ŠTUDIJSKA IN LJUDSKA KNJIŽNICA Trg svobode 1 Alumini 2250 PTUJ Časopis družbe Talum M,Kidričevo Ponovna pridobitev c ertifikata kakovosti ISO 9001 Morda se bo marsikdo med bralci začudil naslovnemu sporočilu, saj mu je vendar znano, da je TALUM certifikat kakovosti v skladu s standardom ISO 9001 pridobil že v letu 1996. Je res, da smo takrat prvič pridobili certifikat kakovosti in vsakih šest mesecev zunanjim presojevalcem dokazovali delovanje in razvoj sistema za zagotavljanje kakovosti, njegovo uporabo, kakor tudi neposredne rezultate kakovosti TALUM-a. Je pa tudi res, da veljavnost takšnega certifikata poteče v treh letih, zato je bilo dne 23. In 24. septembra tega leta na ponovni certifikacijski presoji potrebno dokazati upravičenost pridobitve certifikata za naslednja tri leta. Najboljši, ne pa edini, kazalec obvladovanja kakovosti so vsekakor rezultati, kajti sistem zagotavljanja kakovosti je le orodje, pripomoček za doseganje ciljev na področju kakovosti, torej so rezultati kakovosti v veliki meri odvisni od uspešnosti uporabe sistema. NESKLADNI PROIZVODI Sistem kakovosti predpisuje stalno spremljanje parametrov procesov in karakteristik izdelka, ter takojšnje ukrepanje v primeru odstopanj. (*1) Delež neskladnih proizvodov se je iz 5,9% celotne proizvodnje v letu 1995 znižal na 1,5%. Zaradi tega je bila pri enakih količinah prodanih izdelkov proizvodnja v TALUM-u nižja za 5.5001. REKLAMACIJE Stroški reklamacij neposredno kažejo na nivo kvalitete izdelkov. (*2) Iz začetnih stroškov reklamacij v višini 0,28% od prihodkov prodaje v letu 1996, smo v zadnjih letih ta nivo uspeli znižati pod 0,1% vrednosti prodaje, kar je za tovrstne izdelke zavidljiv dosežek. Pri neskladnih proizvodih in reklamacijah velja upoštevati dejstvo, da smo po letu 1996 v celoti prešli na proizvodnjo zahtevnejših izdelkov, medtem ko smo v preteklosti proizvajali preko 50% borznih izdelkov z neprimerno nižjimi kvalitetnimi karakteristikami. STROŠKI KAKOVOSTI Zavedati se je potrebno, da kakovost neposredno vpliva na stroške poslovanja. Medtem, ko s povečevanjem preventivnih ukrepov (izobraževanje, presoje, preventivne aktivnosti v procesih) stroški naraščajo, se ti z zmanjševanjem količine neskladnih proizvodov in reklamacij znižujejo. Ne smemo pozabiti tudi stroškov preizkušanja in merilne opreme, ki v TALUM-u predstavljajo polovico vseh stroškov kakovosti. (*3) Po začetnem porastu zaradi uvedbe nove organiziranosti na področju kakovosti, dopolnitvi merilne opreme in dodatnih stroškov ocenjevanja, so se stroški kakovosti ustalili na 2% skupnih stroškov TALUM-a. Ocenjujemo, da bomo ta nivo obdržali, kljub vse večjim zahtevam v zvezi s preizkušanjem, obnovo in nabavo dodatne merilne opreme. OCENA KUPCEV Kupci naše kakovosti ne ocenjujejo izključno skozi kvaliteto izdelkov, ampak so zanje pomembne tudi ostale storitve, ki spremljajo proces naročanja in dobave izdelkov, kot so: točnost dobav, natančnost dobavljenih količin, odzivnost ipd. Pri tem nas primerjajo s konkurenco, tako so ocene kakovosti, kot jo ocenjujejo naši kupci, hkrati odraz našega položaja na tržišču. (*4) Ocenitve kažejo, da je za dve tretjini naših kupcev kakovost TALUM-ovih izdelkov zelo dobra ali celo odlična in da so se ocene v zadnjem letu zvišale za 7,5%, kar pomeni, da se naša kakovost vse bolj približuje pričakovanjem in željam naših kupcev. Vsekakor podatki povedo največ, vendar je za njihovo uresničitev bilo potrebno Izgraditi sistem zagotavljanja kakovosti z vso potrebno dokumentacijo in ustrezno organizacijo. Kakšen je bil obseg del najzgovorneje kažejo podatki o aktivnostih na področju kakovosti preteklega triletnega obdobja: - izdanih 252 korektivnih ukrepov za odpravo neskladnosti, - izdano 102 preventivnih ukrepov, - podanih 115 priporočil za izboljšanje sistema kakovosti, - sproženo 102 aktivnosti za izboljšanje sistema kakovosti, - izvedenih 130 notranjih presoj sistema kakovosti, - izvedenih 5 zunanjih presoj BVQI. Pri tem je bilo neposredno v sistem zagotavljanja kakovosti vključenih preko tri četrtine vseh zaposlenih, kot snovalci dokumentacije, presojevalci, kontrolorji ali neposredni izvajalci posameznih aktivnosti. Ugotovitve presojevalcev BVQI ob zaključku presoje za ponovno pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001 so: "V recertifikacijski presoji je ugotovljeno, da je sistem kakovosti primerno uveden in vzdrževan. Nenehen napredek je omogočen tudi z razvojem opreme in informatike, ki odločno vpliva na posamezne elemente sistema kakovosti.” Presoja je ponovno potrdilo pomembno spoznanje domala vseh zaposlenih v TALUM-u o pomembnosti in potrebnosti sistema za zagotavljanje kakovosti. Za tiste, ki so dvomili verjamem, da so jih rezultati na področju kakovosti v to prepričali. Priznanje ob ponovni pridobitvi certifikata ne velja izključno neposrednim snovalcem in upravljalcem sistema kakovosti, ampak vsem zaposlenim, ki so s svojim delom dokazali uresničevanje naše vizije: TALUM želi biti proizvajalec in dobavitelj najkakovostnejših aluminijskih proizvodov. Bojan Žigman CD Trend neskladnih proizvodov v % i 1996 i 1997 i 1998 i 1999 l-VI ■ Plan i Doseženo (*2) Zunanje reklamacije ■ stroški v mio SIT (*3) Stroški kakovosti v % % 2,5 T 1996 1997 1998 1999 l-VI (*4) Primerjava izidov anket ocenjevanja zadovoljstva kupcev v % ■ leto 1997 s leto 1998 Računovodstvo Dobro smo se pripravili na DDV Zanimalo nas je, ali nam davek na dodano vrednost še beli lase, zato smo zaprosili za odgovor vodjo računovodstva Daniela Lačna. Davek na dodano vrednost (dalje DDV) je obvezna vrsta davka v državah članicah Evropske unije. Vlada Republike Slovenije je 10. junija 96 podpisala sporazum, s katerim je R Slovenija postala pridružena članica Evropske unije, in ker želi postati redna članica, je morala uvesti DDV. To je verjetno spodbudilo vlado, da je 26. junija 96 sprejela predlog zakona o DDV. Državni zbor je zakon sprejel na seji 25. avgusta 1998. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 89/98 z dne 23.12.1998 in je pričel veljati petnajsti dan po objavi, razen tistih nekaj prehodnih določb, ki se nanašajo na obveznosti na dan 30.6.1999. Pravilnik o izvajanju zakona o DDV, ki podrobneje pojasnjuje zakonske določbe pa je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 4/99. Sistem davka na dodano vrednost temelji na izdanih in prejetih računih tako na strani vstopnega, kako tudi izstopnega DDV. Pri uporabi metode izdanih računov nastane obveznost za obračun DDV ob izdaji računa (izstopni DDV), v istem trenutku pa nastopi tudi pravica do odbitka vstopnega davka pri kupcu, čeprav ta še ni plačal računa. Pomembna značilnost DDV je njegova učinkovitost v mednarodni trgovini. Ta učinkovitost izhaja iz doslednega upoštevanja namembnega kraja oziroma izhodišča, da se blago obdavči tam, kjer je porabljeno v končni potrošnji. Upoštevanje načela namembnega kraja pomeni, da je mogoče zelo natančno določiti obremenitev z davkom pri izvozu blaga. V Talumu smo se na DDV pripravili dobro in temeljito. Že novembra 1998 je predsednik uprave določil projektno oz. delovno skupino za DDV, ki je bila neposredno odgovorna za izpeljavo vseh potrebnih aktivnosti za prehod v obračun DDV v Talumu d.d. in njegovih firmah. Skupino je sestavljalo pet članov in sicer: vodje nabave, prodaje, informatike, organizacije ter računovodja. Torej vodje področij, ki se jih DDV neposredno tiče. V času do 30.6.1999 smo delovali po programu dela, ki smo ga oblikovali na začetku projekta. K temu, da ob uvedbi DDV ni bilo večjih pretresov je v veliki meri pripomogel BAAN, kati program vsebuje ustrezne spremenljive parametre, ki so potrebni za pravilno spremljanje DDV. Ugotavljamo, da imamo solido podprt informacijski sistem za DDV in da zaradi BAANA ne prihaja do nekih nepravilnosti, ampak so za napake bolj ali manj krivi končni uporabniki. Vedeti moramo, da so kazenske sankcije zelo visoke. Do konca tega leta velja 50 odstotni popust, od prvega januarja prihodnje leto pa je minimalna kazen za odgovorno osebo 300.000 SIT ter za pravno osebo 5.000.000 SIT. Potrebno bo upoštevati navodila za delo, ker se napak ne bo splačalo delati. V septembru smo imeli v Talumu že prvi davčni pregled davčne uprave na hčerinskem podjetju. Pregled je minil brez večjih pripomb o nepravilnosti evidentiranja oz. obračunavanja. Ugotovili so le določene nebistvene pomanjkljivosti, ki smo jih do danes že odpravili. Zaradi davka na dodano vrednost se je v Talumu poslabšala likvidnost ter povečala gospodarnost poslovanja. Bolj ali manj se uresničujejo vse napovedi učinkov davka na dodano vrednost na poslovanje, o katerem smo poročali že v začetku letošnjega leta. Daniel Lačen Obveščamo vse delavce, ki imajo po sebi zdravstveno zavarovane otroke, da so ti lahko po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavarovani kot družinski člani do 15. leta starosti (s to starostjo že lahko sklenejo delovno razmerje) ali do 18. leta starosti. Če se kasneje ne šolajo več, si morajo sami urediti zdravstveno zavarovanje. Za otroke, ki se šolajo, se upošteva redna srednja šola ter redni in izredni študij na višji in visoki stopnji. Za šolsko leto 1999/2000 bomo v kadrovski službi zbirali potrdila o šolanju do 15. oktobra za vse otroke, ki bodo v tem šolskem letu dopolnili 18 let in za starejše dijake oz. študente, ki se še šolajo. Potrdila posredujemo dalje Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Vse otroke, za katere ne bomo prejeli potrdil, moramo odjaviti iz zavarovanja. Prosimo, da osebno dostavite originalna potrdila v kadrovsko službo. Služba varstva pri delu Obvestilo Služba varstva pri delu nas informativno obvešča, da je Državni zbor Republike Slovenije na svoji seji 30. junija 1999 sprejel Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Z veljavnostjo od 15.7.99 tega zakona preneha veljati Zakon o varstvu pri delu (Ur. I. SRS št. 47/86). V naslednji številki Aluminija bo Služba varstva pri delu predstavila zakon predvsem z vidika pravic in obveznosti delodajalca in delavca. V služi varstva pri delu smo dobili tudi podatke o tem, da se trend zmanjševanja poškod pri delu v Talumu še nadaljuje. Prav tako se zmanjšujejo bolniški izostanki zaradi poškodb pri delu, kar je potrditev, da v obdobju osmih mesecev letošnjega leta ne beležimo težje ali hujše poškodbe pri delu. Hčere Taluma Vargas-al uspešno prestal presojo Temeljite priprave, ki jih je pred več kot dvema letoma začel prejšnji direktor so obrodile sadove. Vrgas-al je v mesecu septembru uspešno prestal presojo in čaka le še na uradno podelitev certifikata ISO 9001, je povedal direktor Janez Vindiš. Seveda bomo takrat napisali o podjetju kaj več. Tokrat pa le kratka izjava direktorja: “ Za nas je najpomembnejše, da bomo konkurenčni na zunanjem trgu. Certifikat si pridobiva tudi podjetje Tenzor, s katerim smo poslovno povezani, zato upam, da bomo skupaj še uspešneje nastopali na zunanjem trgu: mi na področju varovanju, oni v tehniki. Prepričan sem, da se bodo naši ljudje navadili na spremembe in jih sprejeli za svoje ter spremenili razmišljanje, če je bilo dobro doslej, naj ostane še dalje... Ustna izročila postajajo pismena in odgovornost bolj definirana. Naša vizija je, da bi na zunanjem trgu pridobili čimveč novih naročnikov. “ Vera Peklar Dan, ki ga bomo ponavljali Jutro ni obetalo nič lepega. Gosti sivi oblaki so bili dokaj nizko. V presledkih je deževalo. Nikogar ne bo, ali le redki, sem razmišljala, ko sem zapeljala v sivino pršenja, in v Kidričevem ugotovila, da sem se krepko zmotila. Vsi, ki so mislili priti, in bilo jih je čez sto, so bili že tam. Oziraje se v nebo so ugibali, ali bo zdržalo ostati vsaj tako. Nihče ni rekel, da bi odšel domov. Podpisne liste so se začele polniti. Kolesarji so se ustavili pri zaporedni številki 47, pohodnikov je bilo nekaj manj, tenisačev pa nismo mogli prešteti, ker so nekateri odšli kar na teniško igrišče. Vsak udeleženec je dobil majico z napisom Zdravo Talum. Mnogi so jih oblekli kar čez svoja oblačila, nekaterim pa so prišle prav popoldne, ko so se premočeni preoblekli. Pohod Pohodnike sta vodila Stanko Bedenik in Milan Kolednik. Stanko Bedenik je bil razpoložen kot da se obeta najlepši dan in tako je tudi pozdravil svojo skupino, kjer se je vpisalo čez štirideset pohodnikov. Opisal je predvideno pot in povedal, da smo v Kidričevem na 238 metrih nadmorske višine in da bo ta na Ptujski Gori, kamor so bili namenjeni 342 metrov. Posebej je poudaril tehniko hoje: “ Ramena visijo spoščeno, rahlo potegnjena nazaj; trebuh potegnjen navznoter, rahlo sproščen, dlani oblikovane v nepopolno pest, laket in podlaket tvorita pravi kot...” Z resnimi napotki je povezal še nekaj šal in nasmejal svojo skupino, ki se je prva odpravila na pot. Ta je bila kar dolga in za nekatere, ki niso vajeni hoje, tudi naporna. Vzdržali so vsi in se zadovoljni vrnili. Kolesarjenje Slavko Krajnc, ki je vodil kolesarje, je imel čisto resen govor in v svoji skupini posebej pozdravil predsednika Uprave Danila Topleka. ‘‘Veseli me, da se v Talumu zanimajo za naše zdravje in nam omogočajo različne aktivnosti rekreacije ter tako skrbijo, da bi bili čimbolj spoščeni in hkrati s čimveč motivacije pripravljeni na naš vsakdanjik, na delovnem mestu kot tudi vsak v svojem okolju. Le tako bomo zmogli premagovati skupne cilje in čim bolj zdravi dočakali starost. Kolesarstvo je lep in zanimiv šport, vendar ne smemo pretiravati. Rekreacijsko vožnjo bomo prilagodili večini udeležencev, zato bomo vozili v koloni eden za drugim in vožnjo prilagodili trenutnim prometnim razmeram. Vsi udeleženci vozimo po cestno prometnih predpisih v normalnem prometu. Kolesarska trim vožnja je namenjena rekreacijskim kolesarjem, ki jim gibanje v naravi in druženje isto mislečih ni tuje. Ta aktivnost temelji predvsem na spoznavanju delavcev med sabo ter krepitev lastnih psihofizičnih sposobnosti. Vsepovsod pa se moramo obnašati dostojno, da bomo za vzgled ostalim, ki bodo to akcijo opazovali. Po poti, ko se bomo vozili skozi vasi, pokažimo ostalim občanom, kako Talum in sami skrbimo za zdrav način življenja. Vsem prisotnim se zahvaljujem za udeležbo in želim srečno vožnjo, ter da bi se ob naslednji akciji zopet srečali v še večjem številu. “ Tenis Medtem je bilo živahno tudi na teniških igriščih. Lepo od vodje skupine Ivana Mazere, da so prepustili loparje tudi takim, ki so jih komaj znali držati v rokah. Z veliko mero potrpežljivosti so nekateri teniški asi celo pobirali žogice. In to ne na igrišču, ampak tam nekje čez ograjo na travniku. Plavanja seveda ni bilo, čeprav sta se našla dva kandidata, ki bi potrebovala le kanček spodbude in že bi bila v bazenu. Imeli pa smo atraktivno plavanje popoldne, ko je za stavo skočil v bazen eden od vzdrževalnikov. Med tem, ko so bile vse skupine v akciji, je oživel tudi bazen s pripravami na popoldansko srečanje, ki je bilo tako prijetno, da je kar škoda, če bo nanj potrebno čakati še leto dni. Premočeni, utrujeni, a dobro razpoloženi, in lačni seveda, so se do 13. ure vrnili udeleženci. Sledilo je preoblačenje in preobuvanje premočenih stvari, potem pa so se zgrnili h kotliču, kjer je bilo golaža, kolikor ga je kdo hotel. Presenečenje je bila zdrava brezmesna hrana in veliko sadja. Tudi žejen ni ostal nihče. Po okrepčilu se je popoldne nadaljevalo z zabavnimi igrami, ki jih je odlično vodila naša mlada sodelavka iz finančne službe. Drug drugega smo nasmejali prav do solz. To je bilo res ta pravo. Imen, kdo je bil kje in kaj, nisem zapisala. Ostanite radovedni in se nam prihodnjič pridružite. In kaj so rekli udeleženci: Metka Kouter, Kontrola kvalitete: “ Bilo nam je všeč. Udeležila sem se zaradi rekreacije, deloma tudi iz radovednosti. Kolesarila sem. Res, da smo bili mokri, ampak zaradi tega ni bil nihče slabe volje. Vsem iz naše skupine je bilo zelo všeč tudi popoldne. Pri nas smo dobra ekipa. Držimo skupaj in znamo se poveseliti. Beseda da besedo in že je hec tu. Ampak pri delu smo resni!” Marija Sitar, pravna služba: “ Treba je napisati, da je bil to res en lušten dan. Lepi trenutki, da bi bilo škoda, če se ne bi ponovili. Imeli smo se zelo lepo, zato mislim, da bo drugo leto udeležba še večja.” Stane Medik, Revital: “ Pozdravljam takšne akcije. Za prvič je bilo veliko ljudi. Sam ne bi šel nikoli tako daleč, sploh pa ne v dežju. Vreme je bilo za hojo celo prijetno. Ni bilo vroče, pred dežjem pa so nas ščitili dežniki. Presenečen sem bil nad seboj, da sem zdržal in drugi dan nisem čutil posledic. Všeč mi je bilo, da je vsak našel nekaj za sebe, da ni bilo preti- ravanja in nihče ni silil v ospredje. To je potrebno nadaljevati. Tudi popoldanski del je bil dober. Igre so bile zanimive. Voditeljica je odlično povezovala program. Navijal sem, kolikor sem lahko. Tudi to bi pohvalil, da smo se kot velika družina pomalicali skrbno pripravljeno hrano. Bilo je smeha in šal in majice so prijeten spomin na dan za zdravje. Res prava poteza.” Mihael Hameršak, Vzdrževanje: “Pridružil sem se kolesarjem. V prostem času se posvačam raznim oblikam rekreacije, najraje pa kolesarim. Prišel sem predvsem zaradi druženja, kar se mi zdi zelo pomembno. V Talumu sem med mlajšimi in takšne akcije so priložnost, da se spoznamo med seboj.” Jelka Kovač, Služba za informatiko: Super, super. Meni je bilo blazno všeč. V naši službi smo se že pogovarjali, kako bi se vodstvu in vsem, ki so bili pri organizaciji zahvalili za super dan.” Majda Bedenik, Finance in računovodstvo: “ Iz naše službe nas ni bilo veliko, a tisti, ki smo prišli, smo se imeli zelo lepo. Meni je bilo všeč prav vse od začetka do konca." Rudi Bogdan, Vzdrževanje: “Veseli nas, če se v našem centru pojavijo novi ljudje. In vedno več se jih vključuje. Pozdravljamo takšne akcije in z veseljem bomo še sodelovali.” - Vodje skupin so izjavili: Slavko Krajnc: Nisem hotel napovedati števila udeležencev, čeprav sem bil prepričan, da nas bo več kot 30. Zadovoljen sem. Bili smo disciplinirana skupina. Vse se je lepo končalo brez poškod” Stanko Bedenik: “ Zadovoljen sem. Dež res ni ovira za pohod. Vsi, ki so želeli, so bili z nami. Mi bi prišli, tudi če nobenega drugega ne bi bilo. Potem bi se sami odpravili na Konjiško goro. S takšnimi aktivnostmi moramo nadaljevati. Sprašujete, če bomo še sodelovali? Seveda. Mi smo vedno za.” Ivan Mazera: Tenisači radi sodelujemo. Celo leto se trudimo, da bi nas bilo več, to je naš cilj. Veseli nas, če pride na turnirje čimveč ljudi, saj jih ne organiziramo le za sebe.” Vera Peklar zdravHtalum Talumov dan za zdravje Posebna priloga: To smo počeli na Talumovem dnevu za zdravje ! 1 1 k \Y -# j32 - BJL V: ir%t ^ - ZAJTRKUJMO KOT KRAUI, VEČERJAJMO KOT BERAČI! Za tokratno priložnost srečanja z vami vas bom sporni la na pomen prepogosto pozabljene prehranske navade - na ZAJTRK! Nov dan moramo vedno začeti telesno in duševno spočiti in z zajtrkom. Žal zajtrkuje po zadnjih raziskavah prehrambenih navad Slovencev le 55 -58 % odraslih prebivalcev in le nekaj več mlajših šoloobveznih otrok. Pri večjih šolarjih in predvsem srednješolcih pa je ta delež občutno nižji -le okrog 45%! Zajtrk glede na svoj pomen za zdravje prepričljivo sodi med najpomembnejše vplive, vendar ga Slovenci po raziskavah dr. Verene Koch razporejamo šele na tretje mesto za kosilom in večerjo. Izpuščanje zajtrka je ravno tako nezdravo početje, kot preveč nezdravih maščob in premelo sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani. Dolgotrajne neustrezne prehrambene navade predvsem brez prvega dnevnega obroka dokazano vplivajo na - povečano zaspanost - slabšo zbranost pri delu -hitrejše pojave aterosklerotičnih sprememb v žilah -zmanjšanje fizične in intektualne sposobnosti človeka... Dokazano je tudi, da so učenci, ki ne zajtrkujejo, v šoli nemirni, nezbrani in manj uspešno sodelujejo v procesu pouka! Energija, ki jo telo dobi z zajtrkom (25 - 30% dnevnih potreb) in nato še s 3 - 4 enakomerno za 3-4 ure razporejenimi neobilnimi obroki hrane na dan, služijo tudi za to, da količina krvnega sladkorja čimmanj niha. Ravno preveliki odkloni v nihanju količine sladkorja v krvi pa “so krivi” za močno izražen občutek lakote. Iz izkušenj pa vemo, da ko smo zelo lačni nam največkrat ni mar količina, sestava in način pripravljenega obroka in čas, v katerem ga zaužijemo! To vodi v “začaran krog” nezdravih navad, ki se jim je naše telo pač sposobno prilagoditi, vendar ne brez rizika. Poleg takojšnjih posledic, ki sem jih že naštela, se ogrožujoče za zdravje kronično spremeni tudi delovanje nekaterih telesnih sistemov. To vodi še bodisi do izčrpavanja trebušne slinavke in posledičnih presnovnih bolezni (sladkorna) ter drugih sodobnih boleznenskih tveganj predvsem na srcu in žilah. Zavedati pa se moramo, da tudi za spanje porabimo okrog 600 kalorij. Če torej zanemarjamo ali izpuščamo zajtrk, začnemo dan brez energijskih zalog! Telo sicer zmore jutranje napore tudi, če zajtrka ne zaužijemo, saj se ponoči spočije, vendar brez dodane energije, ki jo dobimo z zajtrkom ta “spočitost” hitro izgine. Prav ustaljene družinske navade in marsikdaj “zakoreninjena” stališča ter negativen odnos do prvega jutranjega obroka (češ “ne morem zajtrkovati, mi ne paše”) je tisto, kar se žal v veliki meri na škodo zdravja prenaša na mladi rod. Zgled je pač najboljši učitelj! K boljšemu zdravju torej “ne pomagajo” še kako okusna in obilna kosila in večerja, če nismo dneva pričeli z zajtrkom in vmes poskrbeli še za eno do dve malici. Tudi ogenj namreč ugasne, če mu ne dodamo polen in to ne kakršnih koli! Bolj kot okusni in obilni obroki pa je pomembno KAJ, KDAJ, KOLIKO IN KOLIKOKRAT jemo! Verica Turk Donatorstvo Naša nova zdravnica Andrea Margan Čačič, dr.med. Talum za zdravje Pred letom dni je zasledila, da bi bilo mogoče dobiti službo na Ptuju. Čeprav rojena Rečanka, ni oklevala. Na Slovenijo jo vežejo korenine starih staršev, zato govori in razume slovensko. Lahko je izbirala med anestezijo in ambulanto in izbrala slednjo. Pravi, da je to sicer težja pot, a daje človeku večje zadovoljstvo. Vsaj njej veliko pomeni biti med ljudmi, z ljudmi in jih spremljati v bolezni. Še več tega vidi v vlogi osebne družinske zdravnice. Gospa Andrea Margan Čačič je simpatična, mlada in zelo dostopna zdravnica, za katero bi skoraj lahko rekli, da je diplomirala dvakrat. Zlom skupne domovine ji je prinesel dodatne obveznosti. Dokazovanje že dokazanega. V Sloveniji je bilo potrebno nostrifi-cirati diplomo, opraviti strokovni izpit, se seznaniti z zakonodajo in na filozofski fakulteti opraviti še izpit iz slovenskega jezika. Več kot pol leta trdega dela. Ko je bilo opravljeno, je prišla v Kidričevo. Nikoli prej ni bila tukaj, ni vedela, kje je ta kraj in kakšen je, zato jo zdaj zanima prav vse: sedanjost in preteklost. Prvega avgusta je postala naša zdravnica. Pred dnevi je bila na prvem ogledu tovarne (elektrolize) in presenetila jo je njena prostranost in tudi proizvodnja, ki se ji zdi na eni strani zelo groba (hrup, prepih, para...) in na drugi tako prefinjena, da jo je možno obvladovati z računalnikom. In kakšni se ji zdimo Talumovi ljudje? “Zelo zelo prijetni. Občutek imam, da niste razvajeni in ne prezahtevni. Ne pridete v ambulanto za vsako malenkost.” V Talumu prevladujejo moški, zato se srečuje predvsem z njimi. Pravi, da jih veliko bolj kot ženske plaši, če mora kateri od njih na nadaljnjo preizkavo. Želimo ji, da bi ostala prijazna zdravnica, mi pa njeni prijetni pacienti, kakor nas je označila po prvih vtisih. Vera Peklar V začetku septembra sta predsednik Uprave Taluma mag. Danilo Toplek in direktor Bolnišnice Ptuj Lojze Arko, dr. stom. podpisala pogodbo o donatorstvu v višini štirih milijonov tolarjev za nakup novega ultrazvočnega aparata za merjenje gostote kosti. Dogodek, ki mu je vredno nameniti nekaj vrstic tudi v našem glasilu, pa ne zato, ker bi Talum potreboval kakršnokoli medijsko pozornost. Vsi vemo, da je Talum že od nekdaj sodeloval v raznih akcijah, kadar je bilo potrebno primakniti sredstva za šport, kulturo in razne druge dejavnosti, ki so bogatile človeka. Morda je v času gospodarske stiske, ki tudi Taluma ni obšla, bilo te dejavnosti manj, toda nikoli ni usahnila. Predsednik uprave je ponovno poudaril povezanost podjetja z okoljem, kjer ima svoj sedež, zato ne more ostati ravnodušno in izolirano. Naložba v zdravstvo bo ljudem nudila večjo kvaliteto življenja, več zadovoljstva, to pa se bo odražalo tudi na delovnem mestu. Vera Peklar "Sploh nisem opazil, da je deževalo. Šele na koncu sem ugotovil, da sem premočen od glave do pet, ’’ je bil tipičen komentar nasmejanega kolesarja po končanem pohodu ZDRAVOTALUM. Takoj je treba povedati, da samo zdrava firma lahko organizira takšno akcijo. Poleg osnovne poante "Talum v gibanju za zdravje," Ima tovrstno druženje še mnogo globlji pomen, je eden dobrih in celo zdravilnih razlogov za ljubezen; medsebojno, do narave ali do Taluma, je popolnoma vseeno. Toda, ne smemo pozabiti, da se vsaka še tako dobro zamišljena akcija lahko pokvari. Tokrat je uspelo! Kadrovska služba je poskrbela za vse, razenja lepo vreme. Mogoče je bila največja napaka storjena na vabilu, kjer je pisalo; “Če bo deževalo, bo Talumov dan za zdravje naslednjo soboto’’. Ni drugih sobot in ni drugih ljudi! Podobne aktivnosti Izvajajo tudi v evropskih firmah. Pri Hydro Aluminuum Karmoy na primer že tradicionalno ob tovarniškem prazniku (stari so šele 25 let) organizirajo tek po kategorijah, mlajši, moški, ženske itd. Po fotografijah v njihovem tovarniškem časopisu je videti, da je udeležba ogromna, sodelujejo tudi otroci družin itd. Toda, videti je treba, da nimajo gospe Tonke! Vsak Karmoyski udeleženec je na koncu dobil le banano in sok. Nam so že med pohodom pripravili topli čaj, na koncu nas je dočakala prijazna Tonkina skupina z odličnim golažem in bogatim izborom zdrave hrane in pijač. Ob tej primerjavi se nam vedno znova postavi vprašanje: Evropa? Evropa da, samo brez banan, prosim! Pretekli mesec v Talumu nismo samo tekali okrog. Po treh letih uveljavljanja dela po mednarodnem standardu ISO 9001 je posebna zunanja komisija izvedla drugo glavno presojo. Ugotovili so naš napredek in potrdili, da izpolnjujemo vse kriterije kakovosti (glej poročilo Bojana Žigmana). Uspešno se dokončuje zelo kompleksna In strokovno zahtevna posodobitev procesnega vodenja v elektrolizi C. Pri Kontroli kakovosti preizkušajo novi difraktometer in pripravljajo novi enotni programsko komunikacijski sistem za vse uporabnike. Pri DE Rondelice so poizkusno zagnali novo žarilno peč. V livarni uspešno vlivajo nove 300 mm drogove. Pri Proizvodnji anod pospešeno izvajajo koncept homogenizacije prahu. Kakovost anod je še naprej ugodna, kar omogoča elektrolizam, da dosegajo dobre rezultate. Na mednarodnem področju še naprej najbolj odmeva skrivnostna združitev Alcan-Pechiney-Alusuisse, ki smo jo med prvimi objavili v prejšnjem Aluminiju. Skrivnostna zaradi tega, ker so za njo vedeli le najvišji vrhovi. ’’Sam sem bit žeto presenečen, tako kot vi “ mi je v telefonskemu pogovoru potrdil vodja Razvoja pri Pechineyu, Pierre Homsi. Preseneča, da bo centralna uprava nove združene družbe v New Yorku. Hočejo biti prisotni v ZDA zaradi marketingških poslov. Prvi predsednik bo Kanadčan, po dveh letih pa Francoz. Uprava bo imela šest članov, po dva iz vsake firme. Ker gra za dva različna svetova Evropa-Kanada, znotraj katerih veljajo konkurenčna pravila, bo formalna procedura združevanja trajala še do konca leta. Nova družba se sestoji iz šest panog: boksit, glinica aluminij, valjanje, pakiranje in specialni izdelki. Skupna proizvodnja aluminija znaša 3,3 mio ton. Pechiney bo nosilec razvoja tehnologije, torej gre za primat, ki ga že ima v svetu!. Prve reakcije ostalih družb so bile nekoliko zmedene. Dosedanji svetovni aluminijski lider ameriška Alcoa (skoraj 3,2 mio ton), je takoj sprožila proces združevanja z Reynoldsom (1,2 mio ton) kot, da tega ne bi mogli narediti prej. Hydro je z ozirom na svoje ambicije videti najbolj prizadet, ker nimajo več nobene možnosti, da bi bili med največjimi. Vse kaže, da niso bili povabljeni k tej veliki igri, zato je pričakovati, da bodo pospešeno investirali v proizvodnjo glinice in aluminija drugje po svetu. V Evropi je za Hydro odprto vprašanje izgradnje nove elektrolize v Islandiji, povečanje kapacitet pri Slovalku in seveda pri nas. Malo verjetna združitev z VAW Nemčija (okrog 0,5 mio ton) bi bil samo obliž. Norsk Hydro sicer ima močan adut pri proizvodnji nafte, ki jo lahko še poveča! Ne glede na omenjena združenja, evropske firme v zadnjem času kažejo velik interes za ameriško področje. Tako so finančni krogi na Wall Streetu v New Yorku komentirali Pechineyev prevzem val-jarniškega kompleksa Century Aluminium - Virginia ZDA, kot “win-win situation”. Gre za situacijo, ko vsi dobijo. In kaj je tako pomembnega naredil Aluminium Pechiney (AP), da se je dvignilo toliko prahu? Že pred zgoraj omenjeno veliko združitvijo so kupili Centuryev dokaj propadajoči valjarniški sistem, letne kapacitete 260.000 ton, za 248 mio dolarjev. Poleg tega bo AP v modernizacijo Century Alumlnluma nemudoma investiral še 100 mio dolarjev, kajti prevzeli so že sklenjene 10 letne dobičkonosne posle za letalsko industrijo Boeing. In kaj dobi Century? S pridobljenim denarjem bodo vrnili dolgove (okrog 120 mio dolarjev) in povečali svojo primarno proizvodnjo aluminija, kar bi naj bila dolgoročna orientacija firme. Tudi Hydro je dobil priložnost v ZDA. To je prva investicija Norvežanov v ZDA sploh In sicer gre za izgradnjo nove 90.000 tonske linije drogov v Panta Inc - Carolina. Pri tem je zanimivo, da bodo za proizvodnjo drogov uporabljali povratni aluminij iz reciklaže. Vrednost investicije je 35 mio dolarjev, začetek obratovanja naj bi bil 2001 leta. Vidimo, da je tudi predelovalna industrija adut Hydra! Čitam, da je skupna svetovna proizvodnja aluminija v letu 1998 po podatkih Metal Bulletina znašala 22.488.000 ton, ali 61.000 ton na dan. Evropa proizvede 3.883.000 ton, porabi pa 5.629.000. Po podatkih IPAI - International Primary Aluminium Institute je proizvodnja v letu 1998 znašala le 19.949.000 ton oziroma 54.700 ton vsak dan. Protislovnost teh podatkov vglavnem izvira Iz virov tretjega sveta? Kakorkoli, tako resne institucije bi morale nastopati bolj usklajeno! Zanimive izboljšave obstoječe tehnologije v elektrolizi so izvedli pri firmi SORAL, Norveška. Povečali so produktivnost na račun novega katodnega korita, nove obzidave, izboljšane razporeditve tokovodnikov, točkastega prebijanja in procesnega vodenja. Peči obratujejo pri toku 126,5 kA (prej 115 kA), končni cilj je dvig toka na 150 kA, poraba energije 14 kWh/kgAI in tokovni izkoristek 94%. Pri tem najbolj poudarjajo dosežke pri novi izvedbi katodnih tokovodnikov, ki omogočajo stabilno delovanje peči pri višjih tokovih. Da gre za tehnično zanesljiv sistem dokazuje dejstvo, da so enako konstrukcijo izvedli tudi v elektrolizi Isal na Islandiji. Razvoj se nikoli ne neha. Ko že misliš, da je najboljše, se spet najde nekdo, ki naredi še boljše! Lep primer iznajdljivosti najdemo tudi na Poljskem. Začelo se je januarja 1996, ko je Hydro dobil zeleno luč za investicijo v malem mestecu Chrzanov na jugu Poljske. Rabljeno prešo iz svoje tovarne v Franclji so prestavili v Chrzanov in so avgusta istega leta začeli proizvajati prve izdelke. Najprej je bilo zaposlenih 30 delavcev, da bi leta 1998 povečali zasedbo na 94 in proizvodnjo na 7.700 ton. Danes proizvajajo 8.400 ton različnih profilov, nosilne konstrukcije, kabine za tuše, dele kamionov itd. Aluminij uvozijo iz Slovalka ali Hydra, kamor tudi pošiljajo povratni material na pretapljanje. Prodajajo največ doma, na Madžarsko, Češko, v Litvo in Nemčijo. Veliki na veliko, mali po malem. Za Chrzanovce je vsaka nova tona življenjsko pomembna! V vsakem učbeniku, ki opisuje proces pridobivanja aluminija že prvi stavek pove: “...aluminij se veže na druge elemente in ga v naravi v elementarni obliki ni. ” Aluminij je torej samo v boksitu. Zato moramo predelati 4 kg boksita, da dobimo 1 kg aluminija. Ali res? Analize znanih raziskovalcev, Kvande, Grjotheim, Schenyang dokazujejo: "Aluminij kot samostojni element v naravi pa le obstaja." Raziskali so najdbe naravnega aluminija, ki so ga odkrili geologi v Sibiriji, Uralu In nekaterih delih Kitajske. Naravni aluminij je vseboval od 96 do 98 odstotkov aluminija s primesmi bakra, silicija in magnezija. Kemična analiza je opravljena strokovno s pomočjo rentgenskega difrak-tometra, tako da so podatki neizpodbitni. Ugotovili so tudi, da ta aluminij izvira iz tekoče magme iz zemeljske notranjosti, ki zaradi pritiskov kristalizira na površini. Žal gre le za milimetrske plasti, tako da bodo te najdbe ostale na akademski ravni. Da bi ga kar okrog pobirali, ne bo šlo! Na športni strani vidimo, da sta velika zmagovalca Talumovega teniškega turnirja v dvojicah Krnjič in Korošec. Nepravično bi bilo, če ne bi pohvalili in uvrstili med zmagovalce organizatorja Ivana Mazero in Rudija Bogdana. Zakaj? Zato, ker je vse potekalo brezhibno in prijetno, zato se bomo takšnih turnirjev spet z veseljem udeležili! Ivo Ercegovič Tenis Teniški turnir Na igriščih TC Kidričevo smo se 11. septembra srečali ljubitelji tenisa na turnirju parov. Turnir je potekal v okviru tovarniškega praznika, vendar smo ga morali izpeljati toliko prej, ker vreme v novembru prav gotovo ne bo več neklonjeno igranju tenisa. Na turnir se je prijavilo 24 tekmovalk in tekmovalcev. Igranje je potekalo po sistemu “naključni žreb", kar pomeni, da so se pari določili z žrebom za 3 kroge v predtekmovanju. V vsakem omenjenem krogu je tekmovalec dobil soigralca. Po končanem predtekmovanju se je v nadaljnje tekmovanje uvrstilo osem igralcev z največ osvojenimi gemi, ki so se pomerili v polfinalu turnirja. Pari v polfinalu so bili: Ivo Kodrič - Stanko Rihtarič: Matjaž Rozman - Ivo Mazera Albert Korošec - Ivo Krnjiae : Marko Drobnič - Darko Petrovič Zmagovalci polfinalnih srečanj Korošec, Krnjiae in Rozman, Mazera so odigrali finalni dvoboj, ki sta ga zasluženo osvojila Albert Korošec in Ivo Krnjič. V imenu vseh jima še enkrat čestitamo. V posebno čast nam je, da sta se nam letos v igri parov prvič pridružili še dve dami: Simona Hojak in Metka Vidovič. Rezultati obeh so bili zavidljivi, saj sta le za las zgrešili polfinale. Tudi njima še enkrat vse čestitke. Simona Hojak, Marko Drobnič, Metka Vidovič Zahvaljujem se vsem tekmovalcem in tistim, ki so nam pomagali pri turnirju in sicer predsedniku Uprave Talum mag. Danilu Topleku, direktorici Vitala Antoniji Krajnc in Marku Miheliču za skrbno pripravljena igrišča. Naj velja teniški pozdrav do naslednjega turnirja! Ivo Mazera Sindikat se pridružuje aktivnostim za zdravje SKEI - Konferenca sindikatov Kidričevo je v nedeljo, 12. septembra 99, s pomočjo sodelavca Mitja Kocmuta organizirala 1. ribiško tekmovanje za pokal Taluma. Pri ribiškem domu na Rogoznici se je tega dne zbralo 40 naših sodelavcev, ki so se bili ob spodbudi čudovitega sončnega dne pripravljeni pomeriti v sreči pri ulovu rib. Tekmovanje je potekalo pod nadzorom komisije, ki je po preteku določenega časa stehtala ulov posameznika in tako določila vrstni red. Rezultate tekmovanja, podelitev pokalov in medalj je opravil predsednik sindikata v bližnjem gostišču, kjer so se zbrali vsi udeleženci na skromni malici. Rezultati: 1. Anton Širovnik iz DE Promet 2. Drago Arnuš iz DE Izparilniki 3. Ivan Petek iz DE Livarne 4. Miran Haladea iz De Rondice 5. Branko Forstnerič iz DE Elektrolize 6. Mitja Kocmut iz DE Rondice Zahvala Iskrena hvala kolektivu DE Rondice Hvala tudi celotnemu kolektivu za vso pomoč ob nenadomestljivi Taluma. in boleči izgubi ljubega moža in atija Dušana Emeršiča. Olga in Sašo Emeršič Zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in tasta Viktorja Tramška, upokojenca Taluma, se iskreno zahvaljujemo nekdanjim sodelavcem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k poslednjemu počitku, g. Dasku za odigrano Tišino ter sindikatu Taluma. Žalujoči: sin Mirko in hčerka Viktorija z družinama Foto: Boris Knez Številko 9, stran 12, september 1999 Aluminij Moški pevski zbor Talum Obletnica na vrhu Triglava Antonu, Sandiju, Slavku in Franciju, ki so žuljave noge in manjše nezgode, skrbeli, da smo varno hodili po gorskih poteh. Posebna zahvala tudi višji medicin- Franc Paternost ski sestri Albini, ki je pridno oskrbela Lansko leto je moški pevski zbor Talum Kidričevo proslavil že 50 let delovanja in ob tem jubileju smo se odločili, da se bomo letos podali na Triglav. V četrtek, 19.&99, se je pričela tako pričakovana pot. Ob prihodu do Aljaževega doma se je Triglav zavijal v meglo, toda mi smo zjutraj še spočiti pričeli s pohodom. Pot nas je vodila skozi Prag proti Staničevemu domu, od tam pa smo po krajšem počitku nadaljevali proti Kredarici, kjer smo prenočili. V soboto se je vrh še vedno skrival v megli, toda to nam ni moglo preprečiti, da se ne bi podali proti našemu cilju. Oblaki so se kmalu začeli trgati in ob pesmi Oj, Triglav moj dom, ki je zadonela med gorami, se je razpoloženje še izboljšalo. Po dobri uri in pol hoda je na vrhu zavladalo nepopisno veselje in mnogi so doživeli svoj planinski krst. Ob tem je stolp obsijalo še sonce. Po dobre pol ure prepevanja in fotografiranja smo pot nadaljevali proti dolini Triglavskih jezer, kjer je hoja pravo doživetje, kar ni potrebno posebej opisovati. Vrhunec petja in veselja pa je bil v koči pri Triglavskih jezerih, kjer smo ponovno prenočili. Po počitku smo pot nadaljevali proti Črnemu jezeru in prek Komne do Bohinja. Ogledali smo si tudi slap Savico, od tam pa smo se vračali proti Štajerski. Zahvaljujemo se našim vodnikom Janezu, Stanalum Za boljše in udobnejše bivanje Osnovna dejavnost družbe Stanalum, d.o.o. Kidričevo je upravljanje in vzdrževanje stanovanj. Po prodaji po Stanovanjskem zakonu v letih 1991 do 1993 razpolagamo skupno z 209 stanovanji, 16 samskimi sobami in 3 poslovnimi prostori (od tega 158 stanovanj, 9 samskih sob, 2 poslovna prostora v Kidričevem in 51 stanovanj, 7 samskih sob, 1 poslovni prostor v Ptuju). Devetdeset odstotkov stanovanj je starejše gradnje, zato so zahteve po vzdrževanju in zamenjavi dotrajanih elementov vse večje. Glede na stanje objektov planiramo celovite prenove. Električne inštalacije smo obnovili že v vseh najemnih stanovanjih v Kidričevem in v Kajuhovi ul. 1 na Ptuju, pričeli smo s kompletno zamenjavo vodovodne inštalacije, odtokov in opreme kopalnic. V Kidričevem je obnovljenih že 65 odstotkov kopalnic (brez Kajuhove 11). Letno planiramo tudi obnovo streh, vendar planiranega nismo dosegli zaradi neuspešnega dogovarjanja z etažnimi lastniki, ki sofinancirajo svoj delež. V letu 1999 je bila obnovljena streha v Kajuhovi 11 in Ul. B. Kraigherja 2,4,6, sledi pa še Tovarniška c. 1,2,3. V Kajuhovi 1 Ptuj je bilo vgrajeno etažno ogrevanje na plin (še ni bilo centralnega ogrevanja), v Kajuhovi 3, Ptuj pa je v pripravi obnova kotlovnice na plin. Osnovni namen je zagotoviti objektom normalno življenjsko dobo, najemnikom pa osnovne pogoje za bivanje, v okviru razpoložljivih sredstev z vlaganji pa pogoje bivanja tudi izboljšati. Tudi najemniki morajo redno in tekoče vzdrževati stanovanje in opremo in s temprispevati k boljšemu in ugodnejšemu bivanju. Kako potekajo aktivnosti z vpisom etaže lastnine v zemljiško knjigo Po zakonu o zemljiški knjigi (Ur. list RS št. 33/95) so dolžni lastniki nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo v roku petih let po uveljavitvi tega zakona predlagati vpis lastninske pravice. Rok za vpis poteče julija leta 2000. Lastninska pravica se pridobi šele z vpisom lastnine v zemljiško knjigo. Predlog za vpis mora vsebovati vse predpisane listine. Vpis etažne lastnine pomeni vpis posameznega stanovanja v stanovanjski hiši vključno s funkcionalnim zemljiščem. Funkcionalna zemljišča za stanovanjske hiše v Ptuju, Kajuhova ul.1 in 3, Potrčeva 40 - 44, Potrčeva 46 - 50, so bila določena, Talum pa je kot zemljiško knjižni lastnik prenesel ta zemljišča na lastnike stanovanj. Za stanovanjske hiše v Kidričevem so funkcionalna zemljišča odmerjena. Ker je zemljiško knjižni lastnik Občina Ptuj, delitvena bilanca med občinami še ni potrjena. Občina Kidričevo še ne izvaja nobenih aktivnosti v zvezi s prenosom teh zemljišč na lastnike stanovanj. Zato je to edina ovira pri vpisu stanovanj v Kidričevem v zemljiško knjigo. Za ostala stanovanja v posameznih stanovanjskih hišah v Ptuju bo vpis izvedlo Podjetje za stanovanjske storitve, ki organizira vpis za celotno občino Ptuj. Družba Stanalum d.o.o. je v letu 1998 pričela s pripravami za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Narejene so bile naslednje aktivnosti: zbiranje prijav etažnih lastnikov, urejanje lastništva zemljišč, odmera zemljišč, posnetki objektov, izdelava načrtov in priprava predlogov za vpis. Za vložitev predlogov na sodišču je pripravljena dokumentacija za Kajuhovo 1 in 3, sledi Potrčeva 40 - 50. Za Kidričevo se bodo nadaljevale aktivnosti priprav, da jih bomo lahko zaključili takoj, ko bo rešen prenos zemljišč. Vitoslava Mlakar Povabilo Vabimo vas na otvoritev razstave slik 8. likovne kolonije Štatenberg in razstave akvarelov Andreja Božiča, ki bo v četrtek, 7. oktobra 1999, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. letošnji udeleženci kolonije: Rudi Benetik, Podjuna, Avstrija Andrej Božič, Ptuj Dušan Fišer, Ptujska Gora Dušan Kirbiš, Ljubljana Lucija Močnik, Ljubljana Plerman Pivk, Ljubljana Tomaž Plaveč, Ptuj Marij Vrenko, Ljubljana Žarko Vrezec, Ljubljana Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d.d. 2325 Kidričevo, Tovarniška c. 10, telefon: 062 7995-112, telefaks: 062 7995-139. Izhaja mesečno v nakladi 2500 izvodov. Glavna in odgovorna urednica: Vera Peklar. Sodelavca: Darko Ferlinc in Ivo Ercegovič. Fotografija: Stojan Kerbler, Darko Ferlinc, Vera Peklar. Računalniška obdelava: OK repro studio, Maribor. Tiskarna Bezjak, Maribor.