MET* Natisov 15.000. ^Slijtrc" izhaja vsaki fdtk, datiran z dnevom [ uslednje nedelje. pivuCaina velja za Av- .a celo leto J bene, za pol in četrt ta tatmemo; za Ogr 1 t K 50 Yin. za celo 'i/n Nemčijo slane JCHO !e!o 5 kron, za ■Krika pa 6 kron; IndnigG inozemstvo se |n(ni naročnino z ozi-roo*. na visokost poštnino je pla-' Posamezne JKv.scproJsjajo po 6 v. lUrcctaiSivo in uprav-kSvo se nahajala v ;iedališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za >/, strani K 32, za '/, strani K 16, za '/• strani K 8, za '/;• strani K 4, za >/s> strani K 2, za '/«« strani KI, — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Mi z iNemci — Nemci z nami! Te besede so bile vedno naš program. Sredi ^vestnega hujskanja in strupene gonje stala i napredna naša stranka kakor skala. In ter povsod smo naglašali svoje načelo: ki napredek je glavna stvar; ali ta Eupodarski napredek je v naših deželah le mogoč, p stojijo Slovenci z Nemci složno rama ob runi. Vedno smo odkritosrčno povedali, da je Belo slovensko prebivalstvo od Nemcev le veli-Busko korist. Naša naloga je bila torej : 8 p o-mum 1 j e n j e med Nemci in S1 o-enci. I Prvaki so nas zato zaničevali. Rekli so, da Jiemčurji" in bljuvali na nas ogenj in o. Sirili so med nevednim ljudstvom brez-govorice, da je nemštvo krivo vsega zla jerja . . . Dvoje so hoteli prvak is to .svojo jo doseči: prvič to, da se jim kot „vodite-i naroda" slovensko ljudstvo pokori, da jim no in povsod vboga, da so pusti od njih v l.mera slovenstva- žepe izprazniti in kožo čez jišess potegniti; drugič pa so hoteli prvaki (svojo gonjo proti nemštvu to doseči, da bi [dovensko ljudstvo vpregli v veleizdajalsko, proti-iretrijsko svojo politiko. Prva naša trditev je menda že dovolj dolin. Stokrat smo že prvaškim advokatom so 2 krat, 3 krat, ja 5 krat več stom računih, kakor bi to po postavi smeli. Povedali smo tudi, da so slovenski advokati dovenske kmete za 10 vinarjev pustili zarnbiti iti jim napravili velike trojke. Povedali smo, iko so prvaški duhovniki proti človekoljubni avi kmetskega cesarja Jožefa If. štolnine yifevali. Povedali smo. kako so prvaški trgovci o blago za drage denarje prodajali. Z eno do: Dokazali smo stoterokrat, daje vso Hov e n s t v o" naših prvakov navadne sebičnost, da hočejo s svojimi na-iodrjii.škiini pesni in zastavami le vboge ljudi izkoriščati in izsesavati. Drugo našo trditev pa, — da zasledujejo [ki s svojo agitacijo veleizdajalske in proti-[itstrijske cilje — dokazujejo zlasti zadnji do-_. Iti zunanje politike. Vsak trenutek je visel Imeč krvave vojske s Srbijo in Crnogoro nad nairi. Vojska ni igrača, ona zahteva velikanske jžrtve od vsega ljudstva. V tem resnem trenutku bi moralo biti torej vso združeno, kar čuti le ,mb avstrijsko. In prvaki V Zavzemali so se za (tiste Bošnjake, ki so 1. 1878 odrezavali našim rojakom nosove in nšesa. Vrgli so v Ljubljani tessrjevo sliko iz izložbe in razsvetili sliko srb-jikefa morilca prestolonaslednika Jurja. Vpili so |,fino Srbija" in hujskali vojake, da naj prelo-jo vojaško prisego. Ja, govori se, da so praške posojilnice darovale Srbom 10 milijonev jkron denarja . . . Tako so se vedli prvaki v resiem trenutku, ko je zamogla izbruhniti vsak hip krvava vojska, ki bi prinesla velikansko zlo l in grozovito žalost . . . Žalostno bi bilo, ko bi naše ljudstvo tudi | sdajne izpoznalo nesramne cilje prvaške politike. Prvaki so se odkrito priznali kot veleizdajalci, vrgli so krinko raz obraza, ker so že mislili, da razpade avstrijska naša domovina. Mi dobro vemo, da se široke mase slovenskega ljudstva ne strinjajo s tem počenjanjem. Zato pa tudi ne odnehamo, dokler ne bode sleherna slovenska koča izpoznala. daje prvaštvo, najsibode potem klerikalno ali liberalno, vedno veleizdajalsko in p rotiavs t rijsk o. Težki in nevarni so bili zadnji dnevi za nas Avstrijanco in tudi danes še ni nevarnost odstranjena. Pri temu je bilo marsikaj opaziti. Videli smo namreč v prvi vrsti, da naša avstro-ogrska država nima mnogo prijateljev. Anglija zastopa vedno in povsod svojo trgovske interese; gre se ji, kakor v barski vojni, odino za denar in denarni dobiček. Italija je sicer v „trozvezi", ali italijanska zvestoba pač ni piškavega oreha vredna. Francoska ima na Ruskem toliko denarja izposojenega, da mora biti Avstriji sovražna. I i Rusija sama je v teb težkih časih odkrito za Srbe in proti nam nastopila. Ruska hinav-ščina je bila kriva največjih zmešnjav. Bilo se je treba bati že vojsko z Rusijo. In v teh napetih časih je romal glavni voditelj slovenskih prvakov Ivan Hribar na Rasko, da bi tam agi-tiral proti Avstriji . . . Ali vsej tej nevarnosti je napravila konec mogočna naša zaveznica — Nemčija. Nemški cesar Viljem II. je odkrito našemu cesarju dejal: „Vi ste generalfeldmaršal nemške armade; le komandirajte in marširali bodemo!" — Nemčija seje postavila popolnoma na stališče Avstrije in s tem smo postali močni ter nepremagljivi. Kdo bi mogel premagati združeni državi Nemčijo in Avstro-Ogrsko ? . . . Slovensko ljudstvo, nepokvarjeno, pošteno in zvesto slovensko ljudstvo 1 Prvaki zahtevajo zveze z Rusijo, ki komaj čaka, da bi napadla in razkosila Avstrijo! Prvaki se združujejo s Srbi, s katerimi stojimo skoraj v vojski! In — prvaki hujskajo proti nemštvu ter proti Nemčiji, ki nam je v teh težkih urah edina zaveznica. Odloči se, slovensko ljudstvo : a 1 i hočeš biti na strani vele i ž dajalcev ali na strani Avstrije! Hi z Nemci in Nemci 2 nami, — to je naša bodočnost, to jc bodočnost našo države in tega cilja se hočemo držati! Politični pregled. Vojska ali mir?! Mnogo se je predrugačilo. Ko smo izdali zadnjo številko našega lista, bilo je politično obzorje temno in vsak hip se je bilo treba bati izbruha vojske. Danes hvala Bogu lahko trdimo : vsa nevarnost še ni odstranjena, ali v splošnem smemo upati, da na pride do vojske. Glavni povod temu preobratku je dala Rusija. Ta država je pod vodstvom brezvestnega svojega ministra Izvolskega skozi mesece igrala dvojno igro : v javnosti se je delala prijateljico miru, na tihem pa je gonila Srbijo v boj. V zadnjem hipu pa se je Rusija sama zbala po- sledic svojega delovanja in morala zavzeti prijaznejše stališče. S tem je bila Srbija popolnoma zapuščena in morala je odnehati. K vsemu temu je prišel še umor, ki ga je povzročil srbski prestolonaslednik in vsled katerega je Jurček moral odstopiti, kakor smo to že v zadnji številki poročali. 'Evropejske velevlasti eo vzele stvar torej zopet 'V roko in upati je vsled tega, da se mir vzdrži. V naslednjem podamo zopet važnejša poročila: Belgrad 26. Vse vesti kažejo, da je prestolonaslednik Jurij res v jezi svojega hlapca Kola-koviča- umoril. Resnica se ne da prikriti, vkljnb temu, da so v bolnišnici pokojnega Kolakoviča prisilili, da prekliče to trditev in da je kralj Peter podaril vdovi 40.000 dinarjev. Res je torej, da je Jurij navadni morilec. Tudi srbski listi so mu to naravnost očitali. Ko je Jurij potem še izvedel, da priznava Rusija aneksijo Bozne in Hercegovine, naznanil je svoj odstop. Pred kronskim svetom je Jurij to ponovil ter p o d p i-sal protokol, da se odpove vseh pravic do srbskega trona. Berlin 29. Najznamenitejša točka v celem tem gibanju je pač mogočna in neven-ljiva zvestoba Nemčije do Avstrije. Brez Nemčije bi bila naša država prava igrača v rokah velevlastij. Nemško zvestobo pokazal je nemški državni kancelar Biilovv z govorom, ki ga je imel 29. v državni zbornici. Dejal je m. dr.: Nemčija je izjavila že pred aneksijo, da n e bode svojo zaveznice Avstrije zapustila. Že takrat je nemška vlada izjavila, da stoji cesar Viljem v nerazrušlji-vem -prijateljstva do cesarja Franca Jožef vedno na stališča zvezine dolžnosti in da sme Avstro-Ogrska tudi v največjih težavah na nemško pomoč računati. Ravno v tem, da .držita Avstro-Ogrska in Nemčija močno skupaj, leži jamstvo miru. Nemčija pa drži tudi z Avstrijo, ker ima ta glede Srbijo pravico na svoji strani. Aneksija je zadnja stopinja ?.0 letnega avstrijskega kulturnega in političnega dela. Srbija nima nobene pravice, o tej zadevi govoriti. Oboroženje Srbijo je nevarna igra. Veliko odgovornost pa imajo tudi tisti, kateri Srbijo v tem podpirajo (Rusija). Mi nismo in ne bodemo ničesar storili, kar bi pustilo dvomiti na naši zvestobi. Nemčija ne bode- dovolila, da bi se avstrijski interesi teptali. S tem, da stojimo krepko ob avstro-ogrski državi, delujemo najbolje za vzdržavanje evropejske ga miru. — Tako misli Nemčija. Mi smo bili od vseh strani zapuščeni, ali zvestoba Nemčije nas je rešila nevarnosti. Beligrad 29. Skupščina (državni zbor) je vzela odstop princa Jurja z vsemi proti 1 glasom na znanje. Kralj je izdal na narod pismeni razglas. Prestolonaslednik srbski je postal zdaj mlajši brat Jurja, princ Aleksander. Stem je svet rešen Jurjeve komedije. Dunaj 29. Z ozirom na zboljšanje političnega položaja se je naročilo, da se polagoma odpusti pod orožje pokiicane rezerviste. Beligrad 31. Srbski poslanik Simič izročil je danes avstro-ogrski vladi spomenico, ki pravi: „Srbija podaja sledečo izjavo: Srbija priznava, da ni prizadeta v svojih pravicah vsled stanja, ki se je uresničilo v Bozniji, in da se bode vsled tega pridružila tozadevnim sklepom velcvlasti. S tem da Srbija nasvetom velevlasti v b o g a, se tudi obenem zaveže, da bode odnehala od stališča protesta in nasprotovanja, katerega je z ozirom na aneksijo zavzemala od oktobra sem. Srbija so zaveže, da bode smer svoje politike napram Avstro-Ogrski predrugačilain da hoče s to državo prijateljsko živeti. Zato bode Srbija tudi svojo armado na ono stanje znižala, na katerem je ta spomladi 1. 1908 bila." S to srbsko izjavo je nevarnost vojske pokopana. Po dolgem Času torej lahko zopet vzdih-nemo in rečemo, daje mir zasigurjen. Dunaj 1. Zadnja poročila prinašajo seveda zopet mnogo novega. Govori se, da črnogorski knez Nikita ni zadovoljen z mirnim stališčem Srbije, da hoče kralj Peter odstopiti, da bode odstopil tudi ruski minister Izvolsky, ki je zmešnjav največ kriv itd. Kaj je o vsemu temu resničnega, bodemo kmalu izvedli. Glavno e, da je vojskena nevarnost končana. Državna zbornica je šla srečno zopet domil — na velikonočne počitnice. V kratkem povedano, je storila zbornica v tem zasedanju to, kar je vlada potrebovala in zahtevala. Zlasti vprašanje rekrutov je bilo važno in vlada je pač zaradi nevarnega zunanjega položaja svoje re-krute dobila. V zadnji seji sprejela je zbornica tudi še dvoje postav, i. s. postavo glede kužnih bolezni pri živini in tako imenovano pooblastilno postavo. Tudi se je še govorilo o trgovinski pogodbi z Etiopijo in o postavi glede porabe fosforja za užigalice. Obe postavi sta bili sprejeti. Izvolil se je nadalje odbor za razdolženje posestev, ki obsega 26 članov. Nujnostni pTedlog posl. Stojana glede oproščenja od pristojbin in davkov za vse ob priliki cesarjevega jubileja uresničene darove (Stiftung) se je brez debate sprejel. Potem se je pričel razpravljati soc.-dem. predlog, da naj vlada nato vpliva, da so vzdrži mir. Ministerski predsednik Bienerth je takoj vstal in odgovoril. Rekel je m. dr.: Merodajni činitelji v državi so bili vedno za vzdržavanje miru. Zadržanje vlade glede srbskega vprašanja je bila velika manifestacija za mir. Mi imamo trdno zavest na našo moč in smo zato tako mirno gledali. — Po rešitve še nekaterih zadev je zaključil predsednik sejo. In vrli ljudski zastopniki so odšli, odšli v dolgi vrsti, odšli na počitnice, katerib so večidel tako grozno potrebni. Trgovinska pogodba z Rumunsko je glasom časniških poročil že gotova, to se pravi: avstro-ogrska in rumunska vlada sta si v tem oziru edini. Ne ve se še, kakšne žrtve se bode zopet od našega kmetijstva zahtevalo; ali ii&'^vSak' ''-.Mr čin opozarjamo že danes kmetske poslance, naj bodejo pripravljeni in naj v pravem trenutku pokažejo, da avstrijski kmetje nočejo in ne morejo ničesar več za nesrečno politiko žrtvovati. Dopisi. Veržej. Naše župnikove ovce strašna radovednost žene, posebno našega mežnarja. Minulo nedeljo stopi na cerkveni prag in nagovori tr-žane: Jaz bi rad znal, kdo Vam, g. urednik, dopisuje iz Veržeja. Učen človek to mora biti, pravi mežnar, navaden človek to ne piše. Gotovo je obiskal v Veržeju slovenske šole. In tako sem slišal, da g. mežnar dolži Jožefa Žnidariča. Župnik pa misli na tržanskega blagajnika Antona Prelog in drugi pa zopet na druge tržane. Vidite, pravega pa ne zadenejo. Učen, učen mora biti! Oh kaj, zdravo pamet, mora imeti, da zna tako pisati. No, pa nekaj še le spravim vkup, četudi nisem v Veržeju slovensko šolo obiskoval. Veste, skoraj bi si jezik odgriznil na tej besedi. To bi ae veselili moj g. župnik ! Toda vest pa me le peče, ker župnik in mežnar druge po nedolžnem dolžita in ker nočem da bi kdo po nedolžnem trpel, bom pa kar naravnost povedal. Aha, že vidim kako ušesa špičijo in poslušajo : zdaj bom povedal, kdo da je. Bom pa kar naravnost povedal, da tega nikdar ne zvesto. Mi, ki vemo, smo trije : jaz, papir in svinčnik ; mi sami sebe ne izdamo, ker preveč radi se imamo. Ej šment, Vi tudi veste, g. urednik! Toraj štirje, štirje smo. Pa Vi nas tudi ne izdate, kaj ne ? Tako smo brez skrbi, toraj adijo! Lahko noč! Edino smemo to izdati, da nas je več dopisnikov, ki pa drug za druzega ne vemo. Opomba uredništva: Dobro povedano ! Sploh se ne gre zato, kdo da piše, temveč edino zato, ali je resnično, kar se piše ali ne. In mi smo prepričanja, da smo doslej iz Veržeja le resnico pisali. * * * Jesenice na Gorenjskem. »Slovenski Narod" nam je sporočil, da se je pogreba umrlega nad-učitelja Pospischil-a cela Savska neraškutarija vdeležila! — Jeseniškemu dopisunu teh vrstic v „Slovenskem Narodu" samo na ušesa povemo, naj bode raje previden in naj opusti take neumestne fraze, da se ne bode prste opekel, kakor se jih je nekdaj njegov prednik in kolega učitelj Fabinc na Jesenicah! — Saj vemo, kdo je tretji dopisunec »Slovenskega Naroda" tu na Jesenicah. Hummer in Spitzer nočeta več sama vse kriva biti! — Pogreb gospoda nadučitelja Pospischila je bil časten in povsem dostojen, kakor se spodobi nadučitelju nemško šole na Jesenicah! — Jeseniški občinski iWj&'vzela'v"'najem' kranjska obrtna rdfUi6Sl Prifti "temu tožijo Jeseničani, 03obito trgovec Antun Trevn, Jaka Mesar in penzijonirani občinski tajnik Hummer. Celo zadevo, katera jih prav nič ne briga, ženejo pred upravno sodišče. Ker jim je pa primanjkovalo dokazila in verodost. matorijala do zmage, so dali v rekurzn na upravno sodišče prijavo, da ni bil občinski svetovalec Anton Pongratz, ker je on ob enem tudi uradnik kranjske obrtne družbe, opravičen podpisati, njemu v tej zadevi predloženi atest, in je tega tudi le pod pritiskom imenovane družbe, za družbo ugodno podpisal!! — S tem je tedaj veliko rečeno. Na eni strani se dolžita goljufija in na drugi strani pa hudodelstvo po §§ 101 in 105 k. z. Zadnje velja tudi za jeseniškega gerenta Antorfa Cebulja!! — Upravno razsodišče bode sedaj i^b.elo opraviti z Cebulj-om in Pongratz-om, kranjskd-gorsko sodišče pa po-znejo z vsemi onimi, kateri so imenovano vlogo podpisali!! — Počasi jim bodemo že jezike zavezali ! — Zelo pridno se liberalni Jeseničani pripravljajo na bodoče obč. volitve. Na stari pošti je veduo zbranih nekaj učenih in domišljavih mož, kako da bodo takoj po veliki noči (ja pa po kateri, datum?) razpisali nove volitve! — No gospodje, na Triglavu bode pač še preje sneg skopnel, predno bodemo v novic volili. Preveč lušno je na županskih stolcih, da bi tako hitro prostor naredili! ! — Hujskajoče in pre-potentne knjižice proti kranjski hranilnici prav prosto krožijo v tovarni na Savi; ker ta knjižica radi premajhnega formata papirja ni za nobeno drugo rabo, smo vse te knjižice zmetali z staro ceno vred v Martinovo peč. koder je večni' ogcrrj KaKOr'V peklu, koder se bodejo nekdaj'1'srnsTa Hribarji, Trillerji i. t. d. pekli! — Zabukovec, naš prijatelj že poka, radi tega je naročil mnogo kišt v Krizah pri Teržicu pa že zastavo razo-bešajo! Ko je mož na Jesenice prišel, je imel nekaj polomnenili kostnov, sedaj ima pa že toliko pakaže, da si je moral »separatkišto" naročiti. Razven njegove staro kuharice, bode šel sam v spremstvu njegovega „pinča" na spagri, katerega mu je za odhodnico še svoj čas tu-kajšnega pasjega konturnaca, konjedirec rado-voljno prepustil! Jesenice na Gorenjskem. Dne 17. t. m. umrl je na nemški šoli nadučitelj g. L. Pospi-schil. Bil je več let tudi učitelj tovarniške godbe. Spravil je tovarniško godbo na vrhunec. Bil je tudi vedno našega mišljenja. V zadnem času pač nima tovarniška godba sreče, nemila smrt ji je v teku nekaj mesecev pobrala dve najboljši moči. Perovodja novega pevskega društva »Sava" je g. Volarič. Mož izvrstnega muzikaličnega talenta, bode pač preskrbel, da to društvo ne bode zmrznilo po navodilih jeseniškega preroka Za-bukovca! V nedeljo 21. t. m. smo zopet, kakor vsako nedeljo imeli pobožni teater v »katoliškem delavskemu društvu". Lepo vlogo je imela mlada gospodična »Jerica". — Zaljubljena je bila v Tončka. Škoda, daje že v drugemu aktu umrla! Vendar enkrat nekaj zaljubljenega v katoliškemu domu, saj drugač tako vedno prazno slamo mla- Besi nap: dar ske vojn druj tijo ! Pri tej igri se je pa tudi na obrazili d gib gospodičen bralo, da še marsikatera na kega Tončka misli, ako ravno Janez ljuberi do Tončkov brani! (Vso to zabavo nam je skrbel g. kaplan Čuk.) Življenje na Jescnirjl osebito na Savi je jako živahno postalo. Ki dva gledališča imamo, potem pa še mnogo gih zabav v nedeljah v raznih gostilnah, da človeku ne more biti dolg ča3. Pridno"] ljudje tudi za vojsko pripravljajo, žene in de| kleta pa jokajo. Ako bode vojska postala, pa tudi revščina na Jesenicah,Jda ji ne boi para. Prvaki, Srbija in deželno] izdajstvo.*) Naznanila, da se prvaško-radikalne strani) v javnosti zavzemajo za Srbijo, niso niko^ presenetila, ker je znano, kako ljubeznivo ran vlada s prvaki. In za vse dobrote zdaj ta hvab|^ poli Je že tako! Slovensko-radikalna stranka je od nekdaj jila dobre zveze z drugimi slovanskimi naroil na ta način jo imela navidezno večji pomen mnenje se je pojavljalo zlasti v glavnem »'Stdvehski narbd';. Ta list je za'tisoče & dušna hrana in ima torej veliki vpliv. ImenqH se rad »veliki list", ali njegova pisava je prosi od vsake dostojnosti, nravnosti, pravice mM stave, brez da bi se imel list zato bati s skega zasledovanja. Kajti znano je, da lja ski porotniki v tožbah proti »Slov. riarodiB vedno oproščajoV Avstrijska tiskovna postavodaj je temu listu nasproti brezvplivna; boji stopiti proti njegovim nepostavnostim. Ta li| glavni steber prvaške stranke, bil je v državi sovražen. V času okupacijsko vojl v kateri so se sinovi Kranjske borili, zavzen se jO prvaški list za Bošnjake, ki so nabira dem ušesa rezali. Skozi desetletja Se je ogre prvaški list za Rusijo vkljub njeni nasilni vi V času rusko-japanske vojne je vedno izn novice o ruskih zmagah. I'o končarrr~vojs: je ta list obrnil zopet k jugoslovanskemu vži Sredi 1. 1905 začel je »Slovenski narod" oi nalna poročila iz Srbije prinašati, katera je šaril neki Slovenec Plut, ki je bil potem srbske vlade (!) nastavljen. V teh člankih se hvalilo srbski režim in delalo za združenje Jugoslovanov. Tako je pisal prvaški »N: 24. 1. 1906 približno tako-le: »Odkar so Obrenoviči, ti vedno zvesti avstrijske politike, izginili (namreč po umoru Aleksandra), so- se razmere predruga61c. Lji slovanskega juga odpirajo oči in so prišli do pričanja, da medsebojni boji le Avstriji koi Hrvati in Srbi, Srbi in Bulgari se združujejo. Ofii Avstrija stoji ob grobu svojega upanja«. V avstrijskem slovenskem li piše torej avstrijski državljj It 'a,' t e r^e g a 'j e p 1 a č a 1 a srbska vi p'roli "naši državi! V istem članku še piše. Narod" : »Mi kot Slovenci, ki avstrijsko politiko na l telesu čutimo, želimo si naravnost, da bi Sr z vso odločnostjo boj proti avstrijl] prencenzijam nadaljevala, kajti prepričani da mora ta boj končati z veliko blamažo škodo Avstr i je.« Tu je torej dovolj jasno povedano, prvaški Slovenci želijo v vsakem oziru po Avstrije. Na drugem mestu pravi Narod" naravnost: »Nikola Pasič (srbski min'ster) je najkrepki stopnik političnega jugoslovanskega programa. rega končni cilj je: osvoboditev in idrj nje vseh jugoslovanskih d e ž e se proste jugoslovanske države združile, lahko tudi osvoboditeljice podjarmljenih in osi Jugoslovanov.« Z drugimi besedami povedano: prvaki vijo, da so Hrvati in Slovenci! Avstrije osužnjeni in podjarmi ne in hočejo tedaj Avstrijo razbiti, se združili s Srbi in Bulgari. To je torej gl cilj prvaške politike! V nadaljnih svojih srbskih poročilih je: vil list »slovenske inteligence" ,Slov, da Avstrija tlači Bošnjake, da bode Avstrija Boznijo in Hercegovino zapustiti •) Ta elanek je poBnet listu „Dculsche Wacht". Sa ga m najbolj valnega in prosimo prijatelje, da ga pa*no | Sprevidili bodejo, kam vodi laslcpljeoce prvaika vel« politika. (Op. uroduištva). dr. Ijen jSt čali som zve: pra izek poli prv; dok šili Prv Moi pre ':k [TOV se' fufc pol tei-il o? ied eč o. net me ten prv Pri U ak 2o<; ga 60 .pl. nič |pa opi o.i y r — 3 .Srbij i pa je, da je Avstrija iz dežele divjakov la kulturno deželo in da Bošnjaki še nik- iso toliko dobrot dobili kakor žaČasa avstrij- icije ... Ko se je pričela colninska Srbija, pisal je „Narod" in z njim vsi iki listi za Srbijo in je naravnost rekel: ija je ponosno impertinentni napad strijc na svojo čast odbila . . .« tistih krvoločnih srbskih morilcih, ki so Aleksandra in njegovo soprogo Drago po umorili, pisal je „Slov. narod" tako-le: •Čast jim, ker pokazali so, da so vedno pripravljen, žrtvovati se svoji domovini. Ljudstvo bode od uretnikov vedno s spoštovanjem govorilo, katerega zasluži". irej: krvavi morilci, ki spadajo na vislice, jo po mnenju prvakov spoštovanje. Lepi ! Da sovražijo prvaki našo državo iz vse dokazal je »Slov. narod" s tem, da je 1906 pisal: Srbija mora vstrajati v težkem boju, katerega je pričela z Avstro-Ogrsko, temu največjemu ;sovražnik u Jugoslovanov«. [i Torej -t- Avstriji boj, to je geslo prvaške Govorili bodemo prihodnjič še o tej stvari. (Pride še). Novice. Naš urednik Linhart pred porotniki. Prihodnji poneiblek, 5. t. m., vrši se pred mariborskimi porotniki glavna razprava proti našemu 'uredniki. ig. Karlu Linhart. Tožitelj je prvaški odvetnik dr. Janko Brejc v Celovcu. Mož toži zaradi ža-Ijenja časti, ki so je baje zgodilo v nekem članku ^Štajerca". Razprava bode velezanimiva. Poročili bodemo natanko o nje. Haši prvaki gledajo vedno z,nekakim ponosom na kranjske svoje bratce in nas hočejo v jjrezi s Hribar-Šušteršičevo gospodo srečne naprsnih'. Dokazali smo že opetovano, kako vele-adajalska in protiavstrijska je kranjska prvaška politika. Treba je tudi omeniti, da je ta kranjska praška politika obenem surova in nasilna. To dokazujeta dve kazenski razpravi, ki sta se vriši p:ed kratkem na ljubljanski deželni sodniji. ■rji je bil tožen odvetniški kandidat dr. Žerjav. Bje kot doktor „akademično izobražen"; on vlja torej pravo cvetko prvaško-kranjske in inteligence. Vendar pa je bil tako surov, la je priporočal na nekem shodu, da. naj deželnega predsednika barona Schwarza oklo-■i Na pretep je hujskal torej ta surovež in i ten dokazal, da stoji na istem stališču, kakor pobaini v Ljubljani, ki so tujo lastnino pobijali ttr uničevali. Za svojo nesramno hujskanje je kil ta dr. Žerjav obsojen na 100 K globe, od-Imsiio 5 dni zapora. Prvaki se delajo vedno za nedolžne ovčice, ali celo njih voditelji hujskajo t nasilje. Sramota! — Druga razprava seje pečala z nekim plakaterjem Antonom Smole. Mož je na cesti iz političnega sovraštva pljunil Inebnui podčastniku 27. infanterijskega regi-iinenta v obraz. Prvi sodnik, znani dr. Mohorič, |kja bil svoj čas v Ormužu, jo Smolet^ .ykljufo temi oprostil. Ali druga soduija je nesramnega pmškega hujskača obsodila na en mesec zapora. Pri razpravi je izjavil hauptman Schobinger, da ran je znanih 24 slučajev, v katerih so bili vojaki od ljubljanskih barab opljuvani. Kaj bi se zgodila, ako bi opljuvani vojak vzel bajonet in ga zadri hujskaču v prša ? Rekli bi zopet, da 60 vojaki ,morilci" ! Kaj so vojaki v Ljubljani eploh storili ? Svojo dolžnost kot c. k. vojaki in nič druzega. In zato se jih preganja. Zanimivo pa je tudi, da se dobi slovenski sodnik, ki ' oprosti človeka, kateremu se je dokazalo, da je vojaku brez vzroka v obraz pljunil ... In to naj bode prvaška ..inteligenca", slovenska ,kultna' ! Taki ljudje zahtevajo svojo univerzo'. . . Da se ne smejimo ! ' Kdor se podaja v' nevarnost, ta konča tudi | Jt.njo, — pravi stari pregovor. Pa še en pre-goror: Kdor drugim jamo koplje, pade sam 'i vanjo. — Tako se godi kranjskim prvakom. Me-m so peljali nesramni bojkot proti kranjski isi, tej največji dobrotnici kranjske dežele. Napravili so tudi z raznimi lažmi, da se je dobilo mnogo lahkomiselnih možicev, ki so vzeli noje vloge iz tega popolnoma varnega zavoda. ,so seveda s tem niso mogli uničiti. Ali nekaj druzega • se je pričelo goditi. Ljudje so 'i dišali večno prvaško gonjo in nakrat so pričeli jtuati svoj denar tudi iz prvaških posojilnic, To pa zlasti od tistega časa, ko se je zaslišala vest,,' da so prvaške posojilnice 10 milijonov denarja Srbom dale. In zdaj kričijo in jamrajo prvaki, ker se bojijo za svoje posojilnice, ki seveda ne stojijo na tako dobrih nogah, kakor nemške šparkase. V lastne zanjke so se prvaški hujskači vjeli in danes se pač že kesajo, da so se pričeli z ognom igrati . . . Dežolnozborske volitve se bližajo! V kratkem (koncom maja) se vršijo deželno-zborske volitve na štajerskem. Zaupniki, na delo! Volilni imenjki bodejo v vsaki občini izloženi približno od 4. do 17. a p r i I a. Tekom teh 14 dni morajo zaupniki svojo dolžnost storiti. Ako kakšni napredni volilec ni v imeniku, naj se takoj zahteva, da se ga sprejme. Ako se nahaja kakšni nasprotnik v imeniku, ki nima pravice voliti, naj se takoj zahteva, da se ga črta. Volilec je: v kmetskih občinah vsak lastnoopravičeni, moški občinar, ki je bil na dnevu razpisa volitve 24 let star, ki je avstrijski državljan, ki ni zaradi kazenskih zadev izključen od volilne pravice, in ki je tekom naj-manje 1 leta vsaj 10 K direktnega davka pla-čaval. Pri osebno-dohodninskemu davku pa mora plačati naj m an je 20 K, ako hoče biti volilec. V splošnem razredu so vsi oni vo-lilci, ki ne volijo v nobenem drugem razredu, ki so pa tudi vsaj eno leto v občini, v kateri bivajo, stanovali. Zaupniki, ne pustite se od prvakov za-peljavati! Vsi na delo, da zmaga napredna m i s e I. Kmet za kmeia I Iz Spodnje-Štajerskega. Okrajni zastop ptujski je pač dokaz tako vzornega dela naprednega.gospodarstva, da mora to tudi največji nasprotnik priznati. V kratki dobi svojega poslovanja je napredni odbor izvršil naravnost velikansko delo na vseh poljih. Razlika med sedanjim naprednim gospodarstvom in nekdanjim nastopanjem prvaških zastopnikov je očitna. Prvakom se je šlo pač več za osebno korist in za politično moč, nego za gospodarsko delo. Zato so zadnjo tudi popolnoma zanemarili. Naprednjaki z neumornim g. Ornigom na čelu pa se niso brigali v zastopu za strankarske razlike, temveč so imeli le en cilj pred sabo: p o-magati, koristiti prebivalstvu ptujskega -okraja... Da se je naprednemu zastopu ta namen tudi v veliki meri posrečil, tega menda ni treba posebej označiti in dokazovati. Omenimo le še enkrat, da je to tudi knez m, škof lavantinski dr. Napotnik javno ob otvoritvi nove Okičeve ceste priznal. KnezoŠkof Napotnik se jo g. Ornigu in naprednemu zastopu naravnost zahvalil za njih trud in za njih ljudstvu tako koristno delo! In tako tudi drugi. Celo vrsto voditeljev prvaštva bi lahko omenili, ki so naravnost hvalili vzorno gospodarstvo naprednega zastopa. Sicer pa tega treba ni; kajti ljudstvo samo vidi in čuti dobrote naprednega gospodarstva, ljudstvo samo je zadovoljno s tem gospodarstvom . . . Zato pa je tembolj žalostno, ako prihajajo zakotni prvaški listi in pričenjajo metati blato na napredni zastop. Navadna laž in navadno obrekovanje jim je pri temu dobro došlo. Ker proti naprednemu zastopu nimajo ničesar stvarnega povedati, zato lažejo in obreku-jejo. Na te laži se seveda nikdo ne bode oziral. Kajti kmetje vedo prav dobro, da prvaki sploh niso ničesar storili in da bi prišli radi na krmilo zopet tisti gospodje, kateri so imeli okrajni zastop za molzno kravo.. . . Najbolj očitajo lažnivi nasprotniki naprednemu zastopu, da je ta moral okrajne doklade od 30 na 407» zvišati. Res se je to zvišanje zgodilo; ali kdo je kriv ? Edino prejšno prvaško gospodarstvo. Ko so naprednjaki v okrajnemu zastopu zmagali, p r e-vzeli so od prvakov 22.150 kron dolga. Te prvaške dolgove bi se dalo sicer na ta način poplačati, da bi se' vzelo posojilo. Ali potem bi bilo še slabše. Zato je okrajni zastop raje zvišanje doklad za 10% sklenil. Ko bi bilo prejšno prvaško gospodarstvo res tako „vzorno", potem bi se ne zapustilo nikakoršnega dolga; to pa posebno zato ne, ker prvaki sploh niso ničesar storili, kakor da so Brenčičom za les lepe račune plačevali. Koliko cest so prvaki naredili, kaj so glede živinoreje storili ? Nič, nič, nič 1 In vendar so še zapustili čez 22.000 kron dolga. Ako treba, bodemo javnosti še natanko o tej stvari govorili . . . Prva naloga naprednega okrajnega zastopa je bila torej ta, da je prvaški dolg poplačal; in storil je to tudi leta 1905. Edino zato je moral doklade za 10% zvišati. Tudi zdaj so zahteve na okrajni zastop vedno večje. Ali naprednjaki nočejo in ne bodejo doklad zvišali.' S sredstvi, ki' so zastopu na razpolago, pa se stori vse, kar je mogoče. Za danes ne bodemo popisavali dela naprednega okrajnega zastopa. Omenimo le par točk: Že v začetku 1. 1905 je skušal napredni zastop okrajno cesto II. vrste Kolarija—Krapina z ozirom na veliki promet uvrstiti med okrajne ceste I. vrste. Potem je prišla na vrsto važna cesta Maribor— Ptuj—Zavrč, ki se je 1. 190G tudi med ceste I. razreda uvrstila. S to povzdigo cest v I. razred so je dobilo subvencije (podpore) i. s. za prodce in vzdrževanje mostov in vodotokov polovico, za cestarje 1 tretiho. To le en dokaz. G. Ornig je tudi povzročil sklep deželnega zbora glede subvencioniranja, ki bode okraju mnogo koristil. Tako bode vsled Ornigovega dela okrajni zastop za dela na okrajnih cestah I. in II. razreda najmanje 30.000 K podpore od dežele dobival. Ednako se je tudi še druge subvencije dobivalo. Istotako je napredni zastop na polju šolstva, živinoreje itd. vedno in povsod svojo dolžnost storil. Te zasluge g. Orniga in njegovih sodelavcev ne more očrniti nobena laž. Zato gledamo popolnoma mirno na prihodnje volitve. Z lažniki v prvaških listih se pa ne bodemo prepirali . . . „Quadrathaxen", — kdo ve, kaj je to ? Večinoma se tega lepoglasnega izraza ne pozna. Ali kdor govori nemško z ljudstvom, ta bode večkrat opazil ednake izraze. „Haxenc, to je domači izraz za „.noge". In „Quadrathaxen", no, to so pač večje, obširnejše noge ... Na nogo stopiti, to tudi ni nič posebnega ali svet pretresujočega. Napoleon je stopil celo rimskemu papežu na nogo in prišel vkljnb temu v nebesa. Malo je ljudi, katerim še ni nikdo na nogo stopil. Neprijetna je stvar le tedaj, ako ima človek kurja očesa ... Ali pustimo to in povejmo našim čitateljem nekaj novega: ako se stopi slučajno človeku na nogo, ali pa ako se reče komu, da ima „Quadrathaxen", potem smatrajo to slovenski prvaki za krvavo žalitev. Brez šale! Pri znanih septemberskih izgredih lanskega leta bil je tudi študent Janezek Volčič navzoč. Fant je precej dolg, kakor srednja fižolovka. Noge tudi nima takšne kakor frajlice. In zato ni čuda, da mu je^v množici neki policaj na nogo;; stoiki. Študentek, so.bilj, zato razburjeni in so pričeli kričati. In potem je dotični stražnik List baje dejal: „Auf ihreQuadrathaxen werden wir auch noch anfpassen." Študent se je postavil kot fant na štelungi in je šel tožit. Zagovarjal ga je znani sinko trboveljske ,slovenske mamice" dr. Dimnik; fant ni neumen in ne sliši plank žvižgati. Tudi trave ne sliši rasti in vendar, vendar je bil toženi stražnik oproščen. Zastopal je stražnika g. dr. Plachki. Oj ti presnete „Quadrathaxen" ti! Morda imata tožitelj in dr. Dimnik zdaj tudi še ,Quadratnase" . . . Povest 0 bradi. Pri obravnavi proti stražniku Listu zaradi „Quadrathaxnov" izpovedal je tudi kot tožiteljeva priča neki prvaški zagriženec Weiksl. Kot priča je moral seveda popisati toženega stražnika. In rekel je najprve, da je imel dotični stražnik črno, močno brado. Čez nekaj tednov je bil mož zopet zaslišan in je rekel, da brada ni bila črna, temveč rudeča. In pozneje je bil zopet zaslišan in rekel, da brada ni bila ravno rndeča, ampak „blond"; tudi ni bila ve6 „krepka" (dicht), temveč slabejša ... Oj ti brada! Najprve si bila črna, potem rudeča,. potem „blond* . . . Vse to se je izpovedalo pod prisego! Oj ti brada, ti hudobna brada! . . . Ako pošteni človek nekaj pod prisego trdi, potem mora biti to resnica. In resnica ostane nespremenjena za danes, jutri, in tudi za 100 let pozneje! Brada je črna, rudeča ali „blond", ali - ::i JK. da bi bila danes črna, jutri rudeča in pojutraj-nem „ blond", to pa ne gre, pa če pomaga prvakom tudi tisoč hudičev . . . Kakšna je bila torej brada, gospod Weiksl? . . . Veleučeni dr. Dimnik si je znal sicer pomagati. Rekel je, da priča Weiksl ne razume češčine in da je vsled tega (ker je bil v Pragi zaslišan) zamenjal izraze „črni" in „crveny" (rdeči). Ali dr. Plachki je pravilno odgovoril: ako Weiksel ni razumel češčine, potem naj bi izpovedal v drugem jeziku. Sodnija vendar ni zato tukaj, da bi.se tam uganjalo narodnostne neumnosti . . . Povest o bradi nam daje veliko misliti. Morda se bodemo v kratkem pomenili o temu, kako se prisega in kako nastopajo prvaki pred sodnijo . . . Hmhm! Preteklo nedeljo so imeli pri Gra-harju na Hajdini neki shod, h kateremu je dospel tudi nadučitelj Ogorolec iz sv. Barbare. Med shodom se je nekemu brezvestnemu dopadlo, prerezati pneumatiko Ogorelčevega kolesa. Zločinec je pač mislil, da ima kolo kakšnega „nem-čurja" pred seboj. Čudno, da se ravno vHajdini toliko surovosti zgodi. Enkrat se ljudi napada, potem se mlado drevje poreže, nadalje so reže cevi biciklov itd. itd. Ali so to plodovi vzgoje politikujočih duhovnikov? Hajdinski gospod kaplan. povejte nam svoje mnenje o tej zadevi! Ptujski kinematograf je tudi v svojih zadnjih programih dokazal, da drži več, kakor obljubuje. Naravnost veselje je, videti krasne žive slike, ki nam jih predstavlja ta lepi bioskop. M. dr. predstavljal je bioskop zdaj drugi oddelek slik iz potresa v Mesini. Priporočamo vsem prijateljem lepe umetnosti obisk tega velezaniraivega kinematografa. Cene so tako nizko, da si vsakdo to lahko privošči. Predstave so vsak dan ob 8. uri zvečer. V nedeljah in praznikih pa so vršijo predstave ob 3., pol o., 6. in 8. uri zvečer. Požarna bramba v Ptuju imela je na Jo-žefovo svoj letni občni zbor. Po prečitanju za-\ nimivega poročila so se izvršile volitve. Izvoljeni so bili: za hauptmana g. Joh. Steudte senior, za njegovega namestnika g. Jos. Pirich, za cugs-firerja gg. Paul Pirich in Job. Stendt.e junior, za zeugwarta g. Kukowez, za rotiirerje gg. Rei-singer, Koss, Dasch, Nekola, Kodella in Fiirtner. Zbor je dokazal, da požarna bramba svojo dolžnost vedno in povsod izpolnuje ter da tudi pod vodstvom g. Steudteja prav lepo napreduje. 20 let je g. podžupan Joh. Steudte že hauptman ptujske požarne brambe. V dolgi tej dobi pridobil se je ljubezen svojih požarniških tovarišev v polni meri. Čast vrlemu možu ! Velika razstrelba. V Slov. Bistrici seje vršila grozovita razstrelba smodnika. Vzrok nesreče se doslej še ne da natanko razjasniti. V zalogi smodnika g. Stigerja sta. delala delovodja g. Jeglitsch in učenec Ogrizek. Pripravljala sta smodnik (pulver) za prodajo. Delovodja se je odstranil, ko zadoni nakrat velikanski strel. Domneva se, da je učenec premočno vrata zaprl in da se je smodnik vsled sunka vnel. Na vsak_ način se je vršila velikanska razstrelba, katere posledice so bile naravnost grozne. Učenec je bil takoj ubit in kosi njegovega telesa so ležali raztreseni po razvalinah. Istotako sta bila dva konja raztrgana in ubita. Več drugih oseb je bilo ranjenih. Na mestu zaloge so razvaline. Sosedno zidovjo kaže nevarne šprajne. Več kot "eno uro daleč se je čutilo posledice razstrelbe. V vseh ulicah so šipe popokale. Požarna bramba je zabranila, da bi se vnel požar in razstrelil tudi zalogo bencina. skupne škode je nad 50.000 K, od katerih trpi splošno obžalovani g. Stigor sam 40.000 K. Ljudstvo je bilo vsled razstrelbe zelo preplašeno. Nekatere ženice so celo kričale, da so — Srbi prišli. Hvala Bogu, da ni zahtevala grozovita nesreča še več človeških žrtev. Hrvatski ubijalci. 19. p. m. peljala sta se gostilničar Belina iz Ivanjc in posestnik Habja-nič iz Gruška-gore v Krapino. Brez vzroka so neki divjaški Hrvati na cesti pobili Habjaniča na tla, tako da je revež umrl. Belina je pobegnil in si s tem življenje rešil. Voditelja hrvatskih ubijalcev, Antona Klasič iz Jurmaneca, so že zaprli. Upamo, da tudi ostali zločinci ne bodejo ušli kazni. Zlato poroko praznovala sta na Dobrni (Neu- haus) zakonska Franz in Josefine Orosol. Obadva sta še hvala Bogu krepka in zdrava. Požarna bramba jima je priredila bakljado. Obilo -sreče ! Tatvine. V okolici Radgone se klatijo kurji - 4 - tatovi. Tako so te dni posestniku Kotzbecku vse kokoši ukradli. Sploh se opazuje te tatvine že mesec dni sem. Kokoši odpošljejo tatovi po železnici in jih prodajo. Upati je, da se hode prišlo tem dolgoprstežem na sled. Grozna nosreča. V Majdičovem mlinu pri Celju je prišla 16 letna hčerka uslužbenca FJlerja v transmisijo. Mašina je nesrečnici obe nogi odtrgala Mrtvo dete so našli v bližini kemične fa-brike pri Celju. Detomorilke še nimajo. Smrt za kazen. V Celju so psovali pijani fantje vojaka, ki je stal pred magacinom. na straži. Metali so tudi kamenje nanj. Končno je vojak bil ranjen in je vsled tega ustrelil. Delavec Drobne je pri temu bil zadet in je umrl. Umor. Neki 30 letni fantje umoril 11 letno šolarico Marijo Hlebernik v Modriču na Pohorju. Dekletce je nekaj malega podedovalo. Morilec je zbežal na Pohor. Umorili so zahrbtno še neznani divjaki v okolici sv. Trojice, (si. g.) ob gozdu viničarja Joh. Vesjaka. Viničar zapušča večjo družino. Več oseb se je zaprlo, ker se groznega zločina dol-žijo. Železniške nesreče. Kupier Anton Bojnik v Pragerskem je prišel v službi pod vlak. Kolesa so mu odtrgala obe nogi in nekaj prstov roke. — Na kolodvoru v Mariboru je padel in se težko na glavi ranil delavec Jakob Sernec. V menažeriji Berg v Mariboru se je podrla galerija. Ljudstvo se je grozno prestrašilo, ali druge nesreče ni bilo. Porotno sodišče v Mariboru. 29. p. m. se je imel zagovarjati 33 letni hlapec Miha Levie-nik zaradi posilstva. Zvabil je v Ptuju neko 13 letno dekletce k sebi in ga onečastil. Brez-vestnež je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe z mesečno 1 postom. Zanimivo je, da je bil Levičnik med ptujskimi hlapci eden najbolj pobožnih tercijalov. Ja, pobožno3t ne stori vse! — Isti dan se je vršila razprava proti posest-_ nikovem sinu Janeza Wutte iz slov.-bistriške okolice. V pijanosti je iz same lahkomiselnosti in fantovske razposojenosti zabodel delavca Leskovarja tako močno.v vrat, da mu je prodrl glavno žilo. Leskovar je* bil takoj mrtev. Wutteja pa so obsodili na 3 leta težke ječe. Da bi se vsaj enkrat naša mladina teh surovostij odvadila. Duhovniki, učitelji, storite svojo dolžnost! — Zidar Franc Rižner iz Smoiinc je skušal svojo ljubico Pinterič ustreliti, ker mu je ta ljubezen odpovedala. Ranil jo je tudi težko in se imel zato pred sodnijo zagovarjati. Razprava se je pa preložila, ker se je Rižner tudi v zaporu hotel usmrtiti in je baje duševno bolan. — V Lotringu na Nemškem je obkradel rudar Franc Strelec svojim delavskim tovarišem skoraj 1.600 markov. Potem je pobegnil in zapravil denar. Sedel bode zato 5 let v težki ječi. — Poročali smo svoj čas o roparskem napadu v Stojnicah pri Ptuju. Poštni uslužbenec Sorec je nesil brzojavko v Ankenstein. Proti 8. uri zvečer jo šel proti Ptuji. V bližini Stonjc ga jo napadel kočar Kranjc, ga vrgel v jarek in mu oropal 4 K. Zato je bil Kranjc obsojen na 4 leta težke ječe. Iz Koroškega. Koroška — napredna! Volilni izid naj bi bil že kakoršen koli; — eno se lahko s ponosom in veseljem pribije: lopa Koroška je ostala napredna. Volitvo so dokazale, da je večina prebivalcev naprednega mišljenja. Za napredne kandidate je bilo namreč oddanih po celem Koroškem (pri prvi volitvi splošnega razreda) 18.376 glasov. Združeni nemški in slovenski klerikalci so dobili skupaj samo 16.003 glasov, socialisti pa 10.414 glasov. Velika večina koroškega prebivalstva je in ostane torej naprednega mišljenja. Čast naprednjakom! Deželnozborske volitve na Koroškem so se vršile v znamenju najhujše vojsko. Agitacija od vseh strani je bila velikanska. Ali medtem ko so se naprednjaki držali vedno poštenosti, nastopali so klerikalci kot besni fanatiki, ki bi, ako mogoče, porabili tudi strup in bodalo proti kmetom. Klerikalna brezvestnost se kaže zlasti v tem, da so se zvezali nemški in slovenski črnuhi, da bi združeno premagali naprednjake. Tista Grafenauerjeva stranka, ki vedno pridiguje strupeni boj proti nemštvu, združila se je torej z nemškimi klerikalci in Ž a ,b1 Vsi Bt izv ŽU] rad i a h I dei zar iaj: raz še kina: odi boc me prt op gre ur. zaf zm ■vze da Mi tol Fa in gO! tar za pn lj» seč do" Tu prvaški orgljar Grafenauer sam je vprizarjal cejo| nemške shode . . . Narobi svet! Ali vse tj prvaški in klerikalni bandi ni dosti pomagalo. Volitve so v splošnem dokazale, da ima večini Korošcev še srce na pravem mestu. — Dne 2t marca so se vršile vse volitve iz splošnega vo-j lilnega razreda. Uspeh volitev je bil, da so bilj v vseh 4 volilnih okrajih potrebne ožje volitve, Razmerje glasov je bilo sledeče: 1. volilni okraj; dr. G. pl. Metnitz (naprednjak) 4.919 glasor; Grafenauer (klerikalec) 5.099 ; Lukas (soc. dem) 2.576 glasov. — 2. volilni okraj: F. Grossban« (beli) 4.768, Tatschl (črni) 4.546, Riese (rdefi) 2956 glasov. — 3. volilni okraj: Brugger (beti] 3.261; Turk (slov. črni) 1.238; Eich (rdefi) 3.102, Kaufmann (črni) 587 glasov. — 4. ra lilni okraj: dr. O. Steinwender (beli) 5.42« Hofer (črni) 4.533; Gabriel (rdeči) 1785 glasit] — V vseh štirih okrajih je bila torej potreb« ožja volitev. Le-ta se je vršila 27. marca in j« končala z zmago naprednjakov. Kandidat Brogg« tir je sicer odstopil, češ da noče biti izvoljen i klerikalnimi glasovi; zato je bil izvoljen socialist Eich. V vseh 3 drugih okrajih so prodrlj naprednjaki i. s. so dobili: 1. Dr. pj Metnitz 7.783 glasov (Grafenauer le 6.050 gb] sov). 2. F. Grossbauer 6.869 glasov (čr-ni Tatschej le 1.249 glasov). 3. Dr. Steinwender 6.178 sov, črni Hofer le 392 glasov. — Izvoljeni1 so torej trije naprednjaki in el socialni demokrat. — Volitev v kmet-i skih občinah seje vršila v ponedelek 29. t. m. Trni volitve iz kmetskih občin so končale z lepo zna] go naprednjakov. Izvoljenih je bilo nam reč 11 nemško-naprednih kandidatov, 2 nemški in 2 slovenska klerikalca. Kmetje so torej do-1 kazali, da ne sedejo več na črne limanice inj da hočejo deželni zbor obraniti pred nazadnjaško! škodljivo politiko. Izid volitev kmetskih skup« v posameznih okrajih je sledeči: 1. Okraja Celovec okolica in Borovlje: Franc Kirschner (beli) 1.370 glasov, Anton Wieser (beli) 1.359, Freitj hofnig (črni nemški) 724, Struckl (črni slov.] 722 glasov. Izvoljena sta torej na pred njaka Kirschner in Wieser. 2. Obnaj Feldkirchen: Huber (beli) 488, Freithofnig (črni/ 287 glasov. Izvoljen torej naprednj Huber. 3. Okraja St. Veit in F;berstein: Pirket] (beli) 477, Kassl (črni) 68 glasov. Izvoljen torej naprednjak Pirker. 4. Okraji Friesach, Althofen, Gurk: Honlinger (beli) 528, Gruber (črni) 168 glasov. Izvoljen torej naprednjak Honlinger. 5. Okraja Ve^ likovec in Eberndorf: Rosch (beli) 523 glasovj Ellersdorfer (črni) 748 glasov. Izvoljen torej klerikalec Ellersdorfer. 6. Okraji Plajburg in Zel. Kaplja: Pristou (beli kandidat za šteti) 277, Grafenauer 877 glasov. Izvo-1 1 j o n torej oglar Grafenauer. 7. Okraju Wolfsberg, St. Leonhard in St. Paul: Domaingp] (beli) 741 glasov; Krampi (črni) 1.420, Walchef) (črni) 1.364 glasov. 1 z v o 1 j e n a torej kle-j rikaloc Walcher in Krampi. 8. Okrajf Beljak, Paternion in Rožek: Breitegger (beli) 1.164, Gailer (beli) 1.096,, Ilernler (nemškoj črni) 850 in Vospernik (slov. črni) 774 glasoff Izvoljena sta naprednj aka Bre teggerin Gailer. 9. Okraja Trbiž in Arnoldstein: Michor (beli) 388, Skrbina (slovi črni) 221 glasov. Torej je izvoljen nap red' njak Michor. 10. Okraja Kotschach in Sfl Mohor: dr. Waldner (beli) 776, Kofler (črnijj 557 glasov. Izvoljen torej naprednjak dr. Waldner. 11. Okraji Spital, GraifenbutgBna, in Winklern: Kapeller (beli) 793, Weiss (črni) jkju 7 6 1 glasov. 1 z v o 1 j e n torej n a ;> r e d n j ak tei Kapeller. 12. Okraji Gmiind, Milstatt in eti zgornja Bela j Hans Hofer (beli) 709, Hofer (črni) de 479 glasov. Izvoljen torej naprednj al Hans Hofer. Kmetje so torej z mogočnim številom svojih glasov dokazali, da ostanejo naprednega mišljenja. Celo monsignore Weiss, vodji koroških črnuhov, je grozovito propadel. naprednim kmetskim volilcem! ' Slovenski prvaki v Rožni dolini imajo veliki smole in človeku bi se skoraj smilili. Opozarjamo le na velikanski.škandal, ki se je vr&| svoj čas v s v. Jakobu in ki še danes ni popolnoma pojasnjen. Zdaj se nam pa še hi R o ž e k a poroča sledeče zanimive novice : Kakot smo izvedli iz zanesljivega vira, napravilo se j« naznanilo zaradi veleizdaje proti tajniki jei Ijo pirn i me spi i.: pa ko vil pn pr tu. SI. "J: Za na H! ta! celo •e to igalo. cčina s 24. i vo-. bile I litve. 'kraj: asov; :lem..) oauer •deči) (beli) rdeči) =. vo-.428; asov. rebna in je ugger jen s ;ialist drli -• P«-) gla-rschel i gla-jeni i en kmet-Tudi zrnati am-■mška y do-ce in jaško kupin a Ce-(beli) Frcit-slov.) red-Okraj (črni) njak 'irker lj en 3kraji 528, torej a Ve-lasov, torej )kraja ididat z v o-!)kraji iaingo alcher kle-Dkraji (beli] mško-;lasov. 5 r e i-iž in (slov. r e d-n Sv. (črni) ij ak nburg (črni) a j ak itt in (črni) njak očnim jo na-vodja Čast veliko irjamo ; vršil aes ni še iz Kakor se je aj n i ku Htajšne prvaško-klerikalne občine Ferd. P r e-ianu. Državno pravništvo zasleduje torej tega .slovenskega" voditelja zaradi voleizdajalstva. tega ga je okrajno glavarstvo tudi o d-stavilo od njegove službe. Nadalje smo medli, da soje naredilo proti našemil prvaškemu iapanu Jožeku Paul v Dolinčah naznanilo zarili z a p e 1 j a v a n j a k t a t v i n i cementi Tudi se vrši preiskava zaradi zapeljavanja h krivemu pričevanju. V kratkem doživeli bo-demo torej prav zanimivo novice. Župan obtožen aradi zapeljavanja h krivi prisegi in k tatvini, tajnik pa zaradi veleizdaje; — pač lepe prvaške raimere . . . Pri tej priložnosti omeniti moramo že neko sodnijsko razpravo, ki so je vršila pred batkem. Neki napredni občinski odbornik je namreč dejal, da toliko časa ne bode prišel k odoorovim sejam, dokler se „purgermajster" ne bole opral umazanih očitanj, ki se jih je nanj rattalo. Te besede je porabil župan in tožil do-iičnega odbornika zaradi žaljenja časti. Ali raz-pnva je končala s tem, da je bil obtoženec oproščon. Slavni prvaški župan se je torej grozovito blamiral in še vedno ni opran jnazanih očitanj. Sicer pa ga tudi že Sajo njegovi prijateljčki. Tako je n. pr. mini prvaški Rozman kar izginil; noč ga je wla in zapustil je precej dolga. Ljudje pravijo, je šel Rozman kot prostovolec k Srbom. Jli njegovim prijateljem le čestitamo. Vrč gre toliko časa k studencu, dokler se no razbije. Famoznega tajnika Prežana je usoda že dosegla, in kmalu mu bode po Božji volji tudi njegov far in zapovednik sledil. Ob koncu česti-še našim slovensko-klerikalnim volilcem ta njih zastopnike. Le-ti so pokazali, kakšna je praška čast! Na ta način bodejo tudi tukaj polagoma sprevidli. To se je vidlo že pri jih dežolnozborskih volitvah, v katerih je dolil naprednjak Brugger 78, črni klerikalec M pa le 42 glasov. Le tako naprej, veleiz-;i prvaki, in kmalu vas bode koroško jjjačstvo z mokro cunjo čez Karavanke pognalo! Celovec je baje mesto, v katerem hočejo jtnški hujskači kar gospodariti. Človek bi torej mislil, da imajo prvaki v tem mestu kakšno i. Ali temu ni tako. Pri zadnjih volitvah (v Inem razredu) so dobili: naprednjak Metnitz Lilo, prva-ški Grafenauer 275, socialist Lukas 480 glasov. Prvaki imajo torej v Celovcu laj 1 d e v e t i n o, komaj deveti del glasov £»sabo. Skrijte se torej, prvaki! . . . Napredni poslanci na delu. V državni zbor-i stavili napredni poslanci že zopet razne rebvažno gaspodske predloge. Omenimo za sedaj sledeče: 1. Predlog glede prepovedi paše v JBeickeljcvih posestvih. — 2. Govor posl. Do-imig glede želj koroških prebivalcev z ozirom i nove železnice (Rottenmannska, Taverska Kdeznica, vzhodna železnica, lokalna železnica '.g Resnična zemtev.f Sem fant rokodelec, 27 let star, z majhnim premoženjem, iščem si deklico, ki bi imela vsaj ' nekaj premoženja ker bi rad postal ■ samostojen mojster; posestnica blizo mesta ali trga ima prednost. Oglasijo se naj le take, ki mislijo resnico, če je mogočno s fotografijo, ki se vrne nazaj, pod naslovom štev. 80 poste restante Polstrau. Učenec se takoj sprejme pri g. Alois Pugmeisler, krojač v Celju, Grazergassc 23. Istotako se sprejmejo dobro izvežbam delavci. 198 „Wirtšafterico" 40 — 50 letno, veščo nemščine, dobra in zanesljiva gospodinja, katera bi pri tridesetletnem samcu samo doma gospodarila, zeli sprejeli podpisani. Tlača po dogovoru. Na železnici dobi znižano vožnjo, dokler bo pri njemu. Johann Fendre. S;a-tionsmeister ia Kronau Ob. Krain. 905 „Učenka" \h—18 let stara z dobro Šolsko izobrazbo, nemškega in Blovcnskega jezika zmožna, se sprejme v trgovini ?. mešanim blagom, sprejme se tudi ena dekla, pri Johann Oder, St. Ix)ienzen ob. Marburg. 206 Za uničenje strupenih kač (gadov, KieuzoUer in Sandviper) se bodejo tudi leta 1909 iz deželnega sklada premije in sicer v visokosti petdesetih vinarjev za kačo izplačale. Tisti, ki se potegavajo za tako premijo, vposlati imajo ubite kače ali vsaj njih glave v svrho agnoscira-nja gospodu kustozU coologične zbirke na deželnem muzeju »Joanncum« v Gradcu. Da. se vpošiljateljem poštninske izdatke prihrani, se priporoča, da se shrani glave ubitih kač v glažu, ki se da dobro zapreti in ki je napolnjeno z denarluriranim špiritom. Kadar se je večje število glav nabralo, naj se jih skupno odpošlje. V ta namen se vzame pred odpo-šiljatvijp glave iz špirita, se jih posuši in potem vpošlje v kartonskih škatljah, na katerih je označ.ti natančni naslov odpošiljatelja. Izplačanje premij se bode zgodilo po navadi tekom enega meseca po dohodu in agnosciranju kač. Na kakšne reklamacije se ne more ozirati. V času od 1. julija do 15. siptemhra se ne vrši premiranje in se ne sprejme dopošiljatve kač; c. k. pošta namreč v tem času ne dovoli prevažanje trupelj kač zaradi vsied vročine se razvijajočega gnilotnega. •iha-i/L^ ' MiieW »«r»«Ja J * ™*Medtem časom uničene strupene kače, ■ odnosa* njih glave, naj se na zgoraj popisani način v Špiritu shrani in vpošlje za agnosciranj.e po 15. septembru. Gradec, 13. marca 1909. 203 Od štajerskega deželnega odbora: Edmund grof Attems m. p. koreninske trte, EE~E= riparia portalis, - reziie trte m prodaja F. C. Schwab Ptuj, Hauptplatz. Krepki, mlajši mož so išče kot Naznanjam, da imam veliko na suho cepljenih trt, na ripario portalis cepljene, namreč Silvanec, beli burgunder, šipon, beli rafol, rizling, muškatelec in izabela. Joh. Kosec, trsničar in vinogradnik, Kukova, p. Juršince pri Ptuju. l?7 Čevlji! 4 parov za 10 kron franka 2 para gospodskih in 2 para damskih žnorastih dovolj. I rjavo ali črno gniloširano, močno nabita usnjata tla, dji novejša farija, lahka noša — Velikost po napovedbi v ofl štev. PoSlje po povzetju ali nnpmj-vpnsiljatvi pamo 10 boj vse 4 pare skupaj. Izmenjava dovoljena. Kar ne dopade, denar« Naslov: „Herkules", Postfach, Krekau št. Ne zamenjati z drugimi ednakimi ponudbami, kjer se daje d blago in zaračuna vožnja ter zavoj [osebt-j. = Se oddaje dokler traja zaloga. Jaz Ana Csillaglj z mojimi 185 <*m dolgimi veliknnskimi I,or*lcy-las-mi dobila sem jih po 14 mesečni rabi po meni • iznajdene moje pomade. Le-ta je edino sredstvo proti izpadanju lan, za pospeševanje rasti istih, zaokrepranjelanic plošče, in kot t-iko priznano; ona poupeSoje pri Rimpadili polno, krepko ra.it brade in daje že po kratki rabi ravno tako lasem da glui i kakor bradi naravni svit in polnost ter jih obvari pred prehitrim osivljenju. do najvišje starosti. Vsaido. si hihko do visoke sprosti po rabi od pospe Ane Citilla; »atlic iznajdene pomade r» rast ltts svoje kise polne ;i;i dolge ohrani. Nobeno dni go sredstvo ne obsega.to-liko lasne rediloe sno.i kakor Csilla* pomaga, ki si je pridobila /A'so pravico svetovno ime, niti dame in gospodje dospejo že po raln prveca piskerca najboljši nspen, ker p» »ena iznalaiiji' las le čez nekaj dni popolnoma in se prikaže nova rast las. Ta uspeh dokazujejo tisočera priznanja, kajti le resniea krona uspeh. Cena piskerca 2 K, 4 K, 6 K in 10 K. j Poštna razpošiljatev vsak dan pri naprej pla'ilu ali po | povzelju celega sveta iz fabrike Ana Csillag, Dunaj 1, Graben št] i,,^.^^ kanjor so pgslati^vsa,naročila. Ceno perje za postelj in daune. Ena kila sivo, Slišano K 2.—, pol-bclo K 280, belo K 4-, p, mehko kot daune K 6*—, visoko-prima š:is., najboljša vrsta KI daune K 6-—, bele K 10 —, prsni flaoffl K 12—, od 5 ' prej frauko. Gotove postelje inlet (nanking) ena tuhna, velikost 181X116 cm z dvema] ma pod glavo, te 80X"8 cm, dovolj polni, z :iovim sivim,! nim in trajnim perjem K 16—, poldaune K 20—, daune Ki tuhna sama K 12;^-.,.14—, 16—, blazina pod gbivo K S—,1 4'—, pošlje po noyzetju, zavoj zastonj, od K 10— naprej f Max Berber, Da3ohealtz št. 533, BOhmerwald, Cenik o matracah, odejah, prevličkih in vsemu drugemu '. postelje zastonj in fraiiko. Kar no dopade, se zameni ali denar« za tnkajšno trgovino. — Vpraša se pri upravi ___________________»Štajerca".________________207 Svarilo! Dajemo s tem našim cenjenim kupcem na znanje, da ne uslužbujemo nobenega potnika po imenu Miklavc, pač pa eno gospodično Julijo Miklavc. Ako bi se torej neki gospod pod gorajšoim naslovom predstavil kot naš zastopnik, kakor se je to v zadnjem času opetovano zgodilo, prosimo, da naznanite to takoj policiji. Johann Jax & Solili, fabrična zaloga šivalnih mašin, Ljubljana, Dunajska cesta 17. 199 iravi pijančevanje, predno krši pijanec postavo. Svari se pred posnemanji! samski ali oženjeni, se sprejme. Prosilci v resnejši starosti imajo prednost. Graščinsko obskrb- ništvo Zavrč. iss Majerski ljudje, zanesljivi, za polje in krmo, se sprejmejo. Eugen Pilzovo graščinsko oskrbništvo, Pesnica pri Maribora. 200 201 Reši ga, predno je alkohol njegovo zdravje, veselje do dela, in preti uničil ali pa predno da napravi smrt rešitev nemogočo. Coom je surogat za alkohol in napravi,. da zaničuje pijanec i holne pijače. Coom je popolnoma neškodljiv in vpliva tako intenzivno,-ozdravijo tudi močno navajeni pijanci. Coom je najnovejše, kar je znanost v tem oziru napravila je to sredstvo že tisočere ljudi iz bede, revščine in propada. Coom je preparat, ki se lahko raztopi, katerega torej n. p. go lahko svojemu možu v jutranji pijači da, brez da bi. kaj opazil. \ slučajih dotičnik sploh ne ve, zakaj nakrat špirit ne more vživati, misli, da je preobilB vživatije istega vzrok, kakor se rnnogokrat " več jedila, katerega se je preveč vživalo. Coom naj bi dal vsak oče svojemu sinu dijaku, predno ta kušnji propade: čeprav ni pijači pieveč udan, oslabi alkohol vendarj gove možgane. Sploh naj bi vsakdo, ki nima dovolj volje, da se vživanja opojnih pijač, vzel dozo ,,Coocia". Le-to je popolnoma Ijivo. Dotičnik konzervira s tem svoje zdravje in prihrani mnogo katerega bi drugače za pivo, vino, žganje ali liker porabil. • Coom-preparat košta 10 kron in se pošlje po povzetju, ali naprej-plačilu- samo po: Coom Institut Copenhagen 321 F, Danskt Pisma se frankira s 25 »in., poštne'karte z 10 vin.' iS j- i'.-V«Kt, JiijaJifcaaTOui 3a je znano kot 8dpel]ajo6e, Izvrstna In bolečine odsiraujajoc* sredstvo pri ■ rehialeiiju itd. Dobi se v vseli apotekah po KO h, 1'40 in K 2*—. Pri Bakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na orgiuilne steklenice v Ikatljah z nato varstveno znamko „Anker", potom se dobi pristno to sredstvo. jft | Dr. Rlchter -je?a apoteia „ilati ler" v Prajl, Elisabetstr. It. 5 nov. Razpošilja se. vsak dan. 690 n Lancaster od K 26-—, flobert-puške od K 858, pištole od |( 2, samokresi od 5-—. Popravljanje po ceni. ■ ' CenHt s slikami franka. — . F. Dušek, Opočno št. 104 a. d, Staatsbahn, Bohmea. V ptujskem mestnem soparnem kopališču te dobijo odsihmal kupele s hiaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob '/.H uri predpoldan za 60 vin.'; (30 krajcarjev.) Vodstvo ptujskegi mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne '^^^^1!^ kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) g K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da te naroča naravnost od: n ■ . « . « P. Junsica, lekarnarja v Pakracu St. 200 ^Slavonija. m 760 Priznano najboljše Brane (Eggen), valene, Najbolji mlatilni stroj STROJI za kositi za travo, deteljo in žitje, v , -----!_---£— *iuinn - l*i5- Obrača za mrvo, grablje za zetev in mrvo, Preše za mrvo, preše za slamo, PreSe za vino in sadje, Hidravlične preše, Mlini za grozdje, reblerji za grozdje, Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline, same delujoče Aparati za SUSetlJ8 sadja in zelenjav. Etablirano 1872, izdelujejo in prodajejo v najnovejši, odlikovani konstrukciji s patent-rolenring-mir-lager za promtt z roko, gepeljnom ali motorjem, o. - Čiš-čilni mlini za žitje, trie-rji, reblerji za koruzo, Mašine za rezanje krae in rezaniee s pa- tent-rolen-ringSmir-lager za najlažji promet, Rez za repo, peči s Sledilni m koiljem se vrsti, in sploh vsi fej poljedelski stroji ™ Pumpe za gnojnico, iz.....) 1050 delavcev. PH. MAYFARTH & Co.^Vtr^^^ lunaj 2|i, Taborstrasse št. 71. Natančni ceniki s slikami zaslimj. Odlikovan & nad 000 zlatimi, srebrnimi medajlami itd. Iiče se zastopnike in naprej-frodajalca. (f-olnitti. ■» jkm&riJto ^Kateri Zeli/o dvbrc>. po ceni in twnesljivo-potovali na/Se obrnejo 1bakwrstiut(Pv/. i vee druge kmetijske ma&ir.u izdelujejo in oddajajo ti prvorazredni konstrukciji Specialne fakifce j Franz MELICKAR, Buda!! B&GH ■-.., ■■ Dunaj III.2, Lowengasse 37. J Natančni ceniki zastonj in franko. BC* Išče se solidne zastopnike in naprej-prudajaln. Kmetje, rešite svojo pred boleznijo k ©sli j (Knochenbrttchigkeit, Bcinweiche), kal^H živini vsled suše, s tem da prideneie BastheS'jeuo krmilno apno: Veliko manufakturno trgovino žgano ali precipitirano z gar. 38— 42% fosforjeve kislim' dekofirarnov vsak dan zadostuje proti tej bolezni, roditi Cene nizke. Mich. Bartliel & Co., Dunaj X.I, Sitcarol na kolodvorskem proste! na voglu (Stadt Wm ■priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju araven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spaliati i. t. d. Preti mi prosite za osebno, hipotekarno ali realno zahtevajte brezplačni prospekt Meller L. Egyed, Budapest XI. Lonyai-utca 7. — Telefon interurban 46—31. (re,ti) velrfini 4« m . . navadni dobri......, franko po povzetju. O Ugodni nakup! Vzorci ostankov se ne pošiljajo. knnafasi, oksfordi, in vse tkalsko blago lastnega izdelovanja po najnižjih cenah oferira: Brata SlawM fOSEF SUCHANEK, I. mehanična in ročna tkalnica ter razpoSUjevfthiica na pruski meji. Novi Hradek pri Sov. Mestu na Metuji (Češko). v Ptuju priporočata izvrstne stroje (Nahmaschinen) pj deči ceni: Singer A . . 70 K Singer Medinoi90 Singer Titanial20 Ringschifchen ........140 Ringschifchen za krojače . , . .180 Minerva A..........100 Minerva C za krojače in čevljarje 160 Howe C za krojače in čevljarje . 90 Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 . Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. M cr-nc so nižje kakor povsodi in se po .poj plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik I p lačno. za kron |2" — » . 14--16-18-20- in še finejše vsake vrste v novi veliki trgovini Jolsann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. 168 Sadjarstvo la vinogradništvo ležita v bodočnosti! Kmetje! Nasadite tudi na najmanjšem prostoru drevo; pospešujte ga. imeli bodete dobiček. Priporočilni svoje velike, krepke in lepe zaloge ter amerlkansklh cepljenih trt po najnižjih cenah. Posebne cene za kmete in šole. "V. Veršec sadjarske in trtne šole Bizeij pri Brežicah, (Štajersko), ^—— Vsakdo naj si naroči cenik. " • Katera žena ali dekle? £ si hoče lepo blaga za obleko ™ I © nove sorte terpeči SVilni 1*0060 ku-| piti, naj gre v novo veliko trgovino P AGLIANO-SIRTJP. Vpisan v oflolelne Italijanske In avstrijske parmakopeje. Promiiran na farmacentični razstavi 189i, na hig. razstavi 1900 in na mednarodni razstavi v Milanu 1906 t zlato medajlo najuspešnejše sredstvo za čiščenje krvi prof. ERNESTO PAGLIAN0, NEAPEL legitimirani izdelovalec od njegovega strloa pok. prof. Pagliano iz- najdenega in po njegovem originalnem rtceptu vestno narejenega preparata. Postavno priznan glasom odločbe najvišjega sodnega dvora (Benetke 1903) in od sanitetne nadoblasti. V steklenicah, Skatljican prases) in komprimiranlh tabletah (pilne). Zahtevajte edino fabriško znamko ečino pristani prof. ERNESTO PAGLIANO, Calata S. Marco 4. Se dobi v Real-ApotSekc Socrate BraoetretH-Ala (julci Ti 2