romanu «Po tu storonu», ki ga je spisal Viktor Km in o romanu «Zavist«, ki ga je spisal Jurij Oleša. Kin opisuje dogodivščine dveh komunistov na daljnem vzhodu in poizkuša ustvariti tip novega človeka. Tudi Oleša poizkuša isto, a se mu ne pos-reči. Med ruskimi humoristi se je pojavilo novo ime Sergej Zajaj-ckij. Izdal je knjigo humoresk ki sicer nekoliko spominjajo na Gomolja, Averčenka, tudi na Fedina. V središču humoresk stoji malo-meščan s svojo mentaliteto, ki se od Gogoljevih Časov sem ni nič spremenila. Tudi humorist Valentin Katajev je izdal zbirko humorističnih povesti pod naslovom «Ptički božji». Izšla jo še vrsta drugih knjig, a ne moremo vseh naštevati. Moskovsko gledališče v desetih letih. V moskovskem državnem gledališkem muzeju se je pred kratkim otvorila razstava, ki je obsegala kakih tri sto risb in predstavljala najvažnejšo uprizoritve vseh moskovskih gledališč v zadnjem desetletju. Ta razstava je pokazala, da so tudi v današnji Rusiji največi igrajo klasiki, domači in tuji. Na prvem mestu je Ostrov-ski s šest in tridesetimi igrami. Veliko so igrali tudi Shakespeare-ja, Molierja, Cehova, in tudi Ibse-na. Med novimi ruskimi avtorji je LunaČarski z devetimi igrami na prvem mestu. Njemu sledijo Smolin, Romašov, Fajko in Bulga-kov. Število obiskovalcev se giblje od štiri sto do osem sto oseb. Bolgarska zgodovinska biblioteka. Tako se imenujejo zgodovinski zborniki, ki bodo izhajali v Bolgariji v obsegu najmanj tisoč strani na leto. Zvezki bodo prinašali članko najodličnejših bolgarskih znanstvenikov na zgodovinskem poprišču. Prvi zvezek se peča z zgodovino stare Trarkije pišo o bivanju Rimljanov na Bolgarskih tleh, o postanku bolgarskega naroda, o podjarmljenju Bolgarov po Turkih in o usodi zadnjih Šišma-nidov, poleg drugih člankov in notic. Drobne vesti Pisatelji z velikim premoženjem Pred kratkim je umrl na Angleškem znani romanopisec Stanley Weyman, ki je zapustil premoženje v vrednosti sedmih milijonov in pol lir, kar pome-nja rekord med angleškimi pisatelji. Charles Dickens Je zapustil pet milijonov lir. IIa#-gard tri milijone in 750 tisoč ftr. Me redi th dva milijona in Josef Conrad en milijon 250 tisoč. Največ je zapustil pač francoski pisatelj Viktor Hugo. Njegova zapuščina se je cenila na dvajset milijonov lir. Dela Tolstega piv »sta Ruska državna založba je sklenila z založnikom Vladimir-jem Čertkovom, ki mu je bil Tolstoj v svoji oporoki izročil ureditev in izdajo svojih spisov, pogodbo za splošno izdajo vseh spisov Tolstega. Dala mu je ob enem en milijon rubljev na razpolago. Izdaja, ki bo štela skoraj gotovo 95 zvezkov, bo vsebovala tudi vse dnevnike, o-pombe in pisma, med temi mnogo doslej še neobjavljene tva-rine. Kakor hitro izide ta skupna zbirka, postanejo vsi spisi Tolstega na njegovo izrečno željo doma in na tujem prosti in vsak jih bo smel tiskati. Nenavadna krsta Slavni ruski pianist Ivan Ro-skolov je umrl te dneve v svoji vili v Barceloni. V oporoki je določil, naj ga pokopljejo v kla-virju, ki mu je bil pripravil najslajše ure v življenju. □ □ □ □ no □ □ Q MLADENIČ, 37 leten, premožen posestnik na bližnjem Krasu, edini sin, išče znanja v svrho ženitve z dekle* jm do 35 let starim najraje z nekoliko gotovine. Ponudbe pod «Mladenič» na tržaško u-pravništvo. ' 804 VINO iz samega refoška, 15 hI po 230. Matija Knez, Strugnano, Prrano, Istra. 805 in »i M VINO ISTRSKO na-boljše vrste, pristnost zajamčena, dobite založn ki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev se izvrši takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. 692 VIPAVSKO VINO. Kmetijsko društvo v Vipavi ima veliko zalogo izvrstnega doma ega, namiznega in desertnega vina in refoška. Kupci se vabijo. 760 SLUŽKINJA, mlada, zmožna vseh hišnih del, ki se razume tudi nekoliko v kuhanju in bi bila pripravljena odpotovati, se sprejme takoj k mali družini brce otrok. Naslov pri tržaškem upravniitvu. 803 SPREJMEM pomočnka, prvo moč. Anton Milavec, kovač, Prestranek. 800 RABLJENO, dobroohranjeno pohištvo, stenska ura (Pendel) in velika železna peč so na prodaj v vili Jochmann v Šturjah pri Ajdovščini. 800 BABICA, avtorizirana, sprejema uuseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna branari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64. 308 NAJBOLJŠE OBUVALO m ženske, moške Id otroke v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino §~ PRI REBCU Trst, Via Carduccl št. 36 Trst, Rlva H. Siuro 2 — Tel. S9-77 je lokal katere nu dajejo prednost tu.ci in tržaški gostje vsled izborne li^ljuis^e kuhinje in bogate izbere rib. Cent z erne. Lepa lega s krasnim razgledom ra morje. Govori se več jezikov. (641) L*st ik G. Geroa. um BUSGUNI — GORICA Apne&ico v Solkanu. - Uprava v Gorici, Via G. Caprin it. 5, tel. it. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetiisko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Prodaja se tudi ostanek (spurgo), ki je dober za zidove in kot gnojilo. Pri cenah je (630) konkurenca izključena. FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA Tnt.ru mm t8 (stlaiitti) ii 12. L caistr. Poročne sobe, orehove, bokove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kuhinjsko pohištvo z mramorjem ali brez tega. Žimnice z žimo ali volno. Vzmeti od L 60.— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje oene v Trstu.-- Za domače čiščenje priporočamo SIDOL najbo jše čistilo za kovine. SIRAX neprekosljlv čistilni prašek za aluminij, baker in emajl. CEREOL vosek za pode, Hnoleum, pohištvo. L.ODIS naša izborna krema za čevlje, (v lončkih z avtomatičnim zapiraiom.) Izdavatelj: SIDOL-COMPAMV TRST <370) FERRO CHINA PiGATTJ OkrepČevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST - Vfa Mazzml PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: (154) Pajčevina Roman ▼ štirih delili Iz ruščine prevedel L V. — No, vidiš! Pogajanja z delavci vzamem jaz nase in bodi uverjen, da se tistih stopetdeset ruskih delavcev, ki delajo pri Arnoldu, pomiri, ko jim naši v družbi s kolonisti pokažejo zobe. — Če pa kmetje vmes posežejo? Tedaj bo slabo, — je rekel Moric. Zaničljiv nasmeh je spačil Kranzejevo obličje. — Bodite mirni, Mihajlovci se ne g-anejo; nič jih ne veseli priti v stik s policijo in sodnijo. Ni-kaJtor pa ne smemo izgubljati čafia in treba je napraviti potrebne ukrepe. Zdaj je dve, — je rekel, ko je pogledal na uro, — ukažem zapreči voz in se odpeljem, a proti jutru bo že vse pripravljeno za sprejem stavkujočih in Heringovo obrambo, Ce si ga bodo drznili napasti. Pridite z menoj, gospod Moric. Ce se hočete tu nastaniti, ram bo koristilo videti, kako je treba ravnati z Rusi. In Kranze in Morrc sta šla mirit «upornike« Ko sta prišla do mejnikov Vsesvjatskega, je solnce začelo vzhajati Kočija je tekla vzdolž velikega travnika, ki je bil obnobljen z gozdičem. Cesta je peljala skozi kmetska polja in bela cerkev Mihajlovke z visokim zvonikom se je že pokazala iz daljave. Nenadoma je Kranze prekinil pogovor, se nekoliko dvignil ter gledal v smer polja. — Aha! Končno sem vas ulovil, podleži! Poglejte, gospod Moric: vse miha j lovsko govedo je pri gozdiču. Seveda, za vaše sestradano govedo smo sejali deteljo. Ko sva s Herbertom obhodila posestvo, so gotovo o pravem času. odgnali govedo; zdaj pa, ponoči, gotovo niso pričakovali, da jih moje oko zaloti! Le počakajte, minilo vas bo veselje pasti na tuji zemlji! Ustavil je konja, skočil z voza ter rekel Mo-ricu, naj ga počaka, sam pa je skokoma pohitel k govedu. Šestnajstletni pastir je spal pod drevesom. Glavo je imel zavito v suknjo; Kranze je stoprl k njemu ter ga brcnil. Deček je zastokal crd bolečine in skočil na noge, a Kranze ga je prijel za vrat in ga začel neusmiljeno biti s puškinim kopitom V svežem jutranjem zraku so udarci topo odmevali, a pastir se je zvijal od bolečine in se umikal. To mučenje bi bilo bržkone dolgo trajalo, toda medtem so se skozi gozdič pojavili ljudje in jo ubrali naravnost proti Kranze ju. Nemec je izustil pastirja, ki je bežal, kar so ga noge nesle, on pa je napel petelina na puški ter gledal v smer skupine ljudi, ki so se mu Mižali Ko bo ljudje priftli bliže, so se ustavili nekaj korakov pred njim. Tedaj je spoznal med njimi nekatere tvorniške delavce In kmete iz Mihajlovke in VsesvjcUskega. Nekaj minut so se molče j gledali, Kranze s puško v roki se je meril z njihovimi sovražnimi pogledi. — Zakaj si tepel dečka? — je vprašal nekoliko neodločno in mrko nekdo izmed kmetov. — Zato, ker je ta paglavec pasel govedo na gosposki zemlji. Vso govedo vam odvede m za škodo, ki ste jo napravili, — je odgovoril ošabno Kranze. Med kmeti so se čuli nevoljni glasovi, a neki mršav, iztleli starec je začel prositi, naj ne del* sitnosti zaradi nekaj prgišč trave. — Gospe se poklonite. Ona je dobra in ne bo zahtevala od vas povračila škode zaradi tega. ker je naše govedo enkrat zašlo na njeno zemljo. — ga je skušal pregovarjati neki kmet iz Vse-svjatskega. Te besede in misel, da bi Milica tu sodila, so spravile Nemca v bes. — Jaz sem oskrbnik, jaz vse nadziram, gospo pa nič ne briga, kaj tu delam, — je zavpil rdeč od jeze. • Kranze je začel zmerjati pred seboj stoječe mužike m jim velel, naj takoj odvedejo govedo do pisarne in tam naj počakajo, kaj ukaže Ll« berman. Ko je skupina kmetov zaslišala obsovra-ženo ime, je zavalovala naprej. Medtem so tudi od nasprotne strani prihajali ljudje, tako da je bil Kranze skoraj obkoljen; naglo je skočil k drevesu, se naslonil s hrbtom nanj in pomeril. — Razi d i te se! Dajte mi prosto pot! — je že nekoliko v strahu zavpil. V odgovor mu je zazvenel zaničljiv smeh in krog okoli njega se je popolnoma sklenil, dasi so ljudje še neodločno stopicali na svojem mestu. — K meni Miler! — je obupno zavpil Kranze ter ustrelil iz puške, nato potegnil iz žepa samokres. Ko je Moric zaslišal krik, je vstal na vozu in tudi ustrelil. Skupina kmetov je prišla takorekoč med dva ognja ter se zamajala in odstopila. Kranze je izrabil ta trenotek, da bi skočil skozi prehod, ki je nastal po umikanju množice, in se* povzpel na voz. Med potjo je streljal, pri čemer je nekaj ljudi ranil. Toda prvi strah je ljudstvo že minil in spu' stili so se za njim; razen tega jim je iz Mihajlovke ljudstvo hitelo na pomoč. Pastirjevo vpitje in streli so spravili na noge vso vas in ženske in mužiki so prihiteli z vilami in koli oboroženi. Vsi so tekli za vozom, ki je že dirjal po cesti; toda voz ni napravil še sto korakov, ko so bili konji že ustavljeni; vprega porezan a, Kranze ja pa so povlekli na tla in ga začeli biti. Moric je skočil na tla in se hotel braniti, toda silne, težke roke so mu izdrle orožje. Nato je dobil močan udarec po glavi, se zapotekel in zletel v obcestni jarek, kjer je obležal. Toda nihče se ni več zanj zanimaL ampak vsi so se vrgli na Kranzeja ter ga tepli in suvali, dasi se ni več gibal. — Stojte, bratci, dovolj, — je vzkliknil neki mužik ter brcnil mrliča z nogo. — Ta nas ne bo več strahova!. Vse te krvosese bi treba končati. — Dobro...! Tako je...! so vpili odobravajoči glasovi. — Tudi v tvornici se dvignejo proti Nemcem, tudi njim priredimo praznik! IV. <£ĐUV08T> V Trsio aiic z. avgusta ma*. HeKoj o temperaturi O vprašanju, kako vročino in kak miaz lauko prenaša človek, razpravlja naš stari zna^ nec učenjak Papp in po njegovem članku posnemamo te-le misli. Ko se dvigne svetlikajoči se stebrček živega srebra v termometru nad 35 stopinj C, kar se je to poletje večkrat dogodilo, dvigne tudi človek svoj pogled proti nebu, na katerem visi solnce, ta dobavitelj mučne vročine, kakor bi bilo pripeto v praznem niču. Če se stebrček dvigne še za pet stopinj, potem se prepriča vsakdo izmed potečih se zemeljskih sinov, da zavisi vsa naša, blaginja in vse naše gorje od temperature. Koliko znašajo stopinje toplote, ki jih sploh zamore prestati človeško bitje in koliko stopinj mraza lahko prenese, ti dve vprašanji si je že večkrat stavil človek. Odgovor na ti vprašanji je zelo preprost in pomirjevalen. Človek, ki je sin naše zemlje, lahko prenese gor-koto in mraz, ki se pojavljata na našem planetu v normalnih okoliščinah. prenese člo- vek celo pekočo vročino tro-pičnega solne a pri 60 stopinjah C, posebno če je zamorec, in prav toliko stopinj mraza mu tudi ne škoduje, ako je odet s primerno obleko. To znači skupaj sto in dvajset stopinj, in to sta tudi oba ekstrema, ki jih sploh zaznamujemo na zemlji. Toda človek zmore še več ko to. V nekem pao~ibkem laboratoriju sta se za poskušnjo izpostavili dve osebi, ki sta se za ta poskus prostovoljno prijavili, vplivu gorkote 150 stopinj C. Prestali sta jo, ne da bi ju bila zadela vročinska kap. Seveda je trajal ves poskus le nekaj minut. Isti poskus bi se bil lahko napravil z mrazom recimo v delavnici znamenitega fizika Kammer-linga-Onnes-a v Lreydnu in skoraj gotovo bi se zaznamoval isti uspeh. Človek prenese, zavarovan s kožuhi, tudi najhujši mraz. Ko postane raketa za vsemirje, s katero si sedaj belijo glave inženirji po vsem svetu, dejstvo in ko paleti prvi potnik v vsemirje, bomo dobili praktični dokaz, da ie človek kos tudi najnižji temperaturi, t. j. 273im stopinjam pod ničlo, kolikor znaša mraz v vsemirju. Seveda bo morala biti raketa zg»ajena kakor nekaka steklenica thermos (v kateri se ohranja tekočina na isti temperaturi mnogo časa) in ne bo smela dopustiti, da bi izžarjala svojo temperaturo in da vdere vanjo mraz od zunaj. Naša zemlja je — čeprav se nekam čudno sliši — taka steklenica. Ogromna krogla, ki visi v ledenem vsemirju 273ih stopinj mraza in ki ima že od nekdaj vedno enako povprečno temperaturo šestnajstih stopinj G, pri čemer so prej navedene stopinje take vročine (H- 60° C) kakor mraza (— 60° C) le najskrajnejše točke, ki prav nič ne motijo gorkotnega ravnovesja šestnajstih stopinj i gorko-te. Za to ravnovesje se mora zahvaliti zemlja ozračju, ki ovija svojo obrambno zračik> odejo okoli naše zemlje. Ako bi ne bilo te zračne odeje, bi bila postala naša zemlja že davno torišče najhujših temperaturnih izgredov. Ponoči bi prihajal k nam mraz iz vsemirja, čez dan bi giniia zemlja peni solnčnimi žarki. Tako bi bilo približno kakor je sedaj na luni, kjer vlada črez dan vročina 150 stopinj C in kjer zavlada v lanskih nočeh ledeni mraz do 150 stopinj. Toda tudi to nihanje temperature, ki znaša tri sto stopinj C, t. j. med sto in petdesetimi stopinjami nad ničlo in pod njo, je še vedno malenkost v primeri z onimi temperaturami, ki jih opazujemo vsako uro v naši naravi.'Ker ni gorkota nič drugega kakor počasnejše ali hitrejše gibanje molekulov posameznih teles, se doseže najnižji mraz v trenutku, ko so se bili molekuli ustavili, ko ne pok azu je jo nobenega gorkotne-ga gibanja. To je v vsemirju pri 273-ili stopinjah C pod ničlo. Na zemlji lahko napravimo u-metno v laboratorijih tako temperaturo in sicer na ta način, da izpremenimo nekatere pline v tekočino. Prav pred kratkim umrli fizfk Kammer-lrng--Onnes je napravil ta čudež, izpremenivši plin helij v tekočino. Sicer mu poskus ni uspel popolnoma. V svoji delavnici je pričaral samo mraz 272.7 stopinj pod ničlo. Malenkost 0.3 stopinj, ki je manjkala do absolutnega mraza, t. j. do 273 stopinj, se doslej še ni premostila. Vse drugače je pa z gorkoto. Tu ni navzgor nobene meje- Na površini našega solne a doseže vročina po zanesljivem merjenju približno šest tisoč stopinj C. Umi j ivo je, da ne vzdrži nobena (trda t var ina v vsemirju temperature, ne da bi se iz-premenila v paro. In vendar je gorkota šestih tisoč stopinj C še pohlevna, kajti v svoji največji bližini, tu na zemlji sami. imamo mnogo večje temperature. Mi stopamo tako rekoč po gorkota i li virih, ki kažejo še večjo gorkoto. V tekoči pekočini notranjosti naše zemlje se ceni temperatura na 20.000 stopinj C- Iz globočin vsemirja se nam pa svetijo solnca, daljna soln-ca, na kojih površini vlada še hujša vročina. V rdeči ogromni zvezdi Betegenze v lepem o-zvezdju Oriona je temperatura 25.000 stopinj C nekaj navadnega. Seveda zamore človeški um prekositi to temperaturo tu na.1 naši zemlji. Ako fciasititmo košček fantastično tanke žice z elektriko in sicer ako jo z njo tako preebložimo, da žica tega sploh več ne vzdrži, se žica razleti in pri eksploziji žice se dvigne temperatura do 40.000 stopinj C. ČIgusK 9 zrcalu živalstoa Stari grški filozof Platon, ki je razvijal svoj nauk o idejah, jo izrekel nekoč nekrL^ate besede: «Človek je ptič brez perja». Brž so je domislil nekdo, ki so mu ta izrek ni zdel posebiH) moder, več ali manj umestne 5alo ter prinesel oskubljenega petelina, češ, nate ga, tu ga imate Platonovega človeka. Dobra Šala in vesel dovtip odtehtata namreč modrost in resnico in tako jo bilo na svetu že tistikrat. Vprašanj« pa ostaja še naprej, ali je med človekom in žival imi takšno občestvo, ali so takšne idejo in pojmi, po katerih bi bila ptič in človek v nekaterih ozi-rih eno ali pa jo človek nad vsem Živalstvom tako silno vzvišen — to ravno hoče povedati šala z o-skubljenim petelinom — da o kaki skupnosti med njima ne moro biti niti govora. Baš te dni je izšel v «Edinosti» članek, ki govori o živalskih priimkih in dokazuje, da taki priimki niso pristno živalski, ampak izpeljani iz krajevnih imen. Za po-skušnjo razlaga postanek Volkov in Medvedov in dopisnik meni, da pomeni Volk toliko kolikor Go-lek, to je prebivalca goličave in Medved isto kar Meddolec to ie človeka, ki prebiva med doli. Ni mi treba posebno poudarjati, da ste razlagi že glasovno zgrešeni, kajti začet, g se v novosiovenskem jeziku izpreminja kvečjemu v j n. pr. gaščerica in jaščerica, Ger-trud = Gendra in Jedrta, no pa v v; Medved = Meddolec pa je gola Čekovna igra. Pa Volka in Medveda se ne bi lotil-, ko ne bi člankar tako odločno naglašai, da so živalski priimki nemogoči. Koliko pa jih jo vsoh živalskih priimkov? Naš dični Bamir je na prošnjo kleparskih vajencev iz previdnosti popisal vse naše domače živali, menim pa, da je prva iadaja knjigo žo Dočla. Beležim po lastnih zapisnikih, upoštevaje domačo in divje živali, kakor sledi: a) iz rodu sesavcev: Janec. Jazbec, Jelen, Jež Kobila, Košuta, Kunec, Lisjak, Medved, Polh, Vi-drih, Volk. Zajec; b) iz rodu ptičev: Čuk,. Golob, Jereb, Kos Orel. Petelin, Piščanec, Racman, Sinica, Slavec, ščinko-vcc Škrjanec, Vrabec, Vran, Vu-ga, Žrjai; c) iz rodu plazivcov: Kačur, Ku-rot, Kuščar; č) iz rodu rib: Ščuka Ščukovt; d) iz rodu kožekrilcev: Komar, Muha, Škržat; e) iz drugih rodov: Kobilica, Mravlja, Pajek, žužek Keber. Vem, da vrsta, živalskih predstavnikov s tem *šo ni popolna in jo vsak čitatelj lahko še izpopolni iz svojega narodopisnega zaklada. Gotovo pa je, da zadostuje nanjo en pogled, da postane vsakomur jasno dejstvo, ki jo neuta-Ijivo, da problem Živalskih priimkov obstoji kot tak in da se vrsta teh priimkov ne da razložiti drugače. Volk pa zavzema v slovanskem imenoslovju še prav posebno me-»to, ni namreč samo priimek, ampak je v prvi vrsti osebno ime. Razlika je velika in bistvena. Osebno imo dobimo ali so je naši predniki dobili doma, v družini in je hilo navadno vanje položena vsa lepota in sla j rodiieljskega veselja ter blagoslov na pot v življenje, doč'm so naši predniki prejeli vsak svoj priimek, oba individualizirata osebo, toda priimek je mnogo manj subjektiven, on objektivno oznaČ» osebo z naj-zna£ilnejš-'mi znaki podobno kakor šo dandanašnji razni hišni in osebni pridevki. OznaČenje se lahko izvrši po očetovstvu ali materinstvu — Petrič, Majdič — al? odgovarja na vprašanje, odkod je novi naseljenec dospel —• Gabr-šček ( gabr-ki človek). Drašček (= iz Drage pri Kanalu) — ali kakšen je njegov poklic — Kovač, Kovačlč — ali pa označa človeka po katerikoli drugi značilni lastnosti, ki prav lahko spominja na to ali ono žival in se tako tudi izraža. Volk je predvsem osebno ime, kakor je poznajo še dandanes Srbi: Vuk Branković, Vuk Karadžić in je dobite tudi v sestavi Vukosav = Volkoslav. Ko so v poznem srednjem veku pri Slovencih narodna osebna imena izginila, se je i »vršil a značilna metamorfoza, narod jih je ohranil dalje v obliki priimkom. Ce je še dandanes med nami polno Volkov in več krajevnih imen kakor Volčji grad, Volki pri Erzelju itd., smemo smatrati, da je bilo nekoC osebno ime Volk pri nas dovolj razširjeno. Poudarjam pa, da je Volk naše edino staro osebno ime iz kraljestva živali. Zakaj tako? Zato ker je tudi pri Grkih in Rimljanih Leon (Lev) edino živalsko osebno imo in Woif pri Germanih. Kralja živali sta pač, ta na severu, drugi na jugu in kot taka predstavnika moči, sile, oblasti. Dati otroku ime Volk, to je pomenilo blagoslov: Bodi silen in krepak. silnejši in krepkejši ko vsakdo drugI Znano je tudi, da je bil volk bogovom posvečena žival. Volk je torej slovanski m germanski lev, in če je ta dosegel čast papeških imen in kraljevskih emblemov, je lahko tudi vsak Slovan ponosen na svoje silno ime, če se piše Volk. V resnici je nosil eden izmed koroških vojvod ime Vol-kun1 (Valhun). Pri vseh drugih živalskih priimkih je stvar bistveno drugačna, le da imajo živali tu še večji delež. Smatram jih za metafore ali prispodobe svoje vrste. Iz svojega osebnega do&ivetja vem, da sem spoznal v vojaški službi človeka, ki je imel posebno fiziognomijo z zelo kratkim, navzdol upognjenim nosom. To je zelo značilna osebna lastnost in mislim si, da se rada podeduje. Zmislil sem se takoj na nekega ptiča in zdelo se mi je zelo zanimivo, ko sem zvedel, da je voiak Slovenec in da se piše Čuk. Vrhu Javomika (1200 m) nad Črnim Vrhom živi večji posestnik Medved; če je tamošnji priimek avtohton, izviren, bi pomenil: taca kosmata, sam v gozdu kakor medved, ta pa je vse drugačen mož ko mi! O Piiskovici na Krasu jo znano, da je ptičja vas to se pravi, da so skoraj vsi tajf.ošnji priimki vzeti iz ptičjega sveta: Slavec, Vrabec, Žerjai, Petelin in tako naprej. Slavci in Kosi se imajo za svoj priimek gotovo zahvaliti odličnemu pevskemu daru svojih prednikov, ker o dobrem povcu pravimo še dandanes, da poje kakor slavec ali kos. Žerjal se je labko tako imenoval po dolgem vratu. Vran po svoji temni in Golob po svoji nežni beli polti. Tako bi lahko raztegnil razlaganje pa menim, da je dovolj, če spoznamo temeljno misel. Najznačilnejša lastnost je prenesena iz živali na človeka, in priimek je potem simbol dotične osebe in človek živa metafora. Pripomniti imam Še, da je nekdanji človek živel mnogo prirod-neje, da je imel s prirodo mnogo tesnejše in intimnejše stike ko današnji kulturni ljudje in celo tesnejše ko s svojim sočlovekom. Takrat so se živali še pogovarjale med seboj in živalska pravljica ali basen je prvo človeško slovstvo. Volk in lisica sta učila človeka življenjsko modrosti, ptici je izročal svoje želje, hrepenenja in pozdrave. Živalski svet je bil človeku prej znan nego ljudski svet in vrhu tega ima žival svojo lastno in neizpremenljivo čud in stalne lastnosti, človek se pa od človeka loči in različen je tudi njee-ov značaj. Razvijajoč se iz prirodnega v kulturnega človeka se je izražal najrajši prirodno, ne abstraktno, ampak konkretno in slikovito. Svojemu sočloveku je dajal tudi rastlinske priimke: Detelja, Loboda, Stoklasa itd., še rajši se pa je poslužit živalskih, ki so mu bila bližja, živejša, izrazitejša. Kulturni človek se je v mnogo-čem ixpremenil, prirode ne občuti več kot svojega lastnega bistva, med njim in živaljo je velikanska razdalja in prispodoba ali metafora, ki si jo do voliš na račun svojega bližnjega primerjajajoč ga s katerokoli živaljo, te spravi dandanes v navzkrižje s kazenskim zakonikom, ker s tem raz žališ nje-vgoo osebno čast. Kolikšna razlika v enem tisočletju! Ko so prišli nad Slovane Huni in Obri so jih Slovenci imenovali s prirodno naivnostjo pesjane in peaogiavce po njih posebni fiziognomiji, nadeli torej živalski priimek celemu narodu. Dandanes bi bilo kaj takšnega nemogoče. Sicer je ljudska domišljija še na delu, če si daja-mo drug drugemu priimke. Poznal sem dijaka, ki je znal dajati vsakemu svojega in sicer takšnega, da se je prijel, pritlikavcu je rekel: piščanec in profesorju: jazbec in tako naprej po vrsti. Rib-ničan reče vsakemu otroku kro-ta in kdo drug mu pravi žaba in skoraj povsod imajo za svoje posebne potrebe svoj lastni zoološki muzej. Pred vašimi očmi bodo izrekli tomu polž in drugemu lisica čeprav jc že davno minila doba. ko so nastali na prav podoben način naši narodni živalski priimki. V njih pa ni nič grdega ali nedostojnega in v tem se stari časi ločijo od današnjih. Človek ni takšen, da se no bi spoznal tudi tedaj, ko se pogleda v zrcalo Živalstva. Jot. Jerea. Naročajte „Naš Glas" Razne zanimivosti ¥ Srednji Ameriki V obmejnih krajih Srednje in Južne Amerike je preiskal Švedski raziskovalec Erland Nor-denskidld zemeljsko ožino med panamskim kanalom in državo Kolumbijo. Tu žive Indijanci, mulati, zamorci in Kitajci. Belo-kožcev je le malo naseljenih. Posebno zanimanj e aas luž i ta dve indijanski plemeni. Kuna in Koko. Kuna-pleme je isto pleme, katero so imeli Američani 1. 1924. za bele Indijance s plavimi lasmi in modrimi očmi. kar je tedaj vzbujalo veliko začudenje. Nordenskioid je pa u-gotovil, da 90 bili albrnci, katerih je tu precejšnje število, tako da pride en albinec na 150 normalnih Indijancev. Mnogi člani plemena Kuna so prišli po svetu kot mornarji in govore tuje jezike. Oblačijo se evropski in hočejo biti civilizirani. Ne Kuna ne Kako Indijancem ni škodila dotika z Evropejci, ker so od njih pobrali le lepe lastnosti pred vsem snažnos-t in higije-nično življenje. Tatvine ne poznajo, v moralnem oziru stoje zelo visoko. Tudi pijanosti ne poznajo. Svetovni parlament proti mnoggjženstvn Ni dolgo od tega, ko smo poročali, da je afganistanski kralj Ahman Ullah, ki je potoval po Evropi v prvi polovici tekočega leta, sklical takoj, ko se je bil vrnil domov, državni svet na izredno zasedanje, kjer je izdal svojo nameno, da odpravi mnogoženstvo v svoji državi. Tudi maroški sultan, ki se je odgajal na Francoskem, je odpravil velik del svojega harema in dal s tem vzgled drugim velikašem, ki so že začeli odpuščati svoje žene. V Turčiji so imeli v zadnjem času po več žen le bogatini, sedaj je predsednik turške republike tudi to odpravil. Te dneve je zborovala v Parizu zveza za zaščito zakona, v kateri so včlanjene razne ugled-ne osebe; politiki, cerkveni a^-stojanstveniki, pisatelji, zdravniki. Sklenili so, da se skliče mednarodna konferenca za odpravo mnogoženstva po vseh civiliziranih državah na svetu. Ta svetovni parlament bo imel, tako se sodi, že drugo leto v Parizu svoje seje in bo stopil v neposredno zvezo z Družbo narodov v Ženevi. Poslanik kot refiilec - Pred dnevi se je peljal poslanik Zedinjenih držav Severne Amerike Josip Grewe v Carigradu proti morski obali. Tu je prala stara ženica perilo. Pri tem se je preveč nagnila in padla je v morje. Ameriški posla^ nik, ki je izvrsten plavač, je skočil za njo v morje in jo kmalu rešil iz vode. Močna glava Sedamnajst letni Ehrhard Muller se je kopal v reki Saali pri mestu Halle na Nemškem. Ko je plaval po reki, je trčil z dirkalnim čolnom, čigar krmi-telj ni videl plavača. Čoln je zadel s tako silo ob plavača, da se je precej poškodoval, a tudi plavač je bil težko ranjen. Tyho Brahe in radij Te dneve se je vršil v Stock-holmu kongres radiologov. Na tem kongresu je trdil praški kemik Stoklasa, da je bil radij že davno pred gospo Curie odkrit in sicer vidi on to tvarino v znamenitem življenjskem eliksirju učenjaka Tyho Brahe-ja. V akademiji, ustanovljeni po cesarju Rudolfu, so se sešii 1. 1500. na Hradčinu v Pragi al hi-misti, ki so si bili postavili za cilj odkritje življenjskega eiik-sirja, t. j. take snovi, s katero bi se dalo podaljšati življenje. Na tem sestanku je trdii Tyho Brahe, da so v Jahimovu na Češkem kamni in izvirki, ki zdravilno vplivajo na ljudi in na rastline. Kdorkoli pije iz, teh izvirkov, je zatrjeval Tyho Brahe, dobi mnogo otrok, in rastline, ki se zalivajo s to vodo, donašajo še enkrat toliko sad • ža. V starih zapisnikih stoji, da se je cesar Rudolf sam prepričal o blagonosnem vplivu Jahi-movske vode. Tri sto let pozneje se je ugotovila močna radijska aktivnost Jahimovskih izvirkov. Prepoved prekooceanskih poletov za zakonsko može Z vprašanjem, sme li zakonski mož leteti preko oceana, se bo bavila sedaj sodnija v Chi-cagu. Žena chicaškega meščana Johna Westlake-ja se je obrnila do sodnije s posebno vlogo, naj oblast prepove njenemu možu polet Črez ocean. »Prekoocean- ski poleti,« tako navaja prosilka v svoji vlogi, «so za samce, poročen mož pa, ki mora skrbeti tudi za otroke, naj živi na trdni zemlji*. Temu pouku je pa sledil pravi povod prej omenjeni vlogi. Gospa Westlake poroča, da namerava njen mož vzeti s seboj v Evropo tudi nekaj deklet iz najboljših chicaških družin in da ona le predobro pozna svojega moža in da je prepričana, da izrabi njen mož to romantično priliko. Ameriški dolarji Po neki ameriški sestavi so pustili ameriški potniki v letu 1927. 770 milijonov dolarjev (več ko štirinajst milijard in pol lir) v tujini. Od teh je šlo 349 milijonov dolarjev v Evropo in od teh zopet 190 milijonov v Francijo, 40 milijonov v Anglijo, 31 milijonov v Italijo, 20 milijonov v Nemčijo, 15 milijonov v Švico in 10 milijonov v Belgijo. Obdavčeno nebo Pred kakimi desetimi dnevi je letelo mulo letalo v visočini štirih sto metrov nad Dunajem in nad drugimi nižj eavstri j ski-mi mesti in priporočalo z ogromnimi, več kilometrov dolgimi črkami, obstoječimi iz gostega dima, ki ga je izpihovaio, neko milo. Reklama, t. j. ime mila, se je razločno in dolgo časa brala na jasnem nebu. To novo obliko reklame je davčni referent dunajske občine Breitner takoj vključil v svojo davčno območje in določil, da se mora tudi od take reklame plačati davek kakor se plača davek od vsakega reklamnega lepaka ali letaka. Višina davka pri tej nebni pisavi se ceni po približni velikosti prostora, ki ga zavzema reklama na nebu. Izkoriščanje Mrtvefla morja Palestinska vlada je te dneve priobčila spomenico, v kateri pravi, da se bo dalo s tehničnega in trgovskega stališča dobiti vsako leto iz Mrtvega morja približno sto tisoč ton kalijskega klorida, medtem ko se bo pridelovanje natrijskega klorida in magnezijskega klorida stopnjevalo do brezmejnih količin. Mrtvo morje meri 920 štirjaških kilometrov na površini in 394 metrov v globočini. Voda Mrtvega morja vsebuje mnogo raztopljene soli, tako da se človeško telo ne more potopiti. Svoje dni je dal rimski cesar Tit vreči zvezane sužnje v morje, ki so pa st ili na površju, čeprav jim je bila odvzeta vsaka možnost za plavanje. Soli je v morju pet in dvajset odstotkov in ugotovilo se je tudi, da je do 7M> gr kalija v enem litru vode iz Mrtvega morja. BORZNO POROČILO Trst. dne 1. avgusta 1928. Amsterdam 765.50-771.50. Belgija 264-288, Francija 74.G8^-74.9S^, London 92.74-G2.94; New-York 19.CGK-1911K, Španija 312-318, Švica 367.15-309.15, Atene 24.50-25.—, Berlin 11.45-11.85, Praga 56.50-56.80, Ogrska 330-336, Dunaj 2s66.75-272.75, Zagreb 33.50-33.80. Uradna cena zlata (31.VII.) L 368.73; Liktorsko posojilo L 82.80; vojnoodškodninske obveznice L 75.—. UMNOST" ■■šušu r~i ■■■■■■ ■BBBBđU■■■■O« limme tm tiskarsko Ml T natnoderne-Jem sni«. Rai-palata z naj-moderoejl ml Črkami, Uno-tupe, stcrcom-pilo ter rotaai-sklm strojem. ■■UIMIHIB NaroČilo se tz-vrsalejo totao ta po zmerom TRST, DASS ^mm^- DIKA & FRANC »SI ST. 21, »RITI !SCQ LlClE. ral 1 Hi rtjUlroTnu zadrag« k on«], poraltvom ureduje v lastni hiši Vta Torre blanco 19, L Telefon štr. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, *loge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje po 4% Večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. • Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safe) Uradne ure za stranke od 8'30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Avtomobilska proga Trst-Lokev-DIvača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi iz Trsta: 12. In 17.30, Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj in 18.30 z v. Nedelja: Odhodi iz Trstn : 7.30, 14.30 in 16. Dohodi v Senožeče : 9.. 16. in 17.30. Odhodi Iz Senožeč: 7., 18.30 in 13.35. Listki za tj* in nara] : Ti>t-l)ivača in nazaj L 13-—. Trst-Senožeče in nazaj L 16'— Avtomobila ka prooa Ghiozza-Vilta Revolleila-Cacciatore Vsako nedeljo In pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.— migrirajte p „EdinosiP Odhodi In prihodi elaKoo Trst - Tržič - Portogruaro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), (3.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (1)), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), ili.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-Buje-Poreč (Državni kolodvor) Odhodi: 5 — (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Herpelje-Pnla (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*)t 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*), 19.— (o). Psihodi: 7.40 (ni), 942 (o), 14.10 (b*), lU.&j tf>**), 19.30 (bv), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gorica-Krm in-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasn - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - št. Peter na Krasn Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - Prva čin a - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzovlak, m — mešani vlak, 1 — luksusni vlak.