Za poduk in kratek čas. V Sarajcvo. (Dopisuje J. Ciigran, veroučitelj v Sarajevu.) IV. Živež Turkom je: govedina, ovčetina, perutaiaa, riž, šalata, sladke dinje in sadje, ubogim pa večidel le kruh, pečene navadae buče ali tikve, surove posoljene murke, luk, kubana in pečeaa kuruza. Ker vina piti ae smejo, uživajo le obilao kavo in nekaj rakije. Pijan Turek je bela vraaa, vaaj kolikor sem dosibmal videl ia čul. Lepo in hvalevredao je obaaaaaje turškib otrok do svojih staršev ia poprek do starejib ljudi; slobodao bi si tukajšajo otroško hvaležaost, pokoračiao in spoštovaaje do staršev aaši otroci v izgled vzeli. V obee araem reči, da je Turek dober ia hvalevredea človek, izgredi se prigodijo le redko in izvanredao proti kristijanom, kedar kteri turakih ršeli-ov ali prerokov Turčiae aaščuje. Bil sem v odličaih ia prostib turškib hišab z največo gostoljubnoatjo ia prijaznostjo brez vsega biaavstva sprejet. Občudovanja vreden je ozir celo prostih Turkov krščaaskemu gostu nasproti. Človek hodi miren in nežaljea povsod, katoliški duhovnik pa je osobito med Turci bolje varen in spoštovan, kakor med isto svojadjo mojib rojakov, ktere aemškutarje iraeaujemo. Ne stari ne mladi tukaj človeka ae opsuje, temuč Turek reče: Evo oa se drži svoga (avojega) zakona, t. j. vere. Opomniti je še številaih studencev. Skoraj v vsaki ulici voda za pijačo in turško obredno umivaaje tete iz za to priredjenih cevi. Na pogovore se zbirajo Turki v kavaraab, kder vsak po 3—5 šalic prav dobre kave vzame.' Tam po turško sedijo, pušijo in se pogovarjajo Duhovaki mohamedaaski poglavar za celo Bosao ia Hercegoviao je od c k. vlade potrjeni Reis til Ulemah s štirimi turškimi ulemabi. Itnajo Turki tudi že tukaj svoj turški tednik ,,Vataa" t. j. rdomoviaa" imeaovan. Grda, po revropejski kulturi" med Turke zaaejaaa francoska bolezea Turčiae budo pobira in se od roda do roda podeduje. Ta žalostaa prikazea se posebiio pri novačenji dokazuje. Med prebivalci so za Turki najštevilnejši pravoslavai ali kakor se sami tudi aazivljajo: Srbi. Kot Slovaa bočem o teh ,,Sfbih" kolikor mogoče prizanesljivo govoriti, pa, kar je gola resaica, to se tudi tukaj zatajiti ne da. Marsikteri, ki ni bil v Bosai ali ki položaja ne pozaa, smatra bosanske Srbe aedolžae, dobre, od Turkov budo stiskane ovčice. Kdor pa položaj pozna ter zaaesljivo poizveduje, ta bo o bosanskih Srbib drugače sodil; njemu bo črstvi bosaaski zrak vse pisaae pojmove o ajib kmalu preinačil. Po krvi ia jeziku z bosaaskimi katoliki bratje, sovražijo pravoslavai Srbi ali ,,hrišeani" zagrizeno katolieaae, ter je kder le mogoče pregaajajo. Ni bil mohamedaaski Turčin aajhuji sovražaik bosaaskega katolika, aego hriščan: Srb, in tako še je žali Bog zdaj. posebuo ker tukajšnja vlada ,,Srbiae" preveč zatkituje. Kder se je katolikom v Bosai kaj nemilega splelo, so bili izmed lOkrat gotovo 8krat briščaai Srbi s svojim kovarstvom uzrok nezgodath. Šruvali so čestokrat Turčiae, da so branili katolikom cerkve ia samostaae zidati ali alužbo Božjo opravljati. Radi tega je mržnja katolikov do hriščaaov razumijiva ia opravičena. Turoiai za hriščane tudi malo marajo ia aje zaaičljivo nazivajo: ,,Vlahe" ali ,,Vlašad'* la to tudi ai neopravičeno. Ogromaa veeina vseh zločiaov ali budodelstev v Bosni (dvo 90%) zakrivijo Vlabi ali briščaaski Srbi. Ce se kde kak razbojaik ali tat ali drug lopov zasači, je gotovo izmed lOkrat, 9krat Vlah krivec. Pristojim rad častae pa sila redke izjeme, v obče pa velja, • da so Vlahi faaatieni, neatrpljivi, aezaaesljivi in malo kaj prida. Vzrok, da so Vlahi v moraličnem obziru tako propali, je edino le iskati v pravoslavji ali razkolništvu. (Dalje prih.) Smešnica 43 Schulvereinov otroški vrt že aad rodi. Opoludae pri kosilu. Na mizi pečea zajec. Hali fautiček, gojenček nemškega otroškega vrta v Ljubljani rad j6 pečeaega zajca. Mati mu da košček pečenke. ¦ Faatiček ga pogrize. Premalo ga mu je. Še bi rad proail za grižljej. Da se bolj prikupi svojim slovenskim staršem, milo poprosi: ,,Papa, gib zajcea!" Sloveaec.