Uto XLV1 - št. 7 - CENA 50 SIT
Kranj, torek, 26. januarja 1993
a*
(3)      puiium   rri'i rri i
BOSCH
STRAN
STRAN
Gorenjska banka d.d., Kranj
/O ljubljanska banka'
_
Največ prostora za davkarijo
Delavcem na Gorenjskem trda prede Sklad za razvoj kot pogrebni zavod
Pri bančnem okencu telim biti sam
ČRTA ZAUPANJA
Prvi dan zasednja Državnega zbora
Slovenija dobila novo vlado
Lista ministrov, ki jo je predlagal dr. Janez Drnovšek, je že na prvem glasovanju dobila večino.
Ljubljana, 25. januarja - Danes se je ob deseti uri začelo v zgradbi slovenskega parlamenta tretje zasedanje Državnega zbora, ki je kar dobri dve uri potreboval za sprejem dnevnega reda, nato pa s tajnim glasovanjem izvolil novo slovensko vlado. Podprlo jo je 60 °d 86 navzočih poslancev.
Prečiščeno besedilo predloga dnevnega reda je pokazalo, da je pred poslanci Državnega zbora kar obsežno delo: skupaj Se je nabralo 25 točk dnevnega reda in pri potrebnem glasova* nju o tem, ali naj bi nekatere Predložene zakone sprejemali Po hitrem (enofaznem) postopku, so bila mnenja različna.
Naj kot primer navedemo zakon o poravnavanju obveznosti ,z neizplačanih deviznih vlog, za katerega je poslanec Zmago Jelinčič trdil, da je za Slovenijo škodljiv, minister za finance pa, da je pogoj za začetek sanacije bank in zatorej neodložljiv. Za vsako odločitev je bilo potrebno posebno glasovanje (ki |a predsednik mag. Herman Rigelnik vodi izredno precizno) in za vse to je seveda potreben čas. Nekaj točkam dnevnega reda so spremenili le datum odločanja - zasedanje bo trajalo tri dni, pri čemer je bilo Jasno, da medstrankarsko usklajenega predloga še niso UsPeli pripraviti. Tipičen tak Primer je bila odložitev izvoli-
tve delegacije Državnega sveta v Parlamentarno skupščino Sveta Evrope.
Poslanci pa so imeli tudi predloge za razširitev dnevnega reda: dr. Franc Zagožen je v imenu SLS predlagal, da dodatno sprejmejo spremembe Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, v katerem naj bi podaljšali rok za revizijo dosedanjih lastninjen iz 2 na 4 mesece, dodatna točka pa naj bi bila tudi obravnava problematike kmetijstva. Po usklajevanju so se poslanci sporazumeli, da sprejmejo prvi predlog, za drugega pa naročajo vladi, da pripravi potrebno gradivo za obravnavo.
Na presenečenje mnogih uvoda že izvoljenega predsednika slovenske vlade k točki o izvolitvi ministrov ni bilo, kar je pomenilo, da vztraja pri tem, kar so poslanci dobili napisano v gradivu. Lojze Metelko, predsednik začasne komisje za področje notranjih zadev in obrambe je še enkrat opisal po-
V petek, 5. februarja pripravljamo prvo letošnjo
Voditelj Viktor Žakelj jo je naslovil
POLDE BIBIČ-igralec* pisatelj in nepolitičen politik:
Glasova preja bo ob 19. uri v Hribarjevi hiši v Cerkljah
Davi.       i a. i« /O l|ubljanska banka
* okrovitelj prireditve Je Gorenjska banka d.d., Kranj
H
R   A   N    I   L   N    I   C A
LON
d. d. Kranj
Koroška 27, tel: 064/223-777, fax: 064/211-337
Mi obrestnih mer ne objavljamo, VaSe tolarje preprosto bolje obrestujemo.
Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav.
tek glasovanja o predstavitvi kandidata za obrambnega ministra Janeza Janše (pritožba Zmaga Jelinčiča o nepravilnem ugotavljanju izida je bila utemeljena), vendar s pripombo, da zakon zahteva le predstavitev, ne pa tudi soglasja, katerega izid je torej nepomemben. K temu sta stališča svojih poslanskih klubov obrazložila še dr. Ciril Ribičič za Združeno listo in Nace Polajnar za SKD. Prvi je zagotovil, da bodo enotno glasovali za podani predlog vlade in da iskreno upajo, da jih Janez Janša s ponavljanjem napak, ki da so Sloveniji škodovali doma in v tujini, ne bo ponovno razočaral. Vodja po* slanskega kluba SKD pa je razložil, zakaj njihova stranka stopa v vlado, saj s tem izpolnjuje volilno obljubo o prednosti interesov Slovenije pred strankarskimi. Prepričani so> da bo ta vlada ob že doseženi politični demokraciji sposobna doseči tudi gospodarsko demokracijo.
Rezultati tajnega glasovanja o celotni listi so pokazali, da večina poslancev predlog kadi-datov za ministre podpira. • Š.Žargi
Hura, počitnice! Gorenjski učenci in dijaki imajo ta teden zimske počitnice. Čeprav že nekaj let na ministrstvo za šolstvo in šport dežujejo pobude, naj bi enotedenske počitnice imeli vsi slovenski šolarji hkrati, bodo Ljubljančani, denimo, ostali doma šele prihodnji teden. Tako, žal, odpade marsikatera počitniška izmenjava, ki bi bila letos zaradi pomanjkanja snega še posebej dobrodošla. Redki srečneži sneg vendarle imajo tudi letos. Šolarji s Koroške Bele so se ga takole razveselili v Ratečah. Nekateri so bili zadovoljni tudi s sankami. # H. J., foto: G. Sinik
Imenitna dosežka gorenjskih smučarjev na tekmah svetovnega pokala
Predazzo je za Petka srečen kraj
Franci Petek drugi na veliki skakalnici v italijanskem Predazzu, Jure Košir na zadnji slalomski tekmi pred svetovnim prvenstvom na Japonskem odličen četrti.
Kranj - Italijanski Predazzo je za smučarskega skakalca Francija Petka očitno zelo srečen kraj: pred dvema letoma je tod postal svetovni prvak, v soboto pa je na deseti tekmi skakalcev za svetovni pokal osvojil odlično drugo mesto.
Po denar na zavod
Vsi, ki «o od februarja 1991 dalje prejemali prenizka nadomestila za Čas brezposelnosti, imajo po odločitvi ustavnega sodišča pravico do razlike. Upravni odbor republiškega zavoda za zaposlovanje je na petkovi seji sklenil, da bodo reševali vsak primer posebej in naredili poračun« Oškodovanci naj se oglasijo na zavodih za zaposlovanje in zahtevajo premalo izplačan denar. Premajhna nadomestila naj bi dobilo okrog 29.000 ljudi.
V Četrtek, 28. januarja, bo ob 17. uri gost programa
RADIA KRANJ
slovenski predsednik
MILAN KUČAN
Enourno kontaktno oddajo bodo prenašale vse slovenske lokalne radijske postaje
Pokrovitelj prenosa: Merkur Kranj
m... vfm-s"
Jure Košir
Petku je že v petek na treningu šlo zelo dobro. Z dvema dolgima skokoma 115 in 115,5 metra je malo zaostal le za japonskimi skakalci, med katerimi se je s serijo treh skokov več kot 120 metrov še posebej izkazal Noriaki Kasai. Sobotna tekma ni prinesla presenečenja. Kasai je "ponovil" dva odlična skoka in prepričljivo zmagal. Petek je bil po prvi seriji z daljavo 115 metrov četrti. V drugi je skočil kar štirinajst metrov manj, a ker so zaradi težavnih vremenskih razmer (pihal je rahel pobočnik) skočili precej manj tudi njegovi tekmeci, je kljub temu osvojil odlično drugo mesto. Franci je bil dosežka še posebej vesel, saj je dobro pripravljenost, ki jo je kazal že na prejšnjih tek-
mah, v soboto kronal še z dobrim rezultatom.
Je drugo mesto Francija Petka spodbudilo tudi 20-letne-ga Jureta Koširja, ki je na slalomski tekmi svetovnega pokala v švicarskem Vevsonnazu v nedeljo prvič štartal v prvi kakovostni skupini? Vraževerneži so že napovedovali, da štartna številka 13 Juretu ne bo prinesla sreče, vendar pa je mladi smučar iz Mojstrane na slalo-mišču pokazal, da nekaj veljajo le jekleni živci, zbranost, samo-zaupanje, občutek za tveganje... Jure je tudi v sedmi slalomski tekmi letošnje sezone uspešno prismučal do cilja: po prvi vožnji je imel šesti najboljši čas, v drugi je napredoval še za dve mesti. V skupni slalomski razvrstitvi svetovnega pokala je na četrtem mestu; pred njim pa so le tako slovita imena, kot so Fogdoe (Švedska), Tomba (Italija) in Stangassin-ger (Avstrija). • C. Zaplotnik
SLOVENCI PO SVETU
Zasedanje Konference Slovenskega svetovnega kongresa za Slovenijo
Ladja je ostala na čereh
Sprejeli program in statut, vendar ostali brez vodstva. Ljubljana, 25. januarja - V Cankarjevem domu je bilo v soboto 3. letno zasedanje Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Republiko Slovenijo, ki naj bi z dopolnitvijo programa, sprejetjem statuta in izvolitvijo novega vodstva presegla krizo, ki so jo v tej organizaciji povzročila predvsem politična nesoglasja. Po dolgotrajni razpravi, mestoma ponovno predvsem spolitizirani, so prvi dve nalogi opravili, nesklepčnost po sedmih urah zasedanja pa je preprečila izvolitev novega vodstva.
Čeprav v poročilu o delu Konference za Slovenijo Slovenskega svetovnega kongresa dosedanji predsednik Franc Mi-klavčič ni omenil precejšnjih političnih nesoglasij, ki so konferenco v preteklem letu pretresala, je razprava pokazala, da prav tu tiči vzrok za težave, s katerimi so se srečevali. Od skupno 14 sekcij jih je delala dobra polovica, pripravili so vrsto prireditev, okroglih miz, predstavitev knjig, razstav in predavanj, pa vse do zelo odmevnega TV omizja. Poseben uspeh je izdajanje revije Slovenski svet - doslej je izšlo 6 vsebinsko bogatih številk, da pa tovrstno povezovanje Slovenstva v svetu lahko vpliva tudi na gospodarske vezi, je dokazalo uspešno srečanje slovenskih podjetnikov na Bledu ter delo mednarodne organizacije Slovenski razvojni partner. Osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje sta bili res eni osrednjih nalog Slovenskega svetovnega kongresa, vendar njuna izpolnitev še zdaleč ne pomeni, daje s tem izgubil svoj pomen in smisel. Potrebno je ohraniti, varovati in razviti našo državo, v odnosih do Slovencev v svetu moramo odpraviti mnoge težave in birokratske ovire, odpraviti v preteklosti storjene krivice in se zavzeti za narodno spravo. Pri tem mora biti Konferenca za Slovenijo, ki je ena od dvanajstih že ustanovljenih, štiri (med njimi tudi za Slovence v BiH) pa so v ustanavljanju, vsem za vzgled. Težave in blokada tega "matičnega" dela bi zelo verjetno prizadelo ali celo ohromilo delo v vseh ostalih. »Pomagajte rešiti to ladjo iz čeri,« je zaključil dosedanji predsednik.
Razprava o poročilu, programu in predlogu statuta se politizaciji ni izognila, zlasti ob predlogu določila, da v vodstvu konference ne bi smeli sodelovati vodilni politiki iz strank in države. Precejšnjo težavo očitno predstavlja zakon o društvih, po katerem mora biti v odsotnosti ostale zakonodaje, organiziran tudi Svetovni slovenski kongres, za drugačen odnos do slovenskih rojakov pa bo potrebno nujno spremeniti tudi zakon o državljanstvu. Slišali smo tudi predlog, da se sedež glavnega odbora iz Trsta preseli v Ljubljano (o tem bi moral odločiti kongres, ki naj bi se sestal na izrednem zasedanju), saj bi bili tu drugačni pogoji za delo. Kljub precejšnjemu razumevanju komisije pri skupščini, obeh dosedanjih ministrov za Slovence po svetu, bo več skrbi potrebno tudi financam in gospodarjenju, kjer zlasti sponzorstvo ne daje pričakovane pomoči. Kljub mnogim stičnim točkam ter skupnim nalogam doslej sodelovanja s Slovensko izseljensko matico niso uspeli razviti, v vili na Poljanski cesti pa naj bi uredili Slovenski narodni dom. Zavzeli so se tudi za urejanje položaja slovenske manjšine v sosednjih državah po načelih recipročnosti, več odločnosti in zaščite slovenstva pa pričakujejo tudi pri urejanju odnosov s Hrvaško.
Precejšnji politični pritisk - od trditve, da je prisoten le Demos, pa do očitka, da je bila udeležba strankarsko organizirana - je verjetno povzročil sprejem statutarnega določila o prepovedi sodelovanja politikov, za izvolitev novega vodstva pa jih je od 188 udeležencev le ostalo premalo, zato naj bi s tem nadaljevali čez 14 dni. • Š.Ž.
STRANKARSKE NOVICE
Narodni demokrati Slovenije
Narodni demokrati krilo SKD
Ljubljana, 25. januarja - V soboto je svet Narodno demokratske stranke Slovenije ocenjeval svoj volilni neuspeh, ki je to stranko postavil v položaj zunajparlamentarne stranke in pri tem ugotovil za to več vzrokov. Poglavitno razočaranje je bilo skromno število glasov razlaščencev, pričakovanih rezultatov ni dal skupen nastop s Slovensko gospodarsko stranko, pojav skrajno desničarske nacionalne stranke pa je vplival na to, da je bila njihova zmerna in trezna narodnja-ška politika premalo opažena in upoštevana. Precej resignirano je izvenela ugotovitev, da se v politiki ne splača biti načelen in pošten, saj bo očitno potrebno program, ki da je dosleden in načelen, popraviti. V kratkem nameravajo sklicati izredni kongres, na katerem bodo predlagali združitev s SKD, ki naj bi postali krilo te stranke, vodstvo stranke pa naj bi zaradi volilnega poraza ponudilo tudi svoj odstop. Pridružitev SKD bo omogočala, da ostanejo pravna oseba, da ohranijo lastno organizacijsko strukturo, dobili pa naj bi tudi sedmino možnosti upravljanja v organih SKD. • Š.Ž.
Slovensko ekološko gibanje
Za sanacijo okolja je odgovorna tudi država
V pismu, ki ga je Slovensko ekološko gibanje poslalo predsednikoma državnega zbora in sveta, poudarjajo, da želijo delovati kot civilno družbeno gibanje in da ne bo potrebe, da se obnašajo kot politična stranka. Opozarjajo, da je nastala v naši državi opazna zamuda pri sprejemanju vrste predpisov, kjer je na prvem mestu zakon o varstvu okolja, nepomembne pa tudi niso dopolnitve in predlogi sprememb, ki so jih pripravili na zakon o družbah, ki še tudi ni sprejet, ter za spremembe v davčni politiki, podeljevanju koncesij in o zavarovalništvu. Vključevanje Slovenije v mednarodne monetarne institucije mora upoštevati tudi potrebe po sanaciji našega okolja, kjer se nova država ne bo mogla izogniti napakam, ki jih je na tem področju nasledila, v nacionalnem programu pa bi morali upoštevati, da sami onesnaževalci v celoti ne bodo sposobni za odpravo posledic. S trditvijo, da so slovenske železarne ekološko sanirane po svetovnih standardih, se ne strinjajo. Pričakujejo, da jih bosta oba naslovnika pisma, kljub verjetni obilici dela, utegnila sprejeti na neposredni razgovor. • Š.Ž.
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Tretje zasedanje državnega zbora
Vlada in zakonodaja
Z izvolitvijo vlade naj bi opravili najpomembnejši del konstituiranja izvršne oblasti po zadnjih volitvah.
Ljubljana, 25. januarja - Danes se je začelo tretje zasedanje Državnega sveta slovenskega parlameta, na katerem naj bi izvolili novo slovensko vlado. Na predvidoma tridnevnem zasedanju pa je na dnevnem redu še 22 točk, med katerimi so v večini zakoni, ki so bili že v postopku v dosedanji slovenski skupščini. Pripravljeni so tudi zakoni, ki naj bi omogočili začetek uresničevanja zakona o privatizaciji.
Ker pred tednom dni še ni bilo jasno, ali bo izvoljeni mandatar dr. Janez Drnovšek uspel pripraviti predlog kandidatov za novo slovensko vlado, te točke dnevnega reda na vabilu
še ni, pač pa le opozorilo, da bo s tem dnevni red razširjen. Kljub temu bo zagotovo to danes osrednja točka dnevnega reda in prevladuje prepričanje, da posebnih zapletov z izvolit-
vijo ob dve tretjinski podpori poslancev, ne bi smelo biti.
Ker dosedanja vlada lahko v času od volitev do imenovanja nove vlade lahko opravlja le tekoče zadeve, ne more pa predlagati zakonov, so tokrat na dnevnem redu le zakoni, ki so bili v zakonodajnem postopku že v preteklem sklicu. Med najpomembnejšimi so zagotovo zakoni o Agenciji Republike Slovenije za prestrukturira-
nje In privatizacijo podjetij, o Skladu za razvoj o Slovenskem odškodninske skladu ter o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v bistvu pomenijo zakonsko podlago za ustanovitev organov, nujno potrebnih in previđenih v našem sistemu privatizacije. S posebnim zakonom naj bi na tokratnem zasedanju spremenili stopnje prispevkov za zdravstvo in pokojninsko zavarovanje, s spremembo zakona o davkih, pa naj bi preprečili zaslužkarstvo pri preprodaji stanovanj. Bolj naj bi z novo zakonodajo zavarovali tudi terjatve upnikov, veliko pozornosti pa bo verjetno veljalo zakonu o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog ter spremembam zakona o zadrugah. O poteku zasedanja bomo poročali v petek. • S.Ž.
Ministrski kandidati so se predstavili
Ljubljana, 25. januarja - V četrtek in petek se je pred začasnimi komisijami državnega zbora za posamezna področja predstavilo vseh petnajst kandidatov za ministre v novi slovenski vladi. Po predstavitvah svojih programov in pogledov na področja, ki naj bi jih kot ministri prevzeli, so odgovarjali na vprašanja. Kandidate so komisije potrdile soglasno ali z veliko večino, le pri kandidatu za obrambnega ministra Janezu Janši se je hudo zataknilo. Na kratko povzemamo programske poudarke ministrskih kandidatov:
Lojze Peterle - ministrstvo za zunanje zadeve: Prednost v zunanji politiki naj imajo odnosi s sosedi, regionalno sodelovanje in povezovanje, nadaljnja promocija Slovenije in krepitev ekonomskega in političnega položaja Slovenije v mednarodni skupnosti.
Dr. Davorin Kračun - ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj: Krepitev ekonomskih odnosov s tujino, razvoj trgovine, pospešitev privatizacije in skladni materialni razvoj, so najpomembnejše točke, ki bodo zahtevale prilagajanje našega gospodarskega sistema svetovnemu in evropskemu. Nujna bo tudi nadaljnja stabilizacija, umiritev inflacije in brzdanje brezposelnosti.
Ivan Bizjak - ministrstvo za notranje zadeve: Zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti delovanja organov za notranje zadeve, skrb za varnost ljudi in premoženja, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, zagotavljanje varnosti slovenskih meja in taksa organizacija policije, da bo delovala ■•kot uspešen servis občanov.
Dr. Maks Tajnikar - ministrstvo za gospodarstvo: Perspektiva razvoja slovenskega gospodarstva je v razvoju malih in srednjih podjetij, pri čemer se morajo zgledovati in zasledovati cilje, ki jih uspešno uresničujejo v vzhodnoazijskih državah. Naloga ministrstva je ustvarjati pogoje in možnosti za tak razvoj in pomoč pri kadrih, denarju, prodoru na svetovne trge, tehnološki posodobitvi in promociji.
Sergij Pelhan - ministrstvo za kulturo: Ker je stari model kulturne politike razrušen in novega še ni, bo osnova bodoče politike sprejeta resolucija o kulturi. Potrebno je pripraviti in sprejeti novo zakonodajo za področje kuturnih dejavnosti in s proračunskim deležem ter davčnimi olajšavami ustvariti spodbudnejše razmere za razvoj teh dejavnosti.
Jožica Puhar - ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: Ministrstvo bo zaradi razširitve svoje dejavnosti potrebno reorganizirati in okrepiti, največ sil pa bo zahtevala sklenitev socialnega partnerstva in sodelovanje s sindikati. Pokojninski sistem naj se ne bi spreminjal, z aktivno politiko zaposlovanja pa naj bi izpolnili obljubo o 100.000 novih delovnih mestih.
Dr. Slavko Gaber - ministrstvo za šolstvo in šport: Nadaljevali bodo z začetim projektom preobrazbe šolskega sistema, za
kar je pripravljena že vrsta osnutkov novih zakonov. Liberalen in demokratičen šolski sistem mora vsebovati tudi diferencirano ponudbo, zato mora biti prostor tudi za zasebno pobudo. Podpirali bodo avtonomno držo učiteljev in njihove upravičene zahteve po ustreznejših plačah.
Mag. Mitja Gaspari - ministrstvo za finance: Nujna je nova zakonodajno institucionalna ureditev na področju financ, ki naj bi do leta 1994 postala primerljiva s svetom. Javna poraba je na zgornji meji zdržnosti, nujno je tudi zaustaviti rast plač v nekaterih dejavnostih. Prihranke pri vojski in policiji naj bi usmerili predvsem za sanacijo podjetij, bank in socialno mrežo.
Igor l j mek • ministrstvo za promet: Ker
nam grozi prometna in telekomunikacijska izolacija je potrebno začeti s pospešenimi pripravami izgradnje tovrstne infrastrukture. Prednost pri izgradnji cest in železnice bo imela smer povezave Italije z Madžarsko, ekološke zahteve pa terjajo tudi preusmerjanje prometa iz cest na železnico. Prometne in telekomunikacijske organizacije se bodo morale reorganizirati tako, da bodo pokrivale svoje stroške.
Dr. Božidar Voljč - ministrstvo za zdravstvo: Skušali bodo ohraniti kontinuiteto razvojnih usmeritev zdravstva iz leta 1992,
ki jih bodo prilagajali možnostim slovenske družbe. Več pozornosti bo možnostim razvoja zasebništva, v načrtu pa imajo tudi poenotenje cen zdravstvenih storitev.
Janez Janša - ministrstvo za obrambo:
Ključna naloga naslednjega mandata je pripraviti zasnovo nacionalne varnosti in s tem v zvezi definiranje strategije zunanje varnostne politike. Pri borbenih sistemih smo na začetku, zlasti obramba zračnega prostora je naša najšibkejša točka. Delež narodnega dohodka za obrambo je daleč pod povprečjem in ne omogoča preseganja takega stanja.
Dr. Rado Bohinc - ministrstvo za znanost in tehnologijo: Prioritetna naloga je priprava nacionalnega raziskovalnega programa, ki pa ne sme biti spisek prednostnih raziskovalnih področij, pač pa sistem kriterijev in pogojev za merjenje raziskovalne učinkovitosti. Zelo pomembna bo tudi koordinacija razvojnih politik in ustvarjanje pogojev ter spodbud za nastanek raziskovalnih enot v gospodarstvu.
Miha Jazbinšek - ministrstvo za okolje in prostor: Ohranitev okolja in narave kot dobrine bo poslej samostojno področje tega ministrstva, načrtujejo pa tudi reorganizacijo vodnega gospodarstva ter uprave za jedrsko varnost, ki poslej ne bi več vključevala inšpektorata. Na stanovanjskem področju potrebujemo nacionalni program, zakon pa naj bi spremenili v zvezi z dena-cionaliziranimi stanovanji.
Miha Kozinc - ministrstvo za pravosodje:
Spremenjene razmere zahtevajo reorganizacijo sodstva, njegovo neodvisnost in ustrezno novo zakonodajo s področja kazenskega in civilnega prava. Naraščanje kriminalitete narekuje tudi posodobljenje zaporov.
Dr. Jože Osterc - ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo: Naloge na področju kmetijstva vsebuje strategija razvoja slovenskega kmetijstva, ki v funkciji zadostnih količin hrane, ohranjanja kmetijskih površin, njihovo obdelanost, varovanje okolja, ohranjanje poseljenosti in temeljev turizma vidi predvsem družinsko kmetijo. • Š.Ž.
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Slovenska ljudska stranka
Nobene spremembe meja
Konec preteklega tedna se je na Koprskem pri podružnici SLS Slovenska Istra mudil predsednik SLS Marjan Podobnik. Na pogovoru so se dotaknili tudi reagiranja slovenskih oblasti na zahteve nekaterih političnih krogov v Italiji za revizijo Osimskih sporazumov tudi s spremembo meja na škodo Slovenije. Menili so, da se je potrebno zavzemati za dobrososedske odnose, vendar odločneje zavrniti in protestirati proti spremembam meja. V Državnem zboru bo SLS postavila poslansko pobudo za jasno opredelitev slovenske politike do teh vprašanj, kakor tudi do občasnih hrvaških izzivanj v Piranskem zalivu.
Slovenski krščanski demokrati
Državni interesi nad strankarskimi
Ljubljana, 25. januarja - Podpredsednik SKD Ivan Bizjak je na redni petkovi tiskovni konferenci SKD spregovoril o sodelovanju SKD v novi slovenski vladi. Poudaril je, da način, kako so se vključili v vlado, potrjuje, da so znali uresničiti svojo predvolilno obljubo o tem, da so jim interesi države Slovenije pomembnejši od ozko stran-
karskih. Z uporabljeno formulo za sestavo vlade nihče ni popolnoma zadovoljen, je dejal, vendar prav rezultati volitev, kjer nobena skupina programsko sorodnih strank ni dobila zadovoljive večine, narekujejo tak sporazum.
Pred Slovenijo so odločilna in zelo občutljiva leta, ko se bo odločalo o bodočem razvoju in ali bomo s plačilom za napake preteklosti ostali brez razvojnih možnosti, kar pomeni nadaljnjo agonijo. Sedanja vlada sloni na koalicijskem sporazumu treh strank: LDS, SKD in SDSS, medtem ko Združena lista vstopa v vlado po posebnem sporazumu. Prihodnost bo pokazala ali se bodo potrdila pričakovanja, da se na tak način stabilizira slovenski politični prostor.
Posebej za Gorenjski glas smo Ivana Bizjaka vprašali, kako bo delovala vladna medstrankarska koordinacija in na kakšen način bodo sodelovali poslanski klubi strank, ki podpirajo vlado. Odgovoril nam je:
»Podrobnega dogovora o tem še ni, predvidevam pa, da se bodo poslancem na skupnem sestanku razložile poglavitne značilnosti posamezne rešitve in se odgovorilo na posamezne pomisleke in pripombe, ki se ob tem pojavljajo. Izkušnje kažejo, da je to zelo potrebno, da ne pride do takega razčiščevanja nato na parlamentarni seji. Pri tem si ne pred' stavljam, da bi pri tem sodelovali vsi štirje poslanski klubi, pač pa le tisti, ki so podpisali koalicijsko pogodbo.« • S.Ž.
Ustanovitelj ia iidajatelj
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor ia glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica - Leopoldina Bogataj / Novinarji ia uredniki: Helena Jclovčan. Jože Kosnjek. Lea Mencinger. Slojan Saje. Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplolmk, Danica Zavrl - Žle-bir. Andrci 2alar. Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vo/liC / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava ta tisk: Media An, Kranj / Tlak: Podjetje DELO - TCR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: MoJe Pijadeja I. Kranj, telefon: 211-860. 211-835. lelefan: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleisveisova 16. Kranj, telefon: 218-463, tclcfax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon 217 960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 140 DLM Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnemc RMI 23/27-92)__
Uspel projekt sodobnega računalniškega opismenjevanja
Znanje iz potujoče učilnice
Primer uspele zasebne predvsem pa strokovne pobude, ki jo je s srečno roko podprla občina.
Vsem, ki so že vsaj od daleč slišali kaj resnega o računalništvu, je jasno, da gre za področje s skoraj prav nepojmljivo hitrim razvojem, kjer praktično že vsako leto prinese novo generacijo opreme, vzporedno s tem pa se razvijajo tudi programi. Zadrego z odsotnostjo ali z zastarelo opremo je za kranjske osnovne šole občina resila s prenosno računalniško učilnico, v kateri se na sodobnih računalnikih s sodobnimi programi 300 učencev v 20 skupinah srečuje s prvimi računalniškimi znanji.
Ni še deset let, ko smo mnogi Slovenci, pa tudi osnovnošolci na mnogih šolah v Sloveniji v pravi računalniški evforiji udarjali po "radirkah" Sinclerjevih Spektru-mov, ali v najboljšem primeru na Commodorjih 64, ter se seznanjali z logiko preprostih programov v računalniškem jeziku ba-sic. Skupaj s takrat visokoleteči-mi Partnerji tedanje (danes že Pokojne) Iskre Delte je vse skupaj nepreklicno pometel čas in nastopila je doba osebnih računalnikov. Evforiji seznanjanja je sledila evforija opremljanja, ki je sprožila vprašanja potrebnega znanja, in danes lahko zelo mirno ugotovimo, da smo pri tem zaostali, da je oprema slabo, premalo in neredko neprimerno izkoriščena. Če je vsesplošno znano, da se je najlažje naučiti plavati, smučati, ali kar že je podobnih spretnosti, v rani mladosti, da se svinčnik in poštevanka najlažje obvladujeta prav tedaj, pa smo na računalniška znanja, ki prav teko najlažje najdejo svoje mesto v mladih možganskih zavojih, ob skoraj neobvladljivem razvoju skoraj pozabili.
»Kar žal nama je, da se nekateri nadarjeni učenci tako pozno srečajo z osnovami računalništva,« sta zatrdila mlada profesorja kranjske Gimnazije diplomirana inženirja računalništva Brane Križnar in fizike Darko Zupane, »saj bi bil napredek lahko večji, če se v srednji šoli ne bi ukvarjali z abecedo in osnovnimi rutinami.« To je bil tudi motiv, da sta ponudila projekt računalniškega opismenjevanja osnovnošolcev, za katerega sta dobila na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije tudi strokovno verifikacijo. Z velikim posluhom tedanjega predsednika kranjske vlade Vladimirja Mohoriča se je v občinskem proračunu našlo sredstva za nakup osmih zmogljivih prenosnih računalnikov (PČ 386) in programske opreme in z šolskim letom 1992 - 1993 začela z izvajanjem 70-urnih programov. Odziv je bil presenetljiv: od pričakovanih 10 do 15 skupin na 10 kranjskih osnovnih šolah, danes redno deluje 20 skupin v katerih sodeluje 300 osnovnošolcev iz 7. in 8. razredov, pri čemer je zanimivo tudi to, da ni nikakršnega
Brane Križnar    Darko Zupane
osipa. Dogovorili so se, da so stroški razdeljeni na tri dele: z nakupom omenjene opreme v vrednosti 2 milijona tolarjev je tretjino pokrila občina, tretjino plača za pouk šola, tretjino v vrednosti 3.500 tolarjev pa starši. Odločitev za obremenitev staršev je bila zavestna: da se zbere le resne prijave, plačilo možno v treh obrokih, za tiste, ki tega morda ne zmorejo, pa zastonj.
Osnovni program obsega seznanjanje z računalnikom in njegovo zgradbo, spoznavanje programskega okolja Okna (MS Windows) s primeri uporabe (risanje, oblikovanje baz, urejanje besedil, itd.) ter programski jezik Logo in osnove Pascala. Poznavalcem teh programov bo z navedenim jasno, da gre za sodobno programsko opremo, vsako uro pa "otroškim dušam primerno" zaključijo z izbranimi igricami. Že omenjeni nakup prenosnih računalnikov pa pomeni, da se celotna oprema zlahka seli. iz šole
na šolo, tako da ugotavljajo, da so računalniki izkoriščeni po 40 ur na teden. Naj še omenimo, da se bo po koncu programa uspešna udeležba štela za opravljeni fakultativni pouk in temu primerno to z oceno vpisalo tudi v spričevalo.
Inženirja Križnar in Zupane, ki sta za izvajanje te dejavnosti ustanovila tudi firmo RIO, pa razmišljata tudi že v naprej: želela bi, po prvih dobrih izkušnjah, pouk po zahtevnosti zdiferencira-ti na tri stopnje in prvo ponuditi že za učence 5. in 6. razredov, to je v starosti, kot se tovrstni pouk začenja na Zahodu. Ker sama tega ne bi zmogla, sta pripravljena na usposabljanje učiteljev, ki bi tak pouk vodili in te storitve ponujata tudi šolam v drugih občinah.
Ko je pretekli teden to dejavnost in "svojo investicijo" obravnaval občinski izvršni svet, je ugotovil, da je bila to dobra naložba in da kaže tudi letos s tem vlaganjem nadaljevati. Sproženo je bilo tudi vprašanje uvajanja pouka drugih predmetov s pomočjo računalnikov - po vsej Sloveniji je znan program Petra, ki omogoča lažji in učikovitejši pouk npr. slovenskega jezika na tak način. Za tak pristop so seveda potrebne (nepremične) računalniške učilnice na posameznih šolah, ki pa jih šole v občini Kranj ne premorejo. Naša sogovornika sta posvarila pred morda prevelikim zalogajem, ki bi lahko ponovil nekdanjo napako s Partnerji (premalo znanja in programov za delo), vendar sodita, da bi bila oprema za računalniško učilnico (stane približno 1,5 milijona tolarjev) na dveh do treh šolah ravno prav velik sicer neizogibni korak. Če občini pri tem priskoči na pomoč še kakšno podjetje, že doslej videno zagotavlja dobro naložbo. • Š.Ž.
Pomlad na slovenskih smučiščih
Žičničarji v izgubah
Kranj, 25. januarja - Gorenjske žičnice so obratovale le nekaj dni, zato bodo hude težave z izplačili osebnih dohodkov in poravnavo obveznosti. Za umetno zasneževanje bi na Kobli potrebovali 2 milijona nemških mark in v Kranjski Gori 18 milijonov nemških mark, za posodobitev pa na Krvavcu 3 milijone nemških mark in na Voglu °d 8 do 19 milijonov mark.
Slovenski in tudi gorenjski žičničarji že napovedujejo, da jih bo letošnja zelena zima izjemno Prizadela, zato kratkoročno pričakujejo, da jim bo država omogočila odplačilo davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov za dobo treh let in odložitev vračila kratkoročnih kreditov vsaj za leto dni. Vlada naj bi letošnjo zimo označila za naravno katastrofo in smučarskim središčem nadomestila izpad dohodka. Dolgoročno Pa so nujne sistemske rešitve ob finančni podpori države, saj smučarska središča ogromnih investicij za umetno zasneževanje prog nikakor ne zmorejo.
Na Krvavcu že tretjo sezono žičnice niso obratovale niti en sam
dan, na Kobli so se na umetnem snegu smučali osemnajst dni, petnajst dni je bilo smuke na Voglu. Na Starem vrhu in na Soriški planini so nekaj smučišč sicer zasne-žili, a je po novem letu sneg pobralo. V Kranjski Gori so umetno zasnežili poligon in podkorenska smučišča, kjer je smuka možna še zdaj, vendar pa kranjskogorskih smučišč, kjer zaradi pomanjkanja instalacij lahko improvizirajo le z enim topom, zas-nežiti niso mogli.
Gorenjska smučišča bi za posodobitev in za umetno zasneževanje nujno potrebovala sredstva: na Kobli bi potrebovali 2 milijona nemških mark, na Krvavcu v prvi fazi 3 milijone nem-
Pomlad na gorenjskih smučiščih - Zima brez snega najbolj pesti gorenjske žičničarje, ki sami nimajo denarja za umetno zasneževanje. Vlada naj bi jim odpisala kratkoročne kredite, davke in prispevke, nujne pa bodo seveda sistemske rešitve. Če januarja ni ne naravnega in ne umetnega snega, je zimske sezone več ali manj že konec...- Foto: Gorazd Sinik
ških mark, na Voglu za posodobitev žičnic od 8 do 19 milijonov mark, v Kranjski Gori za projekt umetnega zasneževanja 18 milijonov mark. Vendar pa banke ne dajejo ne poroštva in ne kreditov. V Kranjski Gori so se dogovarjali s HIT-om Nova Gorica, saj imajo projekt pripravljen že leto in pol in so decembra tudi dobili gradbeno dovoljenje, vendar se zaradi dragega posojila s
HIT-om niso mogli dogovoriti.
Na sosednjem Koroškem je vlada žičnicam lani pomagala in tako pomoč od slovenske vlade pričakujejo tudi naši žičničarji, saj nekatere v najslabšem primeru čaka likvidacija. Od vlade pa predvsem zahtevajo pojasnilo o tem, ali sploh lahko računajo na sistemske rešitve ali ne.
• D. Sedej
Kako razmišljajo o zamenjavi župana Vitomirja Grosa v kranjskih strankah - II
Preverjanje zaupanja v župana je demokracija
Kranj, 25. januarja - Mnenju štirih strank, ki smo jih objavili v zadnji številki, tokrat dodajamo še nekatera mnenja strank, ki naj "potešijo" radovednost Kranjčanov vsaj s slutnjo o tem, kako se bo vse skupaj končalo. Ferdo Rauter, Socialistična stranka Kranj: »Kot je znano, smo poslanci Socialistične stranke v družbenopolitičnem zboru glasovali za uvrstitev predloga za razrešitev predsednika občinske skupščine na dnevni red in prav tako za zahtevo tega zbora po sklicu skupnega zasedanja vseh treh zborov. Vse iz prepričanja, da je tudi razprava in glasovanje o zaupnici oziroma nezaupnici pomemben del demokracije, ki nikomur ne daje večnih pravic in položajev, pač Pa se v vsakem času to lahko ugotavlja, aH je posameznik s svojim ravnanjem upravičil dano mu zaupanje tistih, ki so ga volili. Glasovanje o nezaupnici je torej tehtanje ali, če hočete, vrednotenje opravljenega, najbolj normalni inštrument igre, ki ji pravimo demokracija, in je tisti, ki nima čiste vesti, se bo temu izogibal. Govorjenje o zarotah, takšnih ali drugačnih, je zgolj izgovarjanje za naivne. Socialistična stranka si je v kranjski skupščini vse od volitev v letu 1990 prizadevala za čimbolj konstrukti-
vno sodelovanje in iskanje skupnih rešitev, zato nam ni vseeno, ali bo ta skupščina, ki ima pogosto težave pri tem, sploh še delovala. Blokada bi bila najslabša izbira.«
Inž. Alojz Grmek, Liberalna stranka Kranj: »V Liberalni stranki bomo stališče do predloga za zamenjavo predsednika občinske skupščine obravnavali v torek, zato vam lahko povem le osebno stališče. Menim, da za sorazmerno kratek Čas, ki ostaja do volitev v občini, niso smotrne nobene menjave, zato naj g. Gros ostane do konca tega občinskega mandata. Kar se tiče nevarnosti blokade občinske skupščine, sem prepričan, da bodo Grosovi nasprotniki spoznali, da je potrebno nekatere nujne zadeve reševati, in da se mora ta kadrovski nesporazum podrediti oz. umakniti reševanju za občino pomembnejših vprašanj. Prepričan sem, da bi Kranj z vsem, kar bi se dogajalo ob taki zamenjavi, izgubil več kot, če g. Gros ostane. Dodam pa lahko, da je po mojem mnenju g. Gros dobro vodil skupščino, je skrajno pošten ter kar prislovično dosleden, in to marsikomu v teh časih raznih grabe-žev in prisvajanja ne ustreza. Še več: Gros je po mojem trdnem prepričanju garant za to, da se bo v obsegu njegove-
ga vpliva in vedenja delalo pošteno. Dogodek na volitvah je morebiti vreden obžalovanja, vendar o njem vem premalo, da bi mogel soditi.«
Rok Žibert, Narodni demokrati Kranja:
»Po našem mnenju ne gre za vprašanje Gros "da" ali "ne", ampak za vprašanje demokracija "da" ali "ne". Predsedniku kranjske občinske skupščine nihče ne more odvzeti njegovih zaslug za bistvene premike v kranjskem političnem prostoru in to v odločilnem času prehoda v strankarsko demokracijo. Dejstvo je, da je bil na to funkcijo izvoljen po odločitvi poslancev kranjske občinske skupščine, zato ne podpiramo pobude SDP za njegovo odstavitev po vzoru beograjskih "jogurtnih revolucij". Njegovo ravnanje v zadnjem času je Narodnim demokratom vse bolj nerazumljivo in predvsem neproduktivno, zato z njim ne moremo soglašati. Naši poslanci v občinski skupščini bodo zato storili vse potrebno, da bo skupščina lahko preverila, ali še zaupa svojemu predsedniku. Edina demokratična možnost je sklic skupne seje vseh zborov občinske skupščine, ki ga od predsednika čimprej pričakujemo. Na skupni seji sprejeto odločitev bomo Narodni demokrati spoštovali.« # Š.Ž.
Poselitev predilniške vile v Tržiču
Največ prostorov za davkarijo
Tržič, 25. januarja - Nekdanja Glanzmannova vila, ki je v lasti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, ne bo več samevala. Pritličje bo ohranila tovarna za svoj posebni program, večino zgornjih prostorov pa bo zasedla tržiška enota republiške uprave za javne prihodke. Selitev verjetno konec tega tedna.
Vselitev v predilniško vilo bo davkariji izboljšala delovne razmere, strankam pa podaljšala pot do občinske uprave. - Foto: S. Saje
Po uvedbi stečaja za Bombažno predilnico in tkalnico Tržič je prišlo tudi do osipa administracije, predvsem računovodske službe. Zaradi zmanjšanja števila delavcev in nujnih omejitev stroškov so upravo izselili iz nekdanje vile, ki je odtlej samevala. Nekaj posameznikov se je sicer že prej zanimalo za najem prostorov v vili, vendar do izteka stečajnega postopka predilnica ni mogla razpolagati s svojimi nepremičninami.
Naš interes je, da oddamo večino prostorov enemu samemu uporabniku, ugotavlja direktor BPT Tržič Matija Roblek -Majcen. Z republiško upravo za javne prihodke so uspeli skleniti pogodbo za najem prvega nadstropja in dela mansarde. V zgornjih prostorih bodo sprejeli še dve ali tri manjše firme, pritličje pa bodo ohranili za svoje potrebe. Kot razmišljajo, naj bi tam deloval njihov inkubator podjetništva, nekaj prostorov pa bodo po vsej verjetnosti namenili tudi trgovskemu programu.
Vodstvo predilnice je že v preteklosti poskrbelo za popravilo strehe na vili, pred vselitvijo najemnikov pa so morali zamenjati talne obloge in obnoviti oplesk notranjih sten. Tržiška davkarija je v svoje prostore že namestila novo opremo, dokončno selitev pa načrtujejo konec tega tedna. Kot je še povedal vodja tržiške enote Pavel Gros, so bili zaradi prostorske stiske v občinski stavbi prisiljeni iskati večje prostore. Ker jih tam niso dobili, so se odločili za selitev v predilniško vilo. Doslej so imeli namreč 12 delavcev, po novi sistemizaciji pa jih bo 17, od tega po eden nov pri dohodnini, vodenju odmere in kontroli ter dva pri prometnih davkih. • S. Saje
Preimenovanja naselij in ulic v loški občini
Kakšni bodo stroški?
Škofja Loka, 25. januarja - Občinska komisija za poimenovanje naselij in ulic je v minulih dveh letih zbrala številne predloge za spremembo krajevnih in uličnih imen, javna razprava o tem bo bržkone navrgla še kakšnega. Izvršni svet meni, da je pred dokončnim glasovanjem za morebitno spremembo imena treba imeti v rokah podatke o stroških; koliko bi zamenjava stala občinski proračun in za koliko bo neposredno olajšala žepe ljudi (nove tablice, dokumenti ipd.).
In kaj naj bi v škofjeloški občini preimenovali? V krajevni skupnosti Zminec predlagajo, naj se Hrib pri Zmincu preimenuje v Sv. Petra hrib. Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko daje pobudo za uvedbo uličnega sistema v Frankovem naselju (enako predlagajo v krajevni skupnosti Trata), v Hafnerjevem in Groharjevem naselju ter Dašnici. V Železnikih predlagajo, naj ulica Studeno postane samostojno naselje, za uvedbo uličnega sistema se ogrevajo še v Gorenji vasi in na Godešiču, v Lenartu nad Lušo so za preimenovanje kraja v Sv. Lenart ter za imenovanje novih naselij Dragobaček in Razstovke, v Žireh pa za preimenovanje Ceste Jurišnega bataljona, Dobračevske ulice, C. XXXI. divizije, Pod Žirka, Poti talcev in Trga osvoboditve. Žirovci so tudi za odcepitev dela naselja Žirovski vrh in za njegovo preimenovanje v Snopkovo dolino. Socialistična stranka Slovenije predlaga, naj se katastrska občina Martinj vrh preimenuje v k. o. Sv. Nikolaj in k.o. Podlonk v k.o. Sv. Križ. Hotovlje naj bi postale Hotovlja, Kremenik pa Kremenk, predlagajo Poljanci. Župnijski urad Škofja Loka predlaga predlagajo preimenovanje Blaževe ulice, Cankarjevega trga, Demšarjeve ulice, Jegorovega predmestja, Kidričeve, Kopališke, Partizanske, Potočnikove ulice, Titovega trga in zaselka Pod Plevno. In še pobude že umrlega prof. Franceta Planine, republiške komisije za standardizacijo zemljepisnih imen in Župnijskega urada Škofja Loka; preimenovali naj bi naselja Hotovlje, Rovte v Selški dolini, Dolenje Brdo, Gorenje Brdo, Dolenja Ravan, Gorenja ravan, Prelesje, Podgora, Virlog, Gorenja vas - Reteče, Srednja vas - Poljane, Tomaž nad Prapro-tnim, Florjan nad Zmincem, Pungert, Andreji nad Zmincem, Ožbolt nad Zmincem, Hrib nad Zmincem. • H. Jelovčan
JELOVICA
5|j^pi^PREMIŠUUJETE gSSF^ 0 NAKUPU POHIŠTVA?
^Pokličite ® 064/403-871
Kinološko društvo Škofja Loka
Vsi lastniki psov niso kinologi
Škofja Loka, 23. januarja - Med včerajšnjo letno skupščino so člani Kinološkega društva ugotovili, da je za njimi naporno, vendar plodno leto. Več kot 360 delovnih ur so našteli samo pri urejanju vadišča v Hrastnici. Tri člane so nagradili z društvenimi priznanji, dva pa sta prejela znaka Kinološke zveze Slovenije.
Lani je Kinološko društvo Škofja loka pripravilo več revijalnih nastopov šolanih psov, telesno ocenjevanje za 97 psov ♦različnih pasem, tekmovanje v agilitvju s prvim katalogom prireditve in prvi državni vzrejni pregled, na katerem se je zbralo 344 psov iz Slovenije, je med drugim naštela v svojem poročilu predsednica društva Jelka Simčič. Kot je poudarila, društvo s 127 člani še vedno išče primeren prostor za sestajanje, ki jim ga zaenkrat omogočajo loški borci, tekmovalci pa se urijo na športnih objektih loških teritorialcev. S prostovoljnim delom članstva so začeli urejati vadišče v Hrastnici, kjer že stoji brunarica.
Strokovnost članstva - sedaj imajo 3 sodnike pripravnike in 8 sodnikov za zunanjost in delo - so dopolnili z udeležbo na tečajih za sodnike pripravnikov in vodje tečajev. Komisija za šolanje je pripravila 2,tečaja male šole in po en tečaj osnovnega šolanja, višjih rangov in agilitvja, izpite pa je opravilo 20 psov. Člani so uspešno sodelovali na tekmovanjih za službene in športne pse, žal pa so izgubili kar tri tekmnovalne pse. Referenti za vzrejo so pohvalili ponovno povečanje števila mladičev psov športnih pasem; pri teh je zraslo 88 mladičev iz 20 popisanih iegel; pri nemških ovčarjih so z 18 legli dosegli pol manjši prirastek.
Jelka Simčič o nedavnih pasjih napadih: »Kinologi smo pogosto krivi za napake nečlanov. Obsojamo dejanja nevestnih lastnikov psov, ki ogrožajo ljudi in druge živali. Proti njim ne moremo ukrepati, vsakomur pa smo na razpolago s strokovnimi nasveti Tudi nečlani nas lahko obiščejo vsak prvi četrtek v mesecu na sestankih, ali se pridružijo našemu delu.«
Dobršen del razprave so posvetili opozorilom zaradi ponovnega širjenja stekline v loški občini. Kot je napovedala predsednica, bodo v društvu pripravili letak z obvestili o nevarnostih okužbe domačih živali, njihovi člani pa bodo opozarjali tudi druge lastnike psov na upoštevanje priveza. Gost srečanja, predsednik loške vlade Vincencij Demšar, je menil, da bi morali napraviti red med neskrbnimi rejci psov s skupnimi močmi, kar omogoča lani sprejeti odlok o reji in registraciji malih živali.
Pridobivanje novih članov in morda ustanovitev sekcij v obeh dolinah bo ob izboljšanju sodelavanja z lovskimi kinologi ena pomembnejših letošnjih nalog društva. Razen dviga strokovnosti načrtujejo nove uspehe posameznih članov na pomembnih razstavah in tekmovanjih. Društvo bo maja prireditelj državnega tekmovanja v agilitvju, oktobra pa državne razstave nemških ovčarjev. Na srečanju so članstvo povabili k sodelovanju pri nadaljnjem urejanju brunarice, ki bi jo radi svečano odprli letos poleti. Za spodbudo pri delu naj bi služile tudi pohvale; priznanja društva so prejeli Janez Ziherl, Vladimir Drol in Marija Kavčič iz psarne Anatina, znake KZS pa Janez Plestenjak in Staš Bernik. • Stojan Saje
Javna dela v tržiški občini
Prednost urejanju turističnih krajev
Tržič, 22. januarja - Tržiški izvršni svet je potrdil program letošnjih javnih del. Med njimi je več nalog* s katerimi načrtujejo izboljšanje izgleda v turističnih okoljih. O denarju šele ob sprejemu občinskega proračuna za leto 1993.
Glede na priporočila iz republike so pri sestavi programa javnih del za letos upoštevali potrebo po urejanju krajev s turistično ponudbo. Tako je komisija za turizem obravnavala prijave štirih krajevnih skupnosti in enega društva. Izmed njih je izbrala tiste naloge, katerih uresničitev bi lahko pripomogla k boljši turistični ponudbi kraja.
KS Tržič-mesto je predvidela ureditev turistične pešpoti od Kranjske ceste prek Sv. Jožefa in od podnožja Brčovega rovta do župnišča. KS Bistrica želi očistiti in obnoviti zelenice ter zasaditi živo mejo ob cesti proti Ljubelju. KS Jelendol bi rada uredila in označila steze v okolici Doline in Jelendola ter nadelala pot od Dolžanovega mostu v Dolžanovo sotesko. KS Pod I ju bel j načrtuje ureditev počivališč od Bistrice do Ljubelja in poti do Tominčevega slapa. Planinsko društvo Križe pa predlaga urejevanje okolice pri prenovljeni koči na Kriški gori. Vsa ta dela naj bi od začetka aprila do konca oktobra vodilo Komunalno podjetje Tržič. To podjetje pa predlaga, naj bi v istem obdobju z javnimi deli poskrbeli za urejanje in čiščenje brezin ob strugah in cestah, odstranjevanje divjih odlagališč odpadkov ter čiščenje hudourniških korit, potokov in cestnih prepustov. Obenem bi lahko urejali varstvene pasove vodnih virov in objektov. Poleg teh del predlaga Dom Petra Uzarja urejanje okolice doma v Bistrici, Cestno podjetje Kranj pa vzdrževanje in obnavljanje kategoriziranih cest v tržiški občini.
V program javnih del so vključili na predlog Zavoda za kulturo in izobraževanje tudi restavriranje in konserviranje muzea-lij ter pomoč pri izposoji v tržiški knjižnici. Občinski odbor Rdečega križa je predlagal pomoč pri vodenju evidenc, Center za socialno delo pa pomoč ostarelim v domu upokojencev in na domovih.
Izvršni svet se je strinjal s predlogom programa, v katerega so dodatno vključili še delo v begunskih centrih. Sklenil je tudi, da bo kot naročnik javnih del zagotovil le stimulativni del nagrade za udeležence javnih del. O obsegu sredstev in virih financiranja bo razpravljal po potrditvi tega programa v republiki in ob sprejemu občinskega proračuna. • S. Saje
SALON
|inn
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 222-308
Kompas dobi tudi zemljo
Postopek za izvzem iz javne rabe zemljišča, kjer stoji Mejni turistični servis Kompasa na Ljubelju.
Tržič, 22. januarja - Že skoraj desetletje stojijo objekti Kompasovega mejnega turističnega servisa na Ljubelju na občinski zemlji. Da bi legalizirali to "črno gradnjo" iz preteklosti, je tržiška vlada pristala na začetek postopka za izvzem zemljišča iz javne rabe.
Kompas - Mejni turistični servis iz Ljubljane je prek svojega odvetnika zaprosil občino Tržič za izdajo odločbe, s
katero bi izvzeli iz javne rabe 186 kvadratnih metrov veliko zemljišče za njihovo poslovno stavbo. Po končanem postopku bi Kompas sklenil z občino ustrezno pogodbo za zemljiškoknjižni prenos nepremičnine.
Izvršni svet se je strinjal s predlogi za začetek tega postopka, ki jih je pripravil še prejšnji načelnik oddelka za prostor in okolje Ivan Eler. Kot je na seji predlagala nova načelnica Mojca Basaj-Kos,
bi kazalo določiti tudi funkcionalno zemljišče ob poslovni stavbi ter se s Kompasom pogoditi o odkupu te zemlje. Sedaj namreč pripravlja tržiški arhitekt Nace Primožič iz koprskega Stavbenika načrt za ureditev celotnega mejnega platoja na Ljubelju. Skupaj z Avstrijci pa Slovenija razmišlja tudi o projektih za ureditev starega ljubeljskega prehoda.
Iz vodstva krajevne skupnosti Podljubelj so že dobili soglasje za izvzem zemljišča s Kompasovimi objekti iz javne rabe. Sklep izvršnega sveta o tem pa bodo dali še v enomesečno javno razpravo med prebivalce podljubeljske doline. O sklepu bodo nato dokončno odločali poslanci v tržiški občinski skupščini. S. Saje
Prvi gorenjski modelni projekt zbiranja odpadkov
Hruščani odpadke že sortirajo
Hrušica, 25. januarja - Prvič na Gorenjskem poskušajo z ločenim zbiranjem odpadkov v krajevni skupnosti Hrušica. Posebej steklo, papir in biološki odpadki. Za vsako gospodinjstvo datum odvoza in nabava papirnatih vrečk.
Na Hrušici so že namestili polovico - 110 - lesenih zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, da bi tako vračali industriji surovino, obenem pa prihranili neznansko drag deponijski prostor.
Pri jeseniškem komunalnem podjetju Oniks so se med prvimi na Gorenjskem odločili za
ločeno zbiranje odpadkov in modelni projekt dali v preizkus najprej v krajevni skupnosti
Hrušica. Na Hrušici so pri hišah in blokih že namestili 110 lesenih zabojnikov, ostale pa bodo v teh dneh. Krajane so temeljito seznanili, kaj pomeni ločeno zbiranje odpadkov in bili presenečeni, da so predvsem starejši Hruščani to novost sprejeli z veseljem in navdušenjem.
Direktorica Komunale d.o. o. Mojca Kobentarjeva, ki se že nekaj časa zelo prizadeva, da bi odpadke zbirali ločeno, pravi:
»Na sosednjem Koroškem in povsod po zahodni Evropi danes nikjer ne boste več videli, da se odpadki mečejo v vrečkah v smetnjake in nesortirani vozijo na deponije. V državah zahodne Evrope celo velja, da je vsak kubični meter odpadkov, ki se ne pelje na deponijo, ampak se vrne industriji, državno subvencioniran. Pri nas pa pač ločenih zabojnikov nismo imeli in jih še nimamo, zato se odmetava skupaj tako papir kot steklo in biološki odpadki.
Na Hrušici smo vse seznanili z namestitvijo zabojnikov in jih namestili tako, da bodo občanom kar najbližji. Tako so pri hišah steklenjaki, kontejnerji za biološke odpadke in za papir. Le trije občani Hrušice tega niso hoteli sprejeti, vsi ostali pa so se strinjali s takim načinom sortiranja.
Biološki odpadki se bodo kompostirali, pridobila se bo zemlja, prihranil deponijski prostor, ki je najdražji prostor in ki ga v svetu prav s takšim selektivnim pobiranjem odpadkov poskušajo skrčiti na minu-mum. Industriji bomo tako zmanjšali porabo surovin, vrnili steklo in papir.
Za zdaj tako sortiranje in odvoz odpadkov ne bo za občane nič dražji, saj gre za model, izkušnje pa bomo po pol leta strnili in potem nadaljevali s projektom tudi v drugih krajevnih skupnostih. Za Hrušico smo se najprej odločili zato, ker je krajevna skupnost z »mešanim« prebivalstvom: tu so kmetje, delavci, ki živijo v zasebnih hišah in blokih.
Vsakemu gospodinjstvu bomo sporočili, kdaj bomo odpadke odvažali in kje bodo lahko nabavili papirnate vrečke« • D.Sedej
Društvo TVP Partizan v Gorenji vasi
Obnovili bodo streho na Partizanu
Gorenja vas, 25. januarja - V društvu TVD Partizan v krajevni skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini, ki ima okrog sto članov, so že dvakrat v program, ki so ga sprejeli na občnih zborih v minulih letih, zapisali, da bodo na domu TVD Partizan v Gorenji vasi skušali obnoviti tudi streho. Denarno pa potem tej investiciji nikdar niso bili kos. Letos pa načrtujejo, da se bodo te naloge lotili.
V minulih letih, dveh mandatih sedanjega vodstva oziroma 17-članskega izvršilnega odbora društva so z denarjem in prostovoljnim delom gradili in urejali predvsem športne objekte. Tako se je že nekaj časa dejavnost društva odvijala predvsem po sekcijah, še posebno v košarkarki in teniški; balinarsko pa bodo skušali zdaj oživiti, da bo nastopala v eni od tekmovalnih lig.
Glede na zgrajene športne objekte smo v vodstvu sledili cilju, da so le-ti tudi čimbolj uporabljani. Tako na primer tudi v zimskem času organiziramo rekreacijo za moške in ženske ter predšolske otroke, medtem ko je
v dvorani doma TVD Partizan lahko tudi namizni tenis. Ob takšni usmeritvi, da po prostovoljnem delu oziroma izgradnji objektov le-te tudi koristimo in ob sorazmerno skromnih sredstvih, ki jih društvo dobiva od Športne zveze za izvajanje programa in vzdrževanje objektov, se seveda obnove strehe nismo mogli lotiti. Uspelo nam je do zdaj zamenjati le polovico žlebov. Vendar pa smo med tem časom z dobrim gospodarjem (od najemnine prostorov v domu in organizacije plesov ter od bifeja) uspeli zbrati toliko denarja, da bomo letos začeli z deli na strehi,'" pravi predsednik društva Ivo Petrovčič.
Samo material bo veljal okrog 600 tisoč tolarjev, zato načrtujejo, da bodo streho z izvajalci in prostovoljnim delom obnavljali postopoma (po etapah). O tem se bodo pogovorili na letošnjem občnem zboru, za katerega bo datum določil izvršni odbor na prihodnji seji, ko bo razpravljal tudi o sprejetju novega statuta društva ali pa le statutarnega sklepa, ki bi veljal do sprejetja novega zakona o društvih.
"Odločili pa smo se že," pravi Ivo Petrovčič, "da v prihodnje društvo ne bo vodil tako številen izvršilni odbor. Ocenili smo, da bi bil dovolj velik 9-članski, saj nenazadnje tudi pri sedanjih delih že nekaj časa aktivno sodeluje in dela pet do šest članov pri organizaciji različnih akcij. Na
zadnji seji pa je prevladalo tudi mnenje, da bi za usklajeno nadaljevanje dela in akcijo, ki je pred nami na obnavljanju strehe, tudi v novem vodstvu, ki ga bomo izvolili na zboru, veljalo ohraniti del sedanjega vodstvenega sestava oziroma jedra."
S takšno usmeritvijo in prizadevnostjo, kot je bila pri nekaterih članih vodstva do zdaj, tudi nadaljevanje dejavnosti in uresničitev akcije v prihodnjem obdobju ne bosta prezahtevni nalogi. "Ob tem bi še posebej poudaril, da sta za urejeno poslovanje in finančno stanje zaslužna blagajničarka Bini Čeri-movič in vodja bifeja Andrej Pu-stavrh, za dobro delo košarkarske in teniške sekcije Herman Pustavrh in Izidor Selak, za dobro gospodarjenje in s tem za načrtovani začetek obnove strehe na domu pa nenazadnje tudi sedanje vodstvo oziroma predvsem nekaj zavzetih članov v njem." • A. Žalar
T
ZALLA
G  O V
ZALLA trgovina Kranj, Delavska 19, Stražišče (poleg trgovine Zapravljivček) tel.: 064/311-377
SEZONSKA RAZPRODAJA
moških bund - od 9.040 SIT dalje otroških bund - od 6.460 SIT dalje
Prepričajte se tudi o drugih ugodnih cenah oblačil za vso družino. Z nakupom nad 10.000 SIT si pridobite članstvo in izkaznico trgovine ZALLA, s katero ste upravičeni D010 % POPUSTA pri vseh nadaljnjih nakupih - ne glede na znesek nakupa. VABIMO VAS V NAŠO TRGOVINO!
Odprto imamo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Mačke v Delavskem domu
Kranj, 26. januarja - Felinološko društvo Kamnik prireja ta teden v Kranju razstavo sobnih mačk. V soboto, 30. januarja, od 9. do 17. ure, bo v prostorih Delavskega doma na ogled 50 dolgodlakih in kratkodlakih mačk. Za otroke, ki tedaj zaključujejo zimske počitnice, bo ogled prava paša za oči, za ljubitelje in rejce pa bodo na voljo tudi informacije o društvu, negi mačk, boleznih in drugem.
Anapurna 92
Minuli teden je bila v tržiški knjižnici prva letošnja prireditev. Po poti alpinistične odprave Anapurna 1992 je poslušalce z besedo in diapozitivi popeljal domačin Filip Bence, član lanskoletne odprave.
Filipa Benceta je četrt stoletja dolga pot peljala od ljubitelja planin on planinarjenja do vrhunskega alpinista. Opravil je več kot 2500 vzponov. Gore pa so mu bile in ostajajo zanj izziv, vedno znova ga ženeta želja in hrepenenje po novem, višjem in tujem. Anapurno, leta 1950 osvojeni prvi osemtisočak, so lani hoteli osvojiti tudi Slovenci. Čeprav niso mogli priti na vrh, so v svetu strmin in skrajnih možnosti bivanja, spoznavali svojo moć, kaj je resnična volja do zmage in življenja. Poslušalci so pozorno spremljali predavanje in alpinista, ki mu je vsekakor najljubši prav domači kraj, nagradili s hvaležnim ploskanjem. • Petra Bandelj
Sociala po novem bolj selektivna
Vsak, ki je v stiski,
ne prosi za socialno pomoč
Stiska je že mnoge družine prisilila k temu, da pri socialnih službah prosijo za pomoč. Vsak četrti, ponekod že vsak tretji občan prejema eno od socialnih pomoči. V preteklosti je bilo na voljo 15 različnih pomoči, po novem samo še dve. O tem EVA GRAŠIČ, direktorica Centra za socialno delo v Kranju.
Kaj se z novo socialno zakonodajo spremeni za ljudi, potencialne prosilce za socialno pomoč?
»Z novim zakonom o socialnem varstvu prehajamo z nekdanje skladovnice (15) socialnih po-nioči samo na dve, ko bo sprejet še zakon o družinskih prejemkih, pa bodo še štiri. Prej smo pomoči drobili, najbolj pomembne pa so Pri tem izostale, denimo oskrbnina v vrtcu. V novem zakonu sta torej dve obliki pomoči, prva je edini vir preživljanja, druga denarni dodatek. V zvezi z enim in drugim je tudi najemnina za stanovanje, subvencij, kot so bile Poprej, po novem ni več. Pravico do edinega vira preživljanja gre osebam nad 60 let, ki nimajo nobenega vira dohodka niti oseb, ki bi jo bile dolžne preživljati, lahko pa tudi mlajša invalidna oseba Pod enakimi pogoji. Denarni dodatek pa družina pridobi na podlagi dogovorjenega cenzusa, ki je zdaj diferenciran. Kot vstopni
Občina namenja sociali 20 odstotkov vseh sredstev, potrebnih za socialo. Gre za pomoč na domu, pomoč družini, socialni servis in najemnine. Zakon je glede vsega tega še nejasen, zato čakamo nadaljnjih predpisov, ki nam bodo olajšali delo in stike z občino.
pogoj za otroke do 6. leta starosti naj bi cenzus znašal 29 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka, od 7, do 14. leta 34 odstotkov, od 15. leta do zaključka šolanja 42 odstotkov, za odrasle pa je cenzus 52 odstotkov zajamčene plače. Po grobih izračunih naj bi imela 4-članska družina za preživetje 38.400 tolarjev dohodka. Razliko med tem zneskom in tistim, kar dejansko dobijo, jim bo pokrila sociala. Znesek pomoči na družinskega člana torej ne more znašati več kot 12.800 tolarjev. Bistvena novost je, da smo
Ples in šport tržiških malčkov
Otroci spodbujajo k nadaljevanju
Tržit,
januarja - Vzgojiteljici v vrtcu Deteljica Anica Jerman in Mira Lauseger sta bili pred meseci pobudnici športno-gibalne vzgoje in plesnega tečaja za predšolske otroke v Tržiču. Pred šolskimi počitnicami je 18 malčkov športnikov in 28 plesalcev zaključilo s trimesečnim tečajem, njihovo vnemo pa sta vzgojiteljici nagradili z izletom v telovadnico Fakultete za šport v Ljubljani in z zaključnim plesom skupaj s starši.
V prepričanju, da je predšolskim otrokom razen vsakdanje Vzgoje v vrtcih potrebno še dodatno športno, kulturno ali umetniško udejstvovanje, sta staršem ponudili več možnosti: likovna, glasbena, plesna, športna vzgoja.
Na glasbeno in likovno vzgojo ni bilo dovolj odziva, za ples in sportno-gibalno dejavnost, ki imata v Tržiču tudi med odraslimi več Privržencev, pa so se ogreli številni otroci,« sta povedali vzgojiteljici. »Večina jih je spet vrtčevskih, čeprav bi bilo dobrodošlo, da se v te dejavnosti vključijo zlasti otroci, ki ne obiskujejo vrtca. V treh
nt*secih je bilo 18 otrok pri športni vzgoji deležnih sistematičnega razgibavanja, spretnostnih vaj, osvajanja različnih športnih veščin, P» seveda gibalnih in tekmovalnih iger, ki jih otroci nadvse ljubijo. Njihovi starši pa si tudi želijo skupnih gibalnih in sprostitvenih ■ktivnosti. V plesni delavnici pa se je 16 otrok v eni in 12 v drugi skupini učilo otroških plesov s kasete Urškine plesne igre. Otroci *° s« lepo vživeli in z navdušenjem prihajali na plesne vaje. Ker so v jreh mesecih (24 urah) osvojili že precej znanja, bi bilo v obeh teča-J'n smiselno nadaljevati.«
Za nadaljevanje so vsi, otroci, starši in tudi vzgojiteljici, vendar slednji sami ne zmoreta vsega. Več kot trikrat tedensko bi po-' Poldne ne zmogli nadaljevalnih tečajev, pa najbrž še dodatnih začetnih za nove otroke. Tudi denarne spodbude za tovrstno dodatno dejavnost ni, zato se z otroki popoldne ubadajo večinoma cntuziasti. Če pa bi tako dejavnost ponudil kdo drug, ne vrtec, bi °da za starše precej dražja. Zdaj so za trimesečni delavnici plača-1 2.000 tolarjev. Že zdaj denar prevladujoče odloča o tem, ali bo otrok obiskoval dodatne popoldanske aktivnosti (revnejši si ne Pfivoščijo niti sorazmerno poceni vrtčevskega tečaja), kaj šele bi D,'0 ob dražji ponudbi. Anica Jerman, sicer tudi zagreta športni-Ca, za svoj del dejavnosti predlaga, da bi materialne in kadrovske Možnosti poiskali v povezavi vrtca z občinsko športno zvezo in artizanom. Otrokom in staršem bi to veliko pomenilo. To je bilo nedvomno čutiti tudi na skupnem izletu v telovadnico Fakultete za telesno kulturo, kjer so se ob zavidljivih možnostih za športne ejavnosti vsem skupaj najbrž močno cedile sline, in na zaključni plesu, kjer so se malčki in starši skupaj zavrteli v upanju, J?a bodo po počitnicah lahko nadaljevali. • D.Z.Zlebir, foto: D. l»azvoda
pri dodeljevanju socialnih pomoči končno prešli na obravnavo družine, ne več posameznika.«
Trdite, da bodo po novih merilih do socialne pomoči slednjič prišli tisti, ki jo resnično potrebujejo. Ali zlorabe ne bodo več mogoče?
»Ta pomoč se dodeljuje za dobo 6 mesecev, vlagatelj zahtevka pa se zaveže, da bo v tem času svoje razmere reševal sam. Vsakih šest mesecev smo dolžni opraviti revizijo in lahko pomoč podaljšamo ali pa ne. Zlorabe pa so bile prej in so seveda možne v vseh okoliščinah.«
Ali bolj selektivno dodeljevanje pomoči pomeni, da bodo družine tudi zneskovno deležne višje pomoči, kot je bilo to doslej?
»Seveda bodo višje, saj bomo denimo 4-članski družini brez drugih virov lahko dodelili tudi 38 tisoč tolarjev pomoči. Denarne pomoči, ki jih bomo podeljevali po novem, bodo za 4-članske družine, znašale od pet do 38 tisočakov, pač odvisno od starosti otrok, za katere veljajo različni cenzusi. Upravičenci pri.socialnih pomočeh so po novem zakonu samo ljudje s slovenskim državljanstvom ali z dovoljenjem za stalno bivanje.«
V kranjski občini je minulo leto prejemala pomoč že četrtina vseh prebivalcev. Bo tudi po novem to razmerje enako?
»Minulo leto je že vsak četrti prebivalec občine prejemal eno od socialnih pomoči in strah nas je bilo, da bo konec leta že vsak tretji občan deležen pomoči. V
V Sloveniji je januarja prejelo socialne pomoči že 22 tisoč ljudi. V Kranju je bilo po novem rešenih 88 vlog za denarni dodatek. Gre pretežno za delavsko populacijo in brezposelne.
Po starem so 15 socialnih pomoči dodeljevali družinam po načelu izločanja. Prva je bila subvencija stanarine, za njo otroški dodatek, sledile so druge možne pomoči. Kdor je denimo že s subvencijo stanarine napolnil cenzus, ni dobil otroškega dodatka. Tudi subvencije stanarine ni dobil nihče v roke in mu v tem smislu tudi ni nič pomenilo, z otroškim dodatkom pa je slednjič vsakdo sam razpolagal.
začetku uveljavljanja nove socialne zakonodaje je še težko reči, ali bo tudi v prihodnje tako, vendar pričakujem, da bo upravičencev manj in da bodo tisti deležni višjih zneskov. Če namreč vlagatelju damo 2500 tolarjev pomoči, za premostitev njegove socialne stiske nismo storili veliko. Sicer pa menim, da bo nov sistem poskrbel, da bodo do pomoči slednjič prišli tisti, ki jo nujno potrebujejo.«
Slišati je trditve, da bodo po novem socialne razlike med družinami še večje. Kako to komentirate?
»Ugotavljamo, da je v socialni stiski veliko ljudi, pa ne pridejo prosit za pomoč. V tem pogledu bodo razlike še naprej. Med prosilci za socialno pomoč se nam že nekaj časa pojavljajo ljudje, ki jih prej nismo poznali. Stiska se zaostruje, pa tudi že zelo dolgo traja, dve ali tri leta, ko tudi beležimo velikanski porast socialnih pomoči.«
Bo šlo za socialo nemara kaj več denarja, glede na to, da so pomoči denarno obilnejše?
»Težko je reči. Tri mesece smo na začasnem financiranju, ko gredo sredstva za socialo po lanskem decembru. Poraba je vsaj v prvih mesecih leta vselej manjša, saj je največji naval na socialne pomoči spomladi in jeseni.« • D. Z. Zlebir
MALA ANKETA
Begunski otroci se veselijo počitnic
Lesce, januarja - V osnovni šoli Frana S. Finžgarja v Lescah ob popoldnevih poteka pouk za 30 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki s starši živijo pri gostiteljskih družinah v Lescah, Radovljici, na Bledu in okoliških vaseh. Z njimi smo se pogovarjali o šoli in počitnicah, ki so si jih ta teden privoščili tako kot njihovi gorenjski vrstniki.
Adis Lovič,, 4. razred: »Doma sem iz Bosanske Gradiške, zdaj pa z mamo živim pri teti v Hlebcah. V šoli mi gre dobro, dobivam same štirice in petice. Sicer pa se mi zdi, da je tukajšnja šola lažja kot doma. Tudi med počitnicami se bom učil, dobili smo namreč nekaj nalog. Ko bom prost, pa bom hodil s prijatelji v gozd.«
Nermin Konjev ic, 3. razred: »Iz Sarajeva smo z mamo in bratom prišli k sorodnikom v Radovljico. OČe je ostal doma, včasih si pišemo. V šoli sem zadovoljen, dobivam petice, imam pa tudi po eno štirico in trojko. Ob sredah imamo telovadbo, ki je poleg matematike moj najljubši predmet. Med počitnicami pojdem k stricu v Ljubljano, učiteljica pa nam je dala tudi nalogo.«
Alma Su-
bašič, 4. razred: »Šola se mi zdi tukaj težja kot doma v Prijedoru. Več nalog imamo, več učenja, nekaj pa smo tudi pozabili, ko dlje časa nismo hodili v šolo. Matematika mi je najljubša. Tudi ostalo mi gre dobro, tako da imam večinoma štirice in petice. S starši, bratom in sestro zdaj živimo pri stricu v Lescah.«
Velida Hadžić, 4.
razred: »S starši zdaj stanujemo pri sorodnikih na Bledu, od koder se vsako popoldne vozim v Lesce v šolo. Štiri mesece je že od tedaj, kar smo iz Sanskega mosta prišli v Slovenijo. Rada hodim v šolo, zdi se mi celo lažja kot doma. Ni se treba toliko učiti, sicer pa razen čitanke sploh nimamo učbenikov.« • D.Z.Zlebir
Svobodni in kranjski sindikati ocenjujejo:
Delavcem na Gorenjskem trda prede
Kranj, 21. januarja - Ko sta območna organizacija svobodnih sindikatov za Gorenjsko in Svet kranjskih sindikatov zadnjič priredila sestanek z gorenjskimi poslanci (ne ravno uspešno), sta si bili sicer konkurenčni delavski organizaciji soglasni: delavstvu na Gorenjskem trda prede in še zaposleni imajo na grbi vse večje število brezposelnih in upokojenih.
Kot zatrjujejo eni" in drugi, članstvo v sindikatih strmo narašča, kar je pripisati drastičnemu slabšanju položaja delavcev in zlorabi delovnopravne zakonodaje. Delavce, ki bi v takem položaju radi posegli po skrajnem sredstvu, moramo večkrat miriti, da ne stavkajo, pravijo v Svetu kranjskih sindikatov.
Navajajo niz dejstev, ki mračno odslikavajo današnjo podobo delavstva na Gorenjskem: kriza železarstva, tekstilne in usnjarske industrije, gozdarstva in lesarstva ter turizma z vsemi posledicami za delavce, od odpuščanja do stečajev. V zadnjih treh letih je Gorenjska izgubila za 60 velikih podjetij delovnih mest, od leta 1985 še 85.000 zaposlenih je danes na Gorenjskem le še 76.800 zaposlenih. Kdor je le mogel, se je v obdobju tozadevne liberalne zakonodaje predčasno upokojil, druge je na cesto grobo postavil stečaj ali redčenje tehnoloških presežkov. Nič čudnega torej, da zaposleni vzdržujemo kar za četrtino več neaktivnega prebivalstva in da so plače prekomerno obremenjene s tako imenovano javno porabo. Lani so izgube na Gorenjskem znašale 9,5 milijarde. Po podatkih SDK je bilo za stečaj zrelih med 60 in sto podjetij. Kar nekaj podjetij je v republiškem skladu za razvoj poiskalo rešilno bilko. Kako se bo to reševanje končalo za delavce, je še veliko vprašanje. Se bo armadi 12.000 brezposelnih na Gorenjskem pridružila še kaka sto-tnija ali bodo z ustreznimi programi našli delo za vse zaposlene?
Strah, da bodo dobili delovno knjižico, hromi večino zaposlenih delavcev z nezadostnimi plačami, da bi si s kolektivno pogodbo dogovorjeni dohodek izborili s stavko. Kolektivne pogodbe izvajajo v povprečju do 70 odstotkov, plače v mnogih podjetjih zamujajo, domala 30 odstotkov zaslužka razdelijo delavcem v bonih, v nekaterih najmanj uspešnih podjetjih (tekstil, lesarji) pa si delavci kljub trdemu delu zaslužijo komaj zajamčeno plačo. Nič čudnega torej, če poleg delodajalcev tudi delavci naklonjeno razmišljajo o stečaju, če jim ta vsaj za kratko obdobje prinese nadomestilo, vredno skoraj toliko kot zajamčena plača.
Ko bi samo materialna stiska zategovala pas delavcem in njihovim družinam, bi še ne bilo tako tragično, saj je tega zadnje desetletje vajeno vse več ljudi. Temu pa se pridružuje še domala brezpravni položaj delavstva, številne nepravilnosti, ki so se doslej dogajale v reorganizacijah in privatizacijah družbenih podjetij, kjer so se okoristile majhne skupine vodilnih ljudi, delavci pa so ostali ogoljufani celo za najosnovnejše. Svoje poglavje predstavlja položaj zaposlenih pri zasebnikih, kjer slednji izkoriščajo vrzeli v zakonodaji, natrpanost sodišč združenega dela in pomanjkanje nadzora s strani kadrovsko šibkih inšpekcij dela. • D.Z.Zlebir
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Izlet V Dobrno - V prejšnji številki našega časopisa smo objavili napačen datum kopalnega izleta v Dobrno, ki ga prireja Društvo upokojencev iz Kranja. Izlet bo 4. februarja in ne januarja, kot nam jo je zagodel tiskarski škrat. Za napako se opravičujemo.
Krvodajalska akcija na Jesenicah
Jesenice, 26. januarja - Občinska organizacija Rdečega križa na Jesenicah vabi h krvodajalski akciji, ki bo 4. in 5. februarja v prostorih TDV Partizan na Cesti železarjev. Odvzemi krvi bodo od 7. do 13. ure.
Posvetovalnica za begunce
Jesenjce, 25. januarja - V jeseniški občini ocenjujejo, da je pri družinah, znancih in sorodnikih vsaj 2.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Beguncem pomaga občinski Rdeči križ, Karitas, humanitrano pomoč jim nudi Stranka demokratične akcije. Begunci se srečujejo z najrazličnejšimi težavami, zato so pri Centru za socialno delo zanje pripravili posvetovalnico, ki je odprta enkrat tedensko. Posvetovalnico za begunce lahko obiščejo ob sredah od 15. do 17. ure. • D.S.
Šola za starše
Kranj, 21. januarja - Na Ljudski univerzi v Kranju se je začela Šola za starše, katera je namenjena staršem otrok v dobi pubertete. Vanjo se je vpisalo 24 staršev, od tega sta med obiskovalci tudi dva očeta. Prvi konverzacijski tečaj sta vodili Cvetka Bizjak iz Šolskega centra Iskra in Doris Erzar s Centra za socialno delo. Ker je število obiskovalcev izredno veliko, delajo v dveh skupinah.
Srečali naj bi 2 do 3-krat, po 2 do 3 ure.
Vsak od staršev je povedal nekaj besed o sebi in svojem otroku. Ob tem smo zvedeli, da ima le nekaj staršev samo po enega otroka. Največjih ima dva, je pa tudi mamica s 5 otroki.
Prvi konverzacijski tečaj je trajal dobri 2 uri. Ponovno bi se srečali čez 14 dni, ker imajo sedaj otroci počitnice in se moramo starši bolj posvetiti njim.
Še enkrat:
"Žena uči moža, kako naj predava"
1. Pomočnica ravnateljice na OŠ Prežihovega Voranca je postala predmetna učiteljica zemljepisa in zgodovine g. Rada Polajnar. Za njeno nadomeščanje je bil objavljen razpis dvakrat.
2. G. Mihajlovska je bila in ostaja izvrstna učiteljica 1. razreda na naši šoli. Če pa možu daje koristne metodične napotke, je pa to samo v prid boljšemu delu.
3. G. Mihajlovski poučuje zemljepis v treh 7. razredih, štirih 8. razredih; zgodovino v dveh 8. razredih; etiko in družbo pa v dveh 7. in dveh 8. razredih.
4. Učitelj in njegova mentorica hospitirata pri pouku občasno in obojestransko.
5. Težnja šole je po odprtosti.
5. Hudo mije. da se razprtije raznašajo na tak način. Zato se opravičujem prizadetim, zlasti pa še staršem in učencem naše šole.
Albina Seršen
Ravnateljica
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Franc BerČič-Ber-ko. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in kipov akad. slikarja Janeza Ravnika.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik Skendera Bajrovića. V bistroju Želva je na ogled razstava tibetanskih in nepalskih tank, v pizzeriji Bistr'ca se predstavlja gimnazijec Damijan Hrovats črnobelimi fotografijami, V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled barvne fotografije Milana Polako. V razstavnem prostoru V. Gregorača na Javorniku so še do 29. januarja na ogled barvne fotografije Adija Finka, kandidata mojstra fotografije.
BLED - V hotelu Astoria razstavlja akrilna platna Bernarda
Šmid iz Lesc. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije Tihomir Pinter.
RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled prvi del klubske razstave fotografij Foto kino kluba Radovljica.
ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji ZKO Knjižnica razstavlja slike Franc Rant.
V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Gigo de Brea.
V galeriji Fara razstavlja Marjana Šegula.
KAMNIK - V razstavišču veronika razstavljajo svoja likovna dela otroci iz vrtca Mojca.
LJUBLJANA - V atriju Narodnega muzeja je na ogled arheološka razstava Kelti na Celjskem. V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava stekla švedskih oblikovalcev.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo v četrtek, 28. januarja, ob 19.30 uprizorili komedijo Rayja Co-onevja ZBEŽI ODŽENE - za izven in konto. Predstava je razprodana.
JESENICE: GLEDALIŠČE - V Kosovi graščini bo Gledališče Tone Čufar danes, v torek, ob 20. uri ponovilo Ljubezni Geor-gea VVashingtona avtorja M. Gavrana.
RADOVLJICA: LJUDJE Z REKE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predstavitev (tudi z diapozitivi) skupine ustvarjalcev, ki žive ob reki Dragonji v Istri. Skupino je leta 1973 v Ljubljani ustanovil Vlado Sav. RADOVLJICA: LUTKOVNA PREDSTAVA - V knjižnici A. T. Linharta bo v četrtek, 28. januarja, ob 17. uri gostovala Glasbena mladina Jesenice z lutkovno predstavo Čiribu-čiriba. KRANJ: LUTKE - V Lutkovnem gledališču Cveta Severja bo v četrtek, 28. januarja, ob 16.30 in ob 17.30 nastop dveh čarovnikov iz skupine Phenomena Jesenice.
JESENICE: Muzejsko društvo Jesenice prireja v četrtek, 28. januarja, ob 18. uri v Kosovi graščini predstavitev Triglavskega narodnega parka z diapozitivi. Dela fotografov Joca Balan-ta, Jožeta Podlogarja, Sama Arha, Janeza Praprotnika, Martina Šolarja, Oskarja Dolenca, Jožeta Miheliča, Marka Pogačnika, Jaka Čopa, Francija Črva in Franca Ferjana bo komentiral prof. Jože Mihelič iz TNP.
SLOVENSKI KULTURNI ZBOR
Ljubljana - V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bo danes, v torek, ob 17. uri javna tribuna na temo Evropske dileme slovenske kulture. Tribuno sklicuje Slovenski- kulturni zbor. Uvodne besede so pripravili pesnik Tone Pavček, filozof dr. Edvard Kovač in pesnik Aleš Debeljak.
DNEVNIK EDVARDA KOCBEKA
Ljubljana - V Društvu slovenskih pesnikov in pisateljev so predstavili še eno izmed del obsežnega opusa Edvarda Kocbeka.
Cankarjeva založba je tokrat objavila njegov dnevnik iz leta 1947. Knjiga tako odkriva še eno plat obdobja, pomembnega za našo kulturno in politično zgodovino.
V prvem desetletju po Kocbekovi smrti, predvsem v zadnjih nekaj letih, je bilo objavljenih toliko njegovih besedil, kot prej v več desetletjih. Kakor je na novinarski konferenci dejal Mihael Glavan, ki je izvirni rokopis pripravil za tisk, bomo postopoma do konca tega tisočletja morda lahko spoznali vse Kocbekovo obsežno delo. Od njegovih dnevnikov sta do sedaj izšla dva: iz leta 1945 in 46.
"Glavna pričevanja se zgoščajo okrog neusmiljenega utrjevanja oblasti Komunistične partije Jugoslavije in Slovenije, ki v tem letu izvede sramotne in strahotne sodne eksekucijske procese Nagodetovi in dachauski skupini. V senci teh vislic poteka pravno urejanje Jugoslavije, kar pomeni tudi za Slovenijo uvedbo nove ustave, ki slovensko avtonomijo močno ute-sni na kulturnem področju, podredi našo ekonomijo federalni oblasti vojaško pa nas povsem kastrira," ocenjuje Dnevnik Edvarda Kocbeka iz leta 1497 Mihael Glavan. Gre za pristop popolnega dokumentarnega dnevnika, izpuščenega ni ničesar. Zaradi tega, pravi Mihael Glavan, se s tem dnevnikom spreminja tudi Kocbekova javna podoba. In kot je zapisano v spremni besedi h knjigi: "S to knjigo torej nadaljujemo Kocbekove povojne dnevnike v njihovi nepotvorjeni in neokrnjeni (ne-skrajšani) podobi. Brez posebne zareze se nadaljuje kronika iz prvih dveh povojnih let. To je še zmeraj predvsem pričevanjski dnevnik o slovenski družbeni, kulturni in politični realnosti, tokrat za leto 1947- Besedilo je osebno ustvarjalen dokument, bolj resničen od faktografske resnice same, ki je sicer vključena, a pregnetena s subjektivnim zrenjem na določeno časovno resnico."
M. Ahačič
Zbirka pesmi Srečevanja
DROBNA PESNIŠKA RAZKOŠJA
Kranj - Konec lanskega leta je pri Dolenjski založbi v Novem mestu izšla prva pesniška zbirka Dragice Dani, doma iz Milj pri Kranju. Avtorica, ki zdaj živi v Brežicah, je konec minulega tedna svoj prvenec z ilustracijami slikarja Rudija Stoparja predstavila tudi v
domačem mestu, kjer je sploh prvič objavljala pesmi.
Rojstvo prve pesniške zbirke je kot vsako drugo rojstvo: za vedno se vtisne v spomin, včasih spremeni življenje, ga preokrene v to ali ono smer, skoraj nikoli pa se ne zgodi, da ne bi za seboj zapustilo vsaj drobceno sled. Če bi lahko sklepali po prvih odmevih na pesniško zbirko Dragice Dani z naslovom Srečanja - pred kratkim je izšla v zbirki Siga Dolenjske založbe v Novem mestu - so se njenem prvencu nasmihale prijazne sojenice. Sledi njenih verzov se bodo očitno poznale, po njih bo tudi lažje prepoznavati tudi vse tisto, kar bo prinesla naslednja zbirka.
Predstavitve pesniške zbirke za avtorja navadno ni lahka naloga, še posbej ne v domačem mestu. Med poslušalci je običajno največ sorodnikov, bližnjih znancev in prijateljev, ki znajo vse, kar slišijo, sprejemati naklonjeno in brez potrebne kritičnosti. Literarni večer v modri dvoranici gradu Kiesel-stein se je na srečo izognil tej nevarnosti, saj so bili med poslušalci tudi taki, ki so iz radovednosti prišli poslušat, kaj je nastalo iz začetkov poezije takrat še Dragice Šeško, dijakinje kranjske gimnazije, kasneje ustanoviteljice literarne skupine Sava Kranj.
V slovensko poezijo niste vstopili nenadoma, saj so vaše pesmi bile objavljene tudi v revijah, kot so Dialogi, Rast in Sodobnost. Je treba potemtakem v širši literarni prostor, pesniška zbirka to vsekakor je, vstopati zlogoma?
"Verze sem začela pisati že zelo zgodaj, še v otroštvu in še sedaj se spomnim svoje prve pesmi o soncu. Že v osnovni
šoli sem se lahko udeleževala srečanj mladih literatov, spominjam se, da je bilo to v Vinici. Na osnovni šoli v Predos-ljah, kamor sem hodila v osemletko, še danes pojejo šolsko himno Iz majhnega rastemo, ki sem jo napisala, ne vem več v katerem razredu. Kasneje v gimnaziji so izhajale moje pesmi v gimnazijskem literarnem glasilu Kaj, imela pa sem celo samostojen literarni večer in enkrat celo v Mariboru. Moja gimnazijska leta so bila po pesniški plati zame izredno plodna, takrat je nastalo zelo veliko pesmi. Seveda pa te pesmi nosijo neizbrisen pečat mladostnega dozorevanja, bile so neznansko dolge. Toda tudi to je potrebno. Kot pravi Franci Za-goričnik, tudi sam pesnik, ni mogoče dobro kovati verzov, če v dijaških letih še nisi pisal pesmi - čeprav tako dolgih, kot so bile takrat moje."
Diplomirali ste na sociologiji Ali vas ni zaradi tako intenzivnega ukvarjanja z literaturo mikal študij slavistike, svetovne književnosti ali podobnega?
"Bila sem seveda pred takimi dilemami, vendar pa sem mislila, da bi se s s tem kar preveč zavezala literaturi, bala sem se, da bi me preveč posrkalo vase. V svojem poklicu pa se poleg vsega drugega še vedno lahko ukvarjam z literaturo."
V kranjski Savi, kjer ste po diplomi dobili svojo prvo zaposlitev, ste ustanovili literarno skupino...
"...ki še danes obstaja in deluje, kar me zelo veseli. Še posebej pa me veseli, da je skupina izdala že dva pesniška zbornika, tudi nekaj mojih pesmi je v njih."
Za uveljavitev pesnika je vsekakor pomemben preskok od objavljanja pesmi v ozkih okvirih, pa do trenutka, ko se pesmi pojavijo v slovenskih revijah, kot so Dialogi, Sodobnost.
"Pesmi v Dialogih so bile objavljene še v mojih gimnazijskih letih in tudi kasneje. Na pojavljanje v osrednjih revijah pa sem pomislila spet takrat, ko je bil z založbo že dogovorjen moj pesniški prvenec. Že to je potrditev pesniškega ustvarjanja, ko je knjiga sprejeta v program založbe, toda vedno je treba iskati tudi še druge potrditve.
Je pa objavljanje v osrednjih revijah vsekakor prelom v pisanju pesmi. Dokler pišeš le zase, so pesmi le moja intimna zadeva. Toda rodiš se kot pesnik šele takrat, ko začutiš, da mora pesmi prebrati še kdo drug, javnost. Ta preskok je bil zame že v gimnazijskih letih - od Kam do Dialogov. Kasneje, ko je ta preskok v javnost opravljen, pa se pojavi želja, potreba po knjižni izdaji pesmi. Potem je treba le še nekaj prija-
teljske spodbude in pomoči, pa knjiga izide. No, prav gladko, brez vseh težav ne gre pri nobeni knjigi, če drugega ne, je treba iskati sponzorje."
Je izdaja pesniške zbirke tudi nekakšna preskušnja pesniške veljave?
"Mislim*-da je to izkušnja, ki jo pesnik'pač mora doživeti. Najvažnejši je odziv med bralci, pesnik postaneš, ko slišiš odmev na prebrano. Mene veseli, da razumejo moje pesmi. Svoje izkušnje, doživljanje sveta, svoje metafore ponudi na preskušnjo. Šele v zrcalu drugih spoznavaš svojo vrednost. Pričakovala sem, da bo ta zrcalna podoba bolj meglena, pa je vendarle bolj jasna, kot sem mislila. To je zame najpomembnejše. Tudi za naprej sem dobila občutek, da počenjam nekaj, kar lahko v določenem trenutku pomeni tudi drugim. Po drugi strani pa zdaj, ko so pesmi izšle v knjigi, bolj jasno vidim tudi svojo pot pesniškega razvoja. Veseli me, da je moja knjiga izšla v zbirki Siga, kjer izhajajo knjige avtorjev iz različnih koncev Slovenije."
Zbirki ste dali naslov Srečevanja. Je to zaradi liričnosti vaših verzov, o katerih rezenzent zbirke Ciril Zlobec piše, da je zanje značilna vsestranska lepota?
"V življenju se nenehno srečujemo, odhajamo, se vračamo, nenehno se srečujemo z ljudmi, stvarmi, s spomini, v istem trenutku, ko se srečamo, pravzaprav že tudi odhajamo in se srečamo spet nekoliko drugačni, Življenje je nenehno srečevanje, tudi s samim seboj. To sem hotela povedati tako s pesmimi kot z naslovom." • Lea Mencinger
Slovenski kulturni praznik
PRIREDITVE, KONCERTI, RAZSTAVE
Kranj - Mesto, v katerem je pesnik France Prešeren preživel zadnja leta svojega življenja, pripravlja ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, celo vrsto prireditev, ki se bodo vrstile kar ves mesec.
Konec tega tedna bodo natisnjeni tudi plakati, na katerih bp, kot je v Kranju navada, razpored prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 7. februarja, ob 19.30 v Prešernovem gledališču Kranj. Na prireditvi bodo nastopili Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Tomaža Sčeka in glasbenim programom, ki obsega motete Jakoba Gallusa in mašo Franka Martina. Slavnostni govornik bo kranjski župan Vitomir Gros. Že pred to prireditvijo pa se bodo kot že vsa leta doslej častilci pesnika zbrali najprej na njegovem grobu v Prešernovem gaju in sicer ob 17.30, kjer bo zbrane nagovoril Franc Drolc, Prešernu in Simonu Jenku pa bo zapel APZ France Prešeren. Druga glasbena postaja je vedno v Prešernovi ulici pred hišo, v kateri je pesnik umrl - tu bo venček podoknic pel Mešani pevski zbor Iskra Kranj. Ob 18.20 pa bosta pred pesnikovim spomenikom pred Prešernovim gledališčem pela Moški pevski zbor Janez Bleivveis in Mladinski pevski zbor Stane Žagar Kranj. Pesniku v čast pa se bo na kranjskih ulicah oglašala tudi lajna, ki jo bo vrtel Rastko Tepina.
Sicer pa bo med prireditvami v čast prazniku še cela vrsta razstav, krajevnih proslav in koncertov. Za kranjske osnovne šole bodo v Prešernovem gledališču zaigrali dve predsta-
vi in sicer musical Milana De-kleve Mi se pa ne damo in predstavo M. Zupančiča Norčavi striček Frak. V ponedeljek, 8. februarja, pa bo v gledališču plesna predstava Plesnega gledališča Mas z naslovom Homo.
Med razstavami, ki jih bodo odprli v tem času, je treba omeniti razstavo unikatne keramike Ljuba Blagotinška, ki jo v torek, 2. februarja, odpirajo v Kavarni galeriji Pungert. V galeriji Prešernove hiše pa v petek, 5. februarja, odpirajo že tradicionalno razstavo del Prešernovih nagrajencev - tokrat so nagrajenci iz obdobja 1989-91. Za razstave so se odločili tudi v Stražišču, kjer bodo v Domu KS predstavili risbe učencev OŠ L. Seljaka. V Cerkljah pa se bodo lotili kar likovne delavnice, v kateri bodo slikali tako odrasli kot tudi otroci, temu pa bo sledila tudi razstava.
Skoraj ni krajevne skupnosti, da ne omenjano še osnovnih šol in tudi posameznih kulturnih društev, kjer ne bi za praznik pripravili prireditve. Te bodo na osnovni šoli L. Seljak v Stražišču, v Kulturnem domu Preddvor, v Kulturnem domu Predoslje, v gasilskem domu Duplje, v Kulturnem domu Cerklje, v Kulturnem domu v Podbrezjah, v prostorih Društva upokojencev Kranj, v osnovni šoli Besnica in še kje.
Med zanimivejšimi priredit-
vami v tem času je treba omeniti akademijo v župnišču, v Tavčarjevi 43, (nekdanji Gorenjski muzej), na kateri bo o Kranju - Prešernovem zadnjem domu predaval Alojz Žibert, nastopil pa bo tudi Komorni zbor Gallus Kranj. Prireditev bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 19. uri. V Prešernovem hramu pa bo literarni večer, na katerem sodelujejo člani bosan-sko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Liljan, podružnica Kranj. Prireditev bo v nedeljo, 7. februarja, ob 20. uri. V torek, 9. februarja, ob 18. uri pa bo v knjižnici Gimnazije literarni večer z Marjanom Pu-šavcem. Med koncerti je treba opozoriti na orgelski koncert, ki ga bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri imel organist Tone Potočnik v župnijski cer-
kvi v Cerkljah, večer slovenskih ljudskih pesami bo tudi v Cerkljah in sicer 12. februarja, že 6. februarja pa bo prav tako v Cerkljah koncert Ženskega pevskega zbora Podljubin in Komornega zbora Davorin Jenko. V programu prireditev je tudi maša za pokojne kulturnike mesta Kranja v župnijski cerkvi v Kranju in to v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri, tradicionalni rekreativni tek od Prešernove hiše v Kranju do Vrbe bo v ponedeljek, 8. februarja od 9. do 11. ure, ob koncu februarja pa še šahovsko srečanje v Naklem. Mladi pa ne bi smeli zgrešiti še gledališke predstave učencev OS L. Seljaka Primer Miš in pa lutkovne predstave Dva zmerjavčka v izvedbi Lutkovnega gledališča Kranj. • L.M.
SMEH V GLEDALIŠČU
Kranj - S komedijo Rayja Coonevja Zbeži od žene Prešernovo gledališče Kranj tolče vse svoje dosedanje rekorde. Sredi januarja je to predstavo videlo že 10.000 obiskovalcev, toda po tem so bile napovedane v januarju še štiri ponovitve. Kot se spodobi, so obiskovalca, ki je kupil desettisočo vstopnico, tudi nagradili in sicer s kompletom vstopnic za Teden slovenske drame, ki bo v začetku marca letos. Zanimanje za to komedijo, v kateri poleg članov Prešernovega gledališča igrata kot gosta tudi Dare Valič in Miran Kenda, pa ne pojenja. Ko so v četrtek, 14. januarja, popoldne začeli prodajati vstopnice za naslednje štiri ponovitve, so prodali kar tisoč vstopnic, za naslednji dan pa je ostalo za omenjene štiri predstave le še trideset vstopnic. Zaradi izjemnega zanimanja namreč za to predstavo ne sprejemajo rezervacij. Februarja bodo komedijo Zbeži od žene ponovili predvidoma še štirikrat. • L.M.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Nekdanji direktor dal odpoved, novi direktor hoče čiste račune
Očitki in obračuni v jeseniški Klavnici
Jesenice, 25. januarja - Nekdanji direktor jeseniške Klavnice pravi, da nekateri delavci niso spoštovali njegovih zahtev za normalno in pošteno poslovanje. Očitki o primanjkljajih v nekaterih poslovalnicah. Zaplenili kamion s pošiljko. Novi direktor meni, da se morajo zadeve razčistiti z disciplinskimi postopki, proizvodnja pa nadaljevati, saj je tudi zaradi veliko ročnega dela zelo kvalitetna.
V jeseniški Klavnici, ki zaposluje okoli 80 delavcev in ki ima poleg klav-niških prostorov, predelovalnega obrata še 12 poslovalnic, so se ob koncu lanskega leta začeli medsebojni odnosi hudo krhati. Direktor in tehnični direktor sta dala nepreklicno odpoved, nato pa sta jo preklicala. Na razpis so se javili novi kandidati in tako je delavski svet sprejel na delovno mesto direktorja Klavnice dr. veterinarske medicine Tomaža Piriha z Bleda.
Nekdanji direktor, ki je bil v firmi 22 let, od tega 14 let direktor, pravi, da je do hudih notranjih trenj prihajalo zaradi nespoštovanja njegovih zahtev za normalno in pošteno delo nekaterih poslovodij in zaradi malomarnega odnosa do podjetja. Na disciplinskih postopkih, ki se obetajo, bodo vsekakor morali razčistiti o najrazličnejših zadevah: o očitkih, da je prihajalo do kar precejšnjih primanjkljajev v posameznih poslovalnicah, o prodaji izdelkov, ki niso prihajali iz klavnice in so bili tako lahko oporečni, o količini obreznin, o domnevno doma zaklani junetini in teletini. Nekdanjemu direktorju pa očitajo, da je namerno »zapravil« kamion, ki je bil z govedino namenjen v Bosno in ki naj bi nazaj pripeljal svinjsko meso, a so ga zaplenili četniki, odvzeli tovor in kamion. To je bila vsekakor tvegana pot, a nujna, razen tega, pravi direktor, pa je
bosanska firma odvzeti tovor poravnala s pošiljko jagnjetine, kamion pa je bil seveda odvzet.
Če zavre, zavre do konca: medtem ko nekdanji direktor sprašuje poslovodje o tej ali oni sporni prodaji v poslovalnicah, delavski svet pa o zakonitosti sprejemanja sklepov, mu vračajo milo za drago: oporekajo nakup avtomobila na lizing, način pridobitve izobrazbe...
Medtem ko očitki letijo na eno in drugo stran, je lahko dal najbolj nepristransko informacijo novi direktor Tomaž Pirih, doktor veterinarske medicine.
Tomaž Pirih, ki klavnico dobro pozna, in ki se je zagnano lotil dela, je pre-
pričan, da je proizvodnja zdrava, da pa klavnici povzročajo veliko težav nepla-čniki: kmetom so dolžni plačevati, kupci pa zavlačujejo s plačili. Hudi problemi so tudi zaradi uvoza in nelojalne konkurence.
Mnenja je, da so se z njegovim imenovanjem za direktorja zadeve v klavnici še bolj zaostrile, vendar pa je prepričan, da se bodo sporne zadeve razčistile. Pri vseh prekrških, ki so interna zadeva in stvar disciplinskega postopka, bo vztrajal, da se zagotovi pravno varstvo vseh udeleženih v postopku. V času, ko se pojavlja konkurenca, ko pada kupna moč morajo biti v kolektivu zdravi delovni in medsebojni odnosi. Sam vidi klavnico Jesenice kot perspektivno, saj je v pridelavi še veliko ročnega dela, kar dviga kvaliteto izdelkov, delavci so pridni in predani firmi. Ne misli pa prenašati nobenih neutemeljnih spotikanj ne z ene in ne z druge strani: če so nastali primanjkljaji po poslovalnicah in če se je prodajalo v njih nepregledano meso, je bilo treba zadeve takoj razčistiti, kakor je po drugi strani treba nekdanjemu direktorju priznati, da kamiona v Bosno ni poslal zanalašč, ampak v dobri veri, da se bo z njim vrnila kvalitetna bosanska pošiljka.
V postopku lastninjenja klavnice po zakonu pripada 45-odstotni delež zadrugam, po določitvi knjižne vrednosti pa bodo morali upoštevati tudi sovlaga-nja občine, ki je pred dvema letoma dala sredstva za dograditev. V klavnici so ustanovili by - pass firmo v mirovanju, v njej pa sodelujejo vsi delavci s svojim vložkom in so vsi tudi delničarji. Sedanji direktor trdi, da ne gre za nobeno divjo privatizacijo in da je pri tej firmi šlo in bo tudi poslej potekalo lastninjenje po zakoniti poti. • D.Sedej
Lojze Bogataj, sanator v Alplesbvem podjetju Pohištvo:
Sklad za razvoj kot pogrebni zavod
Ekonomski inštitut Pravne fakultete o gospodarskih gibanjih
Prvi znaki izboljšanja
Gospodarstvo najbolj izčrpujejo prispevki za zdravstvo in socialno varstvo.
Ljubljana - Ekonomski inštitut Pravne fakultete, ki je v javnosti bolj znan kot Bajtov inštitut, v decembrski številki Gospodarskih gibanj ocenjuje, da nekateri pomembni gospodarski dosežki kažejo v zadnjem četrtletju minulega leta prve znake izboljšanja, vendar hkrati tudi poudarja, da se rezultati lahko hitro poslabšajo, če država ne bo zakrpala nekaterih pomembnih ekonomsko-političnih vrzeli.
Nesporno je, da so kolektivne pogodbe umerjene po ugodnejših gospodarskih rezultatih, kot so dejansko doseženi, da se država, predvsem pa socialni del javnega sektorja napihuje bolj kot v starih časih in da nastajanje številnih novih skladov zmanjšuje nadzor ekonomske politike in parlamenta nad prihodki in porabo. Kar zadeva plače, ugotavljajo, da je nadaljnje povečevanje sredstev za plače v javnem sektorju v primerjavi z gospodarstvom nevzdržno in da se bo treba odločiti med dvema možnostima: ali zmanjšati povprečne plače javnega sektorja ali pa v tem sektorju zmanjšati zaposlenost bolj kot v gospodarstvu. Zaposlenost v javnem sektorju se namreč kljub upadanju gospodarske dejavnosti in zmanjševanju zaposlenih v gospodarstvu v letu dni, med predlanskim in lanskim oktobrom, sploh ni spremenila oz. se je v državi celo opazno povečala.
V Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete so novembrska dogajanja v slovenskem gospodarstvu označili kot "medle znake oživljanja aktivnosti". Industrijska proizvodnja je tudi novembra naraščala, trgovina je prodala več, zaloge so se zmanjšale. Rezultati so se izboljšali v turizmu in v gradbeništvu, poslabšali pa v gozdarstvu in prometu. Nezaposlenost je začela naraščati hitreje, kot pada zaposlenost; to pomeni, da umika med neaktivno prebivalstvo ni več. Novembrska blagovna menjava s tujino ni bila ugodna in je še poslabšala skupne letne rezultate. Delež držav nekdanje Jugoslavije je v blagovni menjavi s Slovenijo padel pod četrtino. Zunanji dolg Slovenije se je lani od začetka januarja do konca novembra zmanjšal za desetino, terjatve za tretjino. Omejitve v denarni politiki so prispevale k umirjanju cen. Plače in prejemki javnega sektorja novembra niso realno naraščali.
Da gospodarstvo izčrpujejo predvsem prispevki za zdravstvo in socialno varstvo, dokazujejo podatki, da so v letu dni sredstva javnega sektorja za socialno varnost porasla kar za 42 odstotkov, v zdravstvenem zavarovanju pa celo za 90 odstotkov. V inštitutu to komentirajo takole: "Na dlani je, da je predvsem socialni del javnega sektorja tudi v novi slovenski državi (podobno, kot je bil v Jugoslaviji) praktično nenasiten, sodeč po veliki naklonjenosti parlamenta pa bo takšne apetite po izčrpavanju gospodarstva še neprimerno težje zavreti kakor v Jugoslaviji." • C. Zaplotnik
Železniki, 25. januarja - Holding Alples s svojimi podjetji - hčerami je eno številnih slovenskih družbenih podjetij, ki so lastništvo in upravljanje prenesla v republiški sklad za razvoj v upanju, da jim bo ta s sanacijo pomagal iz težav. O trenutnih razmerah v Pohištvu, odnosih z novim lastnikom in upih 245-članskega kolektiva smo se Pogovarjali z Lojzetom Bogatajem, ki je 12. oktobra lani kot sanator prevzel krmilo podjetja.
Kakšno Pohištvo ste oktobra Prevzeli?
»Podjetje je bilo do grla v dolgovih - posojila so konec leta narasla že na približno deset milijonov mark - kreditni pogoji nekaterih firm zelo neugodni, da ne rečem kar oderuški, visoke prodajne provizije, slabe cene izdelkov, celo pod osnovnimi stroški, slaba selekcija pri vhodnih surovinah, slaba organizacija proizvodnje, nedoseganje rokov dobav, da nizke delovne morale zaposle-mh niti ne omenjam.«
tkov zaslužka gre na račun izvoznih naročil. Naredili smo nekaj kadrovskih sprememb, ojačali finance in komercialo, tudi med delavci je vzdušje že bistveno boljše.« Kako je s plačami? »Plače so redne in glede na težave solidne.«
Kaj pa odnosi z republiškim razvojnim skladom?
»Pogodba o prenosu družbenega kapitala na sklad za razvoj je bila podpisana 18. septembra lani za ves holding Alples, torej pred mojim priho-
Sanacijski program je bil izde- d -   Sam ^ ne bj
obeta?      VaS"" pnh0d0m' kaj gnil. Od tedaj sta bili dve seji
upravnega odbora, samo druga bolj delovna. Sistem sklada je tak, da podjetje, ki kolikor toliko dobro stoji, še dobi kakšno podporo, tisti, ki smo v velikih
»Sanacijskega programa se ne držim. Sledim predvsem instinktom in izkušnjam, ki sem jih pri vodenju pridobil v minulih letih. Za uvajanje ni bilo časa, tako rekoč padel sem notar. Bolj kot sanacijski program Je zame merodajen poslovni načrt za leto 1993, ki so ga dobro sprejeli tudi v republiškem razvojnem skladu in Gorenjski banki. Naročil imamo dovolj za vse leto, približno 65 odsto-
težavah, pa nič. Sklad se mi zdi kot pogrebni zavod.«
Se potemtakem Pohištvu obeta konec?
»Kolikor vem, bo sklad vzel najlažjo varianto rešitve, to je prodajo podjetja. Cenilci so trenutno v hiši, računam, da bo
V pričakovanju registracije podjetja
Tržič, 25. januarja - Po ukinitvi stečajnega postopka za Bombažno Predilnico ia tkalnico Tržič je bila ena prvih nalog vodstva, da pri Pr*vi preoblikovanje podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo. Kot je povedal direktor Matija Roblek - Majcen, pričakujejo regi-»tracijo novega podjetja na sodišču v prihodnjih dneh.
S tem postopkom bo družba dobila del znanih lastnikov. Začel Pa se je tudi postopek ugotavljanja višine prerekanih terjatev za delavce BPT Tržič na sodišču združenega dela. 2e na naslednji razpravi konec februarja bo najbrž znan končni razplet. Vodstvo tovarne predvideva, da bodo delavci priznane deleže vložili v Podjetje in s tem postali njegov večinski lastnik. Tako bodo dobili tudi možnost upravljanja s podjetjem, ki ga bodo morali prej ali s'cj preoblikovati v delniško družbo.
Sedaj podjetje zaposluje nekaj več kot 500 delavcev, s katerimi So že v okrog 90 odstotkih sklenili delovno razmerje. Zaradi težav na enem od strojem so imeli decembra izpad v načrtovanem izvozu izdelkov, trenutno pa proizvodnja leče zadovoljivo. • S. Saje
do konca februarja ocenitev izdelana, verjetno bo razpis že marca. Osebno od sklada ničesar ne pričakujem, pogrešam pa, da bi nas kot lastnik vsaj kdaj vprašal, kako gre, nam poskušal težave olajšati, svetovati. Kaže, da se celo z rešljivimi problemi noče preveč ukvarjati.«
Menite, da bo prodaja uspela, kaj, če ne?
»Mi bi seveda radi, da bi nas kdo kupil, vendar se bojim, da nas ne bo. V tem primeru v Alplesu vidimo dve rešitvi; da s presežkom kupnine odplačamo posojila vsem hčeram v holdingu, na ta način bi se lahko izvlekel ves Alples, druga možnost pa je, da bi vsi večji upniki svoj delež denarja pustili v podjetju kot trajni vložek in postali solastniki.«
Ste torej prepričani, da se Pohištvo da rešiti?
»Vsekakor, sicer me v občini ne bi uspeli pregovoriti, naj poskušam. Ne nazadnje je na kocki moje dobro ime in prihodnja služba.« • H. Jelovčan
Zanikanje tržiškega Mercatorja
Tržič, 25. januarja - Naš članek Zasebni trgovci proti vsiljevanju bonov v 6. številki je dvignil temperaturo v tržiškem Mercatorju. Direktor Rado Ve-selinovič zavrača resničnost trditve s sestanka sekcije trgovcev v Tržiču, naj bi Mercator vračal kupnino za salon pohištva na Deteljici tovarni ZLIT s svojimi boni. Zaradi hipoteke Ljubljanske banke nad salonom ZLIT je Mercator nakazal 70 odstotkov celotne kupnine v gotovini banki, ostalo pa je plačal tovarni, oboje v 30 dneh. ZLIT kupuje pri Mercatorju njihove bone za prehrano svojih delavcev. Glede Pekovih bonov pa se je Mercator pozneje dogovoril za polovico krajši rok plačila, to je za 30 dni. • S. S.
ALUMINIJ SANJA
Aluminij je material, o kakršnem lahko samo sanjate. Morda zato ne opazite, da je svet okoli vas posejan z aluminijastimi predmeti.
Tuba zobne kreme, ožemalnik za limono, posoda za pripravo hrane v mikrovalovni pečici, kravatna igla...
Tako sanja aluminij ...
Lahkota prihodnosti
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Test 30.000 km: Tavria 1102
Polovica preizkušnje
Natanko na polovici prvega letošnjega meseca smo z našim testnim avtomobilom tavria 1102 dosegli tudi število kilometrov, ki se ujema z našim načrtom. Tako je za nami 15.000 kilometrov ali polovica preizkušnje, pred nami pa podroben pregled in nekaj popravil.
Čeprav po polovici naše preizkušnje nismo predvideli servisa, bomo morali tavrio vseeno zapeljati na enega od pooblaščenih servisov, saj imamo z vozilom nekaj manjših težav. Takoj po 13.000 kilometrih smo imeli nekaj težav z vžigom. Krivec: vlaga na delu elektronskega vžiga. Ko smo avto odpeljali v mehanično delavnico, so tam ugotovili še nekaj napak.
Volanska letev ima v predelu desnega kolesa preveč prostega hoda, zaradi česar bo potrebno nanovo nastaviti tudi podvozje. Zaradi drobne vzmeti se zatika ključavnica za vžig, poslušnost pa je odpovedala tudi sirena. Vsaj za prosti hod vo-lanske letve lahko krivdo pripišemo grobim vožnjam po slabih makadamskih cestah, zato se ob normalni uporabi kaj takšnega verjetno ne bi zgodilo. Težave s ključavnico se pojavljajo že od takrat, ko smo z
vozilom imeli manjšo prometno nezgodo.
Vsaj do sedaj pa je splošen vtis o tem avtomobilu glede na njegovo prodajno ceno in stroške vzdrževanja dokaj pozitiven. Predvsem to velja v primerjavi s konkurenčnimi modeli srbske Zastave, ki pa jih je na cesti vse manj. Povsem drži, da tavria, ki so jo Ukrajinci očitno poimenovali po gorovju Taurus, ni nobena lepotica na štirih kolesih, po drugi strani pa je res, da se je treba tudi na ta avto z nekdanjega realsocia-lističnega vzhoda navaditi skupaj z njegovimi otroškimi boleznimi vred in potem lahko postane povsem simpatičen. In takšen vtis smo dobili tudi potem, ko smo o tem povprašali nekaj kupcev tega avtomobila in tudi nekaj pooblaščenih serviserjev.
Testno vozilo, ki ga čaka še polovica preizkušnje, ki ne bo nič manj naporna, smo tako
Za servisno dejavnost v Sloveniji skrbi 11 pooblaščenih servisov, ki so zapisani tudi na zadku testnega avtomobila.
odpeljali na popravilo, po dobrih tisoč kilometrih pa bomo spet opravili meritve povprečne porabe goriva, najvišje hitrosti in pospeškov. Vse ostalo
gih poškodb, ka: M. G.
Besedilo in sli-
T1!?. P ITMfl Ljubljanska 1, KRANJ A XJVyAAX^ v tel.- fax.: 064/221-112 FOTO HI-FI VTDEO /za hotelom Jelen/
SE VEDNO NAJCENEJŠI AVTO PRI NAS
INFORMACIJE TUDI ZA TERENSKO VOZILO LUAZ 1302
commerceP.«
Ljubljana, Einspielerjeva 6, tel.:061/122-241
Vezava tolarjev je prinesla več kot vezava deviz
Čeprav Slovenci za zdaj še raje varčujemo v devizah kot v tolarjih (po podatkih Banke
Dogovor drži! Dogovor ne drži!
Posebna skupina, v kateri so bili predstavniki kranjske Mlekarne, kmetijskih zadrug, družbenih posestev in Živinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske, je že lani pripravila dogovor o kriterijih za ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka v letošnjem letu. Bistvo novega pravilnika je v tem, da zožuje kakovostne razrede in nekoliko povečuje dodatke za kakovost. Za mleko prvega kakovostnega razreda (do 100.000 mikroorganizmov v mililitru mleka) je 10-odstotni dodatek na osnovni znesek, za drugi razred (od 100.000 do 400.000) 4-odstotni, za tretji razred (od 400.000 do 1.000.000) velja osnovna cena, za četrti razred (od 1,0 do 1,5 milijonarje 10-odstotni odbitek, za mleko petega razreda (nad 1,5 milijona mikroorganizmov v mililitru mleka) pa 40-odstotni odbitek. O tem, ali pravilnik velja ali ne, smo v zadnjem tednu slišali tri različne informacije: v mlekarni zatrjujejo, da je začel veljati z novim letom, na živinorejsko-veterinarskem zavodu, kjer analizirajo vzorce mleka, so nam povedali, da bo zaje na vozilu za zdaj brezhibno, čel veljati 1. februarja, predstavniki nekaterih zadrug pa zatrjuje-vključno s karoserijo, saj nikjer jo, da sploh še ni znano, kdaj bo začel veljati. Kje je "kratek nismo opazili korozije ali dru-   stik", bomo zapisali v eni prihodnjih številk.
Ponekod so živino celo podražili
Čeprav je bilo zaradi sprostitve uvoza mesa in neustrezne pre-levmanske zaščite pričakovati, da se bo živina pocenila (ponekod se za nekaj tolarjev tudi je), pa so jo v Kmetijski zadrugi Idrija celo podražili. Od prejšnjega, ponedeljka plačujejo mlado pitano govedo (MPG) extra kakovostnega razreda po 162,40 tolarja za kilogram žive teže (meso po 290 tolarjev). V večini slovenskih klavnic (in tudi v vseh gorenjskih) je odkupna cena za MPG-ex-tra 148,40 tolarja za kilogram žive teže oz. 265 tolarjev za kilogram mesa.
Kmetijski pridelki na tržnicah
Na tržnicah v večjih slovenskih mestih prodajajo krompir po 30 do 40 tolarjev za kilogram. V Celju, Kopru in Murski Soboti ga ponujajo po 30 tolarjev, v Kranju po 35, v Ljubljani in Mariboru pa po 40 tolarjev. Pri zelju so med slovenskimi tržnicami velike razlike: v Kranju, kjer ga prodajajo po 50 tolarjev za kilogram, je še enkrat cenejši kot v Kopru, kjer stane - reci in piši -100 tolarjev. Pri cenah fižola je kranjska tržnica (vsaj takšni so podatki) nekje v "zlati sredini": v Murski Soboti ga je mogoče dobiti po 130 tolarjev za kilogram, v Kranju in Ljubljani po 160, v Celju in Kopru pa stane 200 tolarjev. Jajca so po 11 do 13 tolarjev. Jabolka so na kranjski tržnici po 80 tolarjev, sicer pa so najcenejša v Celju (60 tolarjev) in najdražja v Murski Soboti (90 tolarjev). Cena orehovih jedrc je že nekoliko nižja, kot je bila pred božičnimi in novoletnimi prazniki, saj jih na kranjski in celjski tržnici prodajajo že po 700 tolarjev za kilogram. Solata ima različno ceno: na kranjski tržnici jo prodajajo po 210 tolarjev, v Celju po 150, v Kopru po 180, v Ljubljani po 200 in v Murski Soboti celo po 230 tolarjev. Velike cenovne razlike so tudi pn česnu. Na kranjski tržnici ga branjevke ponujajo po 220 tolarjev, najdražji pa je v Murski Soboti, kjer "poskoči" krepko čez 300 tolarjev.
Slovenije je bilo 31. oktobra lani v bankah za 19 milijard tolarjev tolarskih hranilnih vlog in za 33 milijard tolarjev deviznih), pa se je lani bolj splačalo "obračati" tolarje kot devize. Izračuni so namreč pokazali, da je mesečna vezava tolarjev realno prinesla več kot mesečna vezava deviz. Od januarja do decembra je nemška marka porasla le za 63 odstotkov, drobnoprodajne cene za 92 odstotkov, kumulativni veliki R pa za 110 odstotkov.
Jf SREČA, DA
SEM
ZAVAROVAN PRI
TRIGLAVU
Ko gre za naš avto, smo vsi zelo občutljivi Trenutek nase ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane Prav tako je nemogoče predvideti višjo silo Ko ostanemo brez avta. nas zgrabi panika Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo Zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo Zavarovalnica Triglav je v prizadevanj za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti :
Raketno
avtomobilsko zavarovanje
19 f r m a n e n t n i
n a t i n
zavarovanja
V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naš avto in vsi' druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujem«
Odlomek Iz novih prednosti In koristi za zavarovance :
• prepričljivi popusli
• ugodnejši pogo|i plačevanj ptvfflij
• brezplačne zavarovalne vrste
• brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil
• enkratno zavarovanje > polico,
ki se po žel|i avtomalično podal|šu|c
• brezmeino število kombinacij zavarovanj
• bonus se ohranp in prenaša
Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, ki jib prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste teleti imeti avto samo zato, da bi ga labko zavarovali
KOV bonus sistem
m a
Dodatne infunmu i/e ilohtle na rseh pOfttH'ntb mestih /aicimnitiiue TflftfM
^# Vabljive ugodnosti, ki bi jih bilo škoda zamuditi
V prvem In drugem nadstropju Merkurjeve prodajalne v Globusu v Kranju imajo v vseh oddelkih vrsto novosti In ugodnosti. Če Imate letos v programu določen nevsakdanji nakup, se morda velja odločiti prav zdaj.
Res je. Januar je prav gotovo tisti mesec v letu, ki je običajno denarno najslabše podprt. Vendar pa to, kar zadeva Mer-kurjevo prodajalno v Globusu v Kranju v prvem in drugem nadstropju, ne drži. Ne drži namreč, da se ne bi morda prav ta trenutek odločili za tisto, kar načrtujete, da boste uresničili med letom. "Prav zato, da bi kupcem In Interesentom tudi po denarni plati ta mesec oziroma na začetku leta olajšali odločanje za nakup In uresničitev načrtov med letom, smo v naši prodajalni pripravili na vseh oddelkih več ugodnosti In hkrati veliko Izbiro domačih in uvoženih Izdelkov. Tako Imamo na ELEKTRO oddelku v prvem nadstropju prav zdaj zares veliko Izbiro svetil domačih In tujih proizvajalcev po zares zelo ugodnih cenah."
Tako je potem oddelek za oddelkom predstavljal poslovodja prodajalne v Globusu v Kranju Ivan Jeglič. Na oddelku AKUSTIKA ne boste razočarani nad ponudbo in cenami. Velika je izbira glasbenih stolpov, TV aparatov, kaset, CD plošč in drobnega materiala, ki ga včasih iščejo ljubitelji te dejavnosti Podobno je pri ORODJU. Poleg najrazličnejšega za obdelavo lesa in kovin bo morda za koga zanimivost, da imajo zdaj na tem oddelku uvožene kompresorje, v kratkem pa bodo uvedli zanimivo novost. Kar v Globusu vam bodo naredili verigo (ali pa jo popravili) po želji; tako glede debeline kot glede dolžine Pravijo, da bodo pri tem več kot konkurenčni. Pri BARVAH vam svetujemo, da se zdaj pod zelo ugodnimi pogoji odločite za nakup jupola ali stiropora de-
beline 5 centimerov. Posebnost in novost pa je, da vam na oddelku zdaj pripravijo kakršnokoli barvo za zaščito lesa in kovin. Po sistemu COLOR UNI lahko izbirate med 600 različnimi odtenki. Pa tudi za najmlajše so pri IGRAČAH lepo založeni. Morda vaši otroci celo bolje poznajo firme Bbu-rago, Baby, Tamia..., kot vi. Priložnosti, da jih razveselite ali obdarite, zares ni malo. In drugo nadstropje Merkurjeve prodajalne v Globusu v Kranju?
"Ta hip imamo veliko Izbiro posode In stekla domačih In tujih proizvajalcev. Cene so ugodne, primerne za "Januarski čas". Velika je tudi Izbira tako Imenovane bele tehnike, gostinske opreme In nenazadnje poleg vsega, kar Imamo v drugem nadstropju, morda je treba posebej omeniti tudi-kopalnice Gorenje." O tem, da nasvet Merkurjevih prodajalcev ni trgovsko napihovanje in za kupca strel v prazno, smo se že večkrat prepričali, ko smo se pogovarjali s poslovodji različnih Merkurjevih prodajaln" na Gorenjskem. Tudi v Globusu ni drugače. Imajo sicer samoizbirno prodajo in računalniško podprt pregled nad izdelki in zalogami Vendar pa pri izbiranju in odločanju v sampostre-žni prodaji po oddelkih ne boste sami. Da se boste lažje odločili, vam bodo prijazni prodajalci strokovno svetovali Kar pa zadeva plačilne pogoje, najprej seveda velja omeniti popust z Merkurjevo kartico. Če Je ie nimate, jo dobite pri nakupu nad 10.000 tolarjev. Lahko se odločite tudi za nakup na tri čeke brez obresti, aH za obročno odplačevanje do enega leta. Vsak večji nakup vam brezplačno pripeljejo na dom oziroma naslov, ki ga boste povedali. Skratka, ob obisku In nakupu pri Merkurju v Globusu zanesljivo ne boste razočarani.
zavarovalnica triglav d.d.
Avtomobilska zavarovanja v paketni obliki sklepamo na vseh naših poslovnih mestih v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in Škofji Loki od 7. -19. ure, ob sobotah od 7. • 13. ure, v Tržiču pa od 8. • 16. ure, in ob sobotah od 8. ■ 12. ure.
vreme
Vremenoslovci nam za naslednje dni obetajo nekoliko hladnejše vreme.
LUNINE SPREMEMBE
V nedeljo, 31. januarja, bo 20 minut čez polnoči PRVI KRAJEC. Po Herschlovem vremenskem ključu naj bi bilo vreme lepo. Ta teden bo dan že daljši za 14 minut.
NOVOLETNI KONCERT
Sem ter tja iz poslovnih krogov priteče kakšna vest, ki navadnega Gorenjca - čeprav je vajen vsega hudega - dobesedno prilepi na stol. Primer: dunajski filharmonični orkester je od avstrijske televizije letos za'neposredni TV prenos novoletnega koncerta prejel čedno vsotico 4,6 milijona šilingov. Za koncert 1. januarja 1994 bo dunajskim simfonikom ORF morala odšteti celih 11 milijonov šilingov, odškodnina pa se bo povečevala še naprej in račun za TV prenos januarja 1998 bo že kar 20 milijonov šilingov (skoraj tri milijone mark). Če prihodnja leta 1. januarja slovenska televizija ne bo več prenašala dunajskega koncerta -razlog vam v Gorenjskem glasu pojasnjujemo že danes.
Zatorej v tolažbo tistim, ki so za veliki novoletni koncert v Festivalni dvorani na Bledu 1. januarja letos kupili vstopnice po 3.000,00 tolarjev: za kakovost, ki jo je na tem koncertu ponudila Agencija Albatros, so bile vstopnice kar poceni - če primerjamo cene in vse ostalo v zvezi z dunajskim novoletnim koncertom. -M. Va.
SIBIRSKI HUSKY
PSI, KI SPLOH NE LAJAJO
Sibirski huskv in aljaški malamut sta pasmi, ki postajata v Sloveniji vedno bolj priljubljeni. Radi jih imajo tisti ljubitelji psov, ki so veliko v naravi in tečejo. Vzdržijo tudi pri minus SO stopinj Celzija. Ne lajajo, ampak zavijajo kot volkovi.
Andrej Mežik iz Rateč je bil prvi Slovenec, ki se je udeležil mednarodnega tekmovanja vlečnih psov in dosegel tudi solidne rezultate. Ko je začel Andrej Mežik, so mu v Sloveniji sledili drugi ljubitelji vlečnih psov, pasme sibirski huskv ali aljaški malamut.
Andrej ima sibirske huskije že tretje leto. Psi izhajajo z Aljaske, kamor so jih pripeljali \z Sibirije. Na Aljaski so se izjemno izkazali kot najboljši tekači, čeravno so po konstrukciji dokaj šibki. Psi so najhitrejši od vseh polarnih psov, v Evropi pa so se začeli pojavljati pred nekako dvajsetimi leti.
Štiriletnega samca Cepa je Andrej Mežik dobil iz Italije, danes pa ima še enoletnega Olafa, dveletnega Denija in tri majhne psičke.
» Ti psi izredno uživajo v vleki in v teku,« pravi Andrej Mežik. »Žal je letošnjo zimo zelo malo snega tudi v Ratečah in v Tamarju, vendar jih, kadar le morem, odpeljem proti Tamarju. Poleti tečemo
Če je le dovolj snega, je po evropskih turističnih krajih nekaj običajnega, da umetniki in drugi napravijo razne zanimive figure iz snega in ledu. Vsako leto pa na parkirnem prostoru pri Ratečah napravi lastnik zanimiv umetni slap, ki v teh mrzlih krajih kar dolgo vzdrži...
s kolesom, medtem ko v tujini poletni trening prakticirajo tudi z vozički ali s štirikolesnimi mopedi. Nekateri deset ali več psov privežejo tudi na džip. Psi potegnejo z mesta nekaj sto kilogramov, svetovni rekorder pa je aljaški malamut, ki je z mesta potegnil kar dve toni.
Tekmovanja so pozimi in poleti: poleti je kros, ko tečeta tekač in pes skupaj, pozimi pa
se tekmuje v več kategorijah. Ski joring je kategorija, ko je pes privezan na tekača, skandinavska pulka pa kategorija, ko pes vleče bob, pulka imenovan in ki je obtežen z 20 kilogrami na psa. Potem je še kategorija s sanmi, ko sani vlečejo bodisi trije do štirje psi ali pa odprta kategorija, ko sani vleče sedem do osem psov ali neomejeno število, a najmanj osem psov. Teče se od šest do 20 kilometrov.
Lani je bila tekma v Italiji in v prvem dnevu sem v svoji kategoriji s psom dosegel četrto mesto. Dobro so se izkazali tudi drugi slovenski tekmoval-, ci, ki že imajo take pse. V Kranjski Gori ima Emil Koren huskija, Martin Grilc pa alja-škega malamuta, ki je večji pes, bolj močan, a počasnejši. Prva tekma, ki smo jo v Sloveniji priredili, je bila v okviru Alpe Jadrana v Ratečah. Tekmovanja v skandinavski pulki so se udeležili sosednji Avstrijci in Italijani. Slovenci smo tudi že ustanovili sekcijo vlečnih psov pri Kinološki zvezi Slovenije, radi pa bi se v prihodnje pridružili evropski sekciji vlečnih psov. Zdaj vse plačujemo sami, tudi startni-no in nujno bi potrebovali sponzorja. Sosednji Italijani nam kar niso in niso mogli verjeti, da smo popolni ljubitelji in da tekmujejo izključno le na lastne stroške.
Moram reči, da se zanimanje za te pse izredno povečuje in zanimivo je, da so se naši klimi zelo privadili. Imajo jih celo v Kopru. Ti psi drugače vzdržijo temperaturo do minus 40 in minus 50 stopinj Celzija, človeku so izjemno prijazni. Husky nikogar nikoli ne bo ugriznil. Kdor jih ima,, jih ima zato, da z njimi teče po naravi, po čemer imajo ti psi neustavljivo željo. Čuvaji zaradi svoje dobrodušnosti in prijaznosti pač niso, saj v primeru, ko se hiši približa tuj človek, ne bodo reagirali kot ostali psi. Morda bodo dali znak, ne bodo pa lajali: ti psi sploh ne lajajo tako kot drugi, le zavijajo kot volkovi. Če so v dobri telesni kondiciji, dočakajo tudi petnajst let, njihova povprečna življenjska doba pa je od osem do deset let.
Pse tudi lepotno ocenjujejo - samec Cep je bil na lepotnem tekmovanju prvak Maribora in Lendave. In še ena zanimivost: psi imajo prav lepe oči in čestokrat očesi različnih barv.«
Andrej Mežik ima svoje huskije v pasji ogradi za hišo, kjer se lahko razgibajo na vrtu, še rajši pa oddidejo s svojim gospodarjem proti Tamarju. Res so nadvse prijazni in izjemno razigrani, saj vedno pričakujejo, da bodo lahko tekli. Tek jim je pač neustavljiva želja in nagon... • D. Sedej
Kdor ne ve, nič ne de - nekaj takega se mi je motalo po glavi minulo soboto, ko je izšlo dnevno časopisje in črno na belem prinašalo analize, da bodo poslanci zaslužili od 5 do 7 taužent mark. In da bodo tisti kaveljni, ki so nas zabavali v prejšnjem sklicu, leto ali dve prejemali približno take dohodke, nato pa nekateri s 25 leti delovne dobe fletno od-Plenkali v penzijon...
če ste olala situirani, ne boste razumeli! Če pa ste v penzionu, živite sami in komajda slikate mesec z mesecem, vam bo do kraja razumljivo, da kdajpakdaj časopis oddam znanki iz sosednje ulice. Da 9a prebere in z njim podkuri.
Tokrat ga ni dobila! ' Kdor ne ve, se ne sekira in Zvcira. Saj bi jo pobralo, ko bi. tekstilna delavka s 40 in več delovne dobe in s penzijo-nom, ki mu jo treba dodati še socialno podporo, izvedela, kako gredo v penzion naši patrioti!
Ona pač ne razume in nikoli ne bo razumebl Ob teh zadevah pa tudi ne posedujem toliko dobre volje, da bi se mi ljubilo njej razlagati nekatere zamotane reči!
To sploh ni »simpl« - to so »ornk« komplicirani štosi.
Kakšnih 40 poslancev prvega parlamenta, ki so na drugih volitvah več ali manj Pogoreli, ne bo šlo nazaj v svoje kšefte, ampak bo leto
TEMA TEDNA
PATRIOTI
Pri šestih tisočih markah, kijih bodo mesečno dobili naši poslanci, je vsak podkupljiv/ Kaj pa sploh je šest taužent mark, če ti že vsak »ta levi« mafijec danes stisne v roko najmanj desetkrat toliko?
in več prejemalo poslanske plače, kakšnih dva do tri tisoč markic za cel mesec! Eni so kmetje, eni prfoksi, eni študentje, eni pesniki, eni sindikalni voditelji. Ne gredo nazaj, pa pika! In nazaj tudi ne smejo, če hočejo še naprej kasirati funkcionarske dohodke!
In tako se bodo bivši poslanci - kmetje za leto dni za čičkali doma, kajti kmetovati zaradi funkcionarske plače ne smejo več! Da mi je to videti, kako ata, bivši poslanec, na kmetiji samo posedajo in komandirajo! Še kmečki pregovor: »čič ne da nič,« smo torej obrnili na glavo. O ja, pa še koliko ti pade, če si enkrat užil čast in slavo slovenskega parlamenta...
Poslanci - študentje zdaj lahko na ful frajarijo po Ljubljani, poslancem - pesnikom bo zdaj kapnilo, da je
res slep, kdor se s petjem ukvarja!
Meni najbolj všečno pa sta ga pihnila Tomšič in Semo-lič, dva kremenita sindikalna voditelja, ki sta tudi na spisku prejemnikov funkcionar skih plač od tod do večnosti! Sindikat nima nikoli denarja - pa zakaj ne bi iz državne kase kapnila plača za sindikalnega šefa? Lastno dobro situiran se bo bolje počutil pa bo tako lahko učinkovit krotitelj delavstva, ki ven in ven nerga v nekih nebodiga-treba štrajkihl
Novi poslanci, ki prihajajo, bodo tako bogato nagrajevani samo zategadelj, ker naj že enkrat mi, volivci, zastopimo, da je poslanstvo poklic! Saj zastopimo! Zastopimo tudi obrazlago, ki sledi: »Tako visoke plače imajo poslanci tudi zato, da ne bi bili podvrženi korupciji!«
Končno! V tem grmu je torej ta frdamani zajček!
V redu, če gre za eno spodobno pravno državo - tam je že možna ena dostojna mafijska naveza v poslanskih klopeh; v teh razmerah pa, ko jih čaka na tone zakonskih in podzakonskih aktov, ki zadeve šele postavljajo na elementarno mesto in ko gre šele za državno pravni skelet, mi pa pri najboljši volji ni jasno, koga bi sploh bilo vredno podkupiti in zakaj. Ne rečem, da lahko kaj pade pod roko, da se začasno zadrži kakšen monopol ali iz koristo-Ijubja manevrira s kakšno zadevo. A pri šest tisoč markah je vsak podkupljiv, če se ti pred nosom nariše kakšna spoštljiva mafija! Kaj pa je šest taužent mark, če ti že vsak »ta levi« mafijec danes stisne v roko najmanj desetkrat toliko!
Kaj bi sploh slepomišili!
Poslanci so si lepo postlali in lepo bodo ležali. Ne oziraje se na to, da narod mlati kruh, sami pa potico. Kje je morala, kje zmernost? Bežite no - te vrednostne kategorije so kvečjemu gojili disidenti v svinca polnem polpreteklem času!
Nekdo je nekoč dejal: »Vesolje in človeška pogoltnost sta neizmerna. Le da za vesolje nisem čisto prepričan...« • D.Sedej
PŠENIČNA POLICA
Zaradi enohadstropne stavbe, ki so jo iznajdljivi Ljubljančani uredili kot Vilo Carmen, je Pšenična polica pri Cerkljah (na Gorenjskem) postala izjemno znana. Najprej v "strokovnih" krogih, kajti v Vilo Carmen je bil možen vstop le s klubsko izkaznico. Zatem pa še bolj po uspešni policijski akciji, ki je v Pšenični polici odkrila bordeli damami iz Vzhodne Evrope.
0 tem smo v Gorenjskem glasu poročali že pred skoraj mesecem - drugi mediji pa so z veliko zamudo naskočili "kupleraj" in pri tem zamenjevali Pšenično in Praprotno polico. Prejšnji teden se je kar nekaj časopisov razpisalo o lepoticah iz Ukrajine, ki so v Vili Carmen računale po 200 do 300 DEM na uro, bordel so (spet) pripisali Praprotni in ne Pšenični polici.
Mi pa smo s pomočjo nevoščljivcev, ki niso vedeli za Vilo Carmen in niso imeli prave izkaznice, zelo strokovno oblikovali naziv tistega, kar so obiskovalci užili za dvesto mark: vlaganje trde valute v lepo ukrajinsko damo v Vili Carmen v Pšenični polici. Isto stvar je možno opisati tudi z eno (grdo) slovensko besedo iz treh črk, česar pa ne upamo storiti. - M. Va.
PLAVI ANGELI
Vse se vrača.
In zakaj se ne bi vrnil luštni, simpatični vzdevek, ki so ga nekdaj imeli naši miličniki, zdaj policaji.
Ob novem šefu jim bomo spet lahko rekli: Plavi angeli... # D.S.
38. LESTVICA TRŽIŠKI HIT"
Th. Krokodilčki - Čuki
2. 25 ur na dan - Čudežna polja
3. Ti si moj sonček - Agropop
4. Don't you love me - Felix
5. Lillv Marlen - Vlado Kreslin
6. Ko noč zamenja dan - Don Mentony Band
7. Queen of rain - Roxette
8. I will alvvavs love you - Whitney Houston
9. Step it up - Stereo MCS 10. Ni važno ... - Zlatko Dobrič
Predlogi: • .
Tuji: Deeper and Deeper - Madonna Domači: - Jan Plestenjak
Vse več je poslušalcev, ki pošiljate glasove za domače skladbe. Potrudite se tisti, ki raje poslušate tuje uspešnice, sicer pa... Lestvico bomo "malo" preoblikovali, več o tem pa takrat, ko bo novi koncept oddaje pripravljen. Naš moto bo: več glasbe, več novosti, več nagrad.
Do sobote nam pošljite kupone, in sicer na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Nagrado bo dobila Jana Šturm, Potok 17, 64228 Železniki.
1.
Predloga:
Tuji
Domači
Naslov
NAR0DN0ZABAVNA PRODUKTA '92
Piše: Drago Papler
1. NADALJEVANJE
Več kot petdeset novih projektov v narodnozabavni, ljudski in zabavni glasbi z vižarskimi skladbami je v letu 1992 v ritmu valčka in polke izšlo pri naših produkcijskih hišah. Imeli smo kar nekaj srečanj v tem stilu, obema Števerjanskemu in Ptujskemu festivalu se je pridružil še festival v Vurberku s svojo značilno usmeritvijo dolenjskega melosa ansamblov s frajtonarico in večglasnim petjem. Vse leto je radijsko sodelovanje s časopisi oblikoval Lojtrco domačih '92, ob rednih oddajah Domači ansambli na slovenski televiziji pa je že peto leto vsake štirinajst dni potekal Video meh...
VSE ŽIVLJENJE SAME ŽELJE
Avseniki so nas v 39-letnem delovanju razveselili z več kot 800 melodijami, ki so izšle na več kot 120 ploščah in kasetah in za katere so sloviti muzikanti prejeli 33 zlatih plošč. Ansambel bratov Avsenik je prenehal nastopati v živo junija 1990, zaradi močnih bolečin hrbtenice njihovega vodje Slavka Avsenika. Kralj polke, kot mu radi porečemo, je odločitev o nadaljnji glasbeni karieri preložil na izid dokončnih zdravniških izvidov in se za sedaj odločil le za delovanje s studijskim ansamblom, ki je že plodno na nemškogovorečem območju, v Sloveniji pa je v začetku leta 1992 izšla pri Helidonu nova kaseta z naslovom Vse življenje same želje. Moto kasete Vse življenje same želje je širok in nekako simboličen in kot tak vsem blizu, saj ima vsakdo življenjske želje. To so želje za zdravje in nadaljevanje glasbene poti, pa čeprav v manjšem obsegu. Na kaseti je 12 skladb, izdvojili pa bi prvo polko Iz Hotemaž v Tu-paliče, ki je zanimiva in tipično gorenjska, polka O svet Florijan v besedilu Jožice Kališnik opeva zaščitnika gasilcev, pri viži pa je aktiven tudi že pokojni Franc Košir. Polka Najlepša zrela leta je motivno namenjena vsem, ki so že v zrelih letih. Zelo zanimiva skladba je tudi polka Na kranjskem sejmu, za polko Zakaj ne bi bili veseli je besedilo napisal Marjan Satre, za urne pete pa sta še dve instrumentalni polki V veseli družbi in Svatovski pozdrav. Med valčki je potrebno izpostaviti Romanco za kitaro, kjer se je kot solist na kitari izkazal sin Grega Avsenik, skladba pa je zelo uspešna na nemških lestvicah. Na kaseto pa sta v našem značilnem zvoku uvrščena še instrumentalna valčka: Pozno jeseni in Dedek pridi na ples.
Moda
Pravkar je izšlo:
Za ples V dežjtl     Zdrava prehrana pri sladkorni bolezni
Dežni plašč bo kar nekakšen simbol te pomladi. Ne zato, da bi napovedovali deževno pomlad, ne, le modni kreatorji so se spomnili tokrat na ta hvaležen kos garderobe. Modni bodo vsi, od pustega sivega dežnega plašča, kakršnega je nosil Humphrev Bogart v filmu Ca-sablanca, do razigranih kratkih "balonarjev", če hočete tudi karirastih. Nekateri modni kreatorji pa hočejo za svoje modele dolge, Široke dežne plašče, ki segajo skoraj do tal. Tudi kvalitete so različne. K vsakemu plašču pa naj gresta tudi prave žive barve torbica in dežnik. Če bo pomlad že deževna (tega sicer brez ciganke še ne vemo), naj bo vsaj barvno vesela in živahna.
Ljubljana, januarja - Pri ČZP Kmečki glas v Ljubljani je te dni izšlo delo dr. Marka Medvešcka in dipl. ing. Maruše Pavčič "Zdrava prehrana pri sladkorni bolezni", s podnaslovom "Varovalna prehrana za srce in ožilje". Knjiga, ki ni namenjena samo sladkornim bolnikom, temveč vsem, ki bi radi živeli zdravo. Prehrana ima pri tem velik pomen. Prinaša tudi vrsto receptov za jedi z malo maščob in soli ter veliko vlaknin in predstavlja tudi nadomestke za sladkor. In ne nazadnje: zdrava prehrana je lahko tudi poceni prehrana, dokazujeta oba strokovnjaka, kar je v današnjih časih, ko nam na vseh konceh denarja le primanjkuje, le dobrodošlo.
posod z debelim dnom, lahko si pomagamo z alu-folijo, s pečenjem v pečici, v pari, na žaru in podobno. Skratka, ČZP Kmečki glas je znova izdalo knjigo, ki skorajda ne bi smela manjkati v nobenem gospodinjstvu, sploh pa bi morala bi-
ti "brevir" za vsakega sladkornega bolnika. Dobite jo v vseh knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi po povzetju. Stane 1.312 SIT. (Račun spravite, ker nakup te knjige velja za olajšavo pri davčni napovedi.) • D. Dolenc
V prvem delu knjige avtorja pišeta o sladkorni bolezni, o onih bolnikih, ki že jemljejo insulin in o onih, ki jemljejo tablete, ali pa so šele v začetni fazi, ko se sladkorne bolezni lahko branimo še s hrano. O tem, kakšne bolezenske težave prinaša sladkorna bolezen in smisel zdravljenja, zakaj je prehrana pomembna za zdravljenje sladkorne bolezni, kako s hrano znižati količino sladkorja v krvi in prav tako maščob, ki ogrožajo srce in ožilje. Knjiga spregovori posebej o prehrani onih sladkornih bolnikov, ki so odvisni od insulina in onih brez njega. Posebno zanimiv je slikovni dodatek, kjer je z barvnimi fotografijami prikazana hrana na krožnikih in vse mogoče kombinacije glavnega obroka, sestavljenega iz dveh ali treh jedi. Tudi o hujšanju spregovori knjiga, kajti debelost je ena od vzrokov za sladkorno bolezen, ter o nujnosti redne telesne aktivnosti. Tretji del knjige prinaša recepte in pravila za pripravo hrane z malo maščob in soli. Zanimivo je poglavje, ki pripoveduje, kako sol zamenjajo dišavnice in zelišča. Pri 125 receptih boste spoznali, da je tudi hrana sladkornega bolnika lahko zelo pestra in bogata, predvsem pa zdrava. Zakaj bi moralo biti na mizi vsak dan meso, ko pa je toliko druge vrste hrane, ki ga enakovredno zamenja. Prvič je meso drago, drugič pa je treba
vedeti, da so v vsakem, še bolj pustem mesu, skrite maščobe. Te pa se ob premajhni aktivnosti nalagajo na stene žil in z leti povzročijo aterosklerozo, bolezen ožilja in ogroze srce. Pritisk zdravnikov, ki opozarjajo na skrite maščobe v mesu in na nevarnost prevelike uporabe soli, je v svetu zelo močan. Posebej so uspešni ameriški zdravniki. Ti so dosegli, da so razsolili in razmastili celo slovite hamburgerje. In prav njim se morajo ameriški državljani zahvaliti, da je število srčnih obolenj in infarktov v upadanju. Pri nas se to število še kar zvišuje. Medtem ko smo pred leti govorili še o 80.000 sladkornih bolnikih, jih je zdaj že blizu 100.000, 80.000 imamo srčnih bolnikov, 300.000 pa ljudi z visokim pritiskom. Vse to je predvsem posledica nezdrave prehrane in premalo aktivnega gibanja.
Knjiga pa je obogatena tudi z jedilnikom za teden dni in opremljena z vrsto preglednih tabel o tem, kako bolj kalorično hrano zamenjamo z manj kalorično, kako med seboj zamenjujemo enakovredna živila, katerih jedi lahko pojemo v neomejenih količinah, katerih jedi sploh ni treba soliti in podobno. Pomemben je tudi način priprave hrane, zato so v knjigi predstavljeni vsi načini, kjer ni treba uporabljati maščob, oziroma v minimalnih količinah. Za to ni treba dragih
In še nekaj receptov iz knjige
Porova juha
Za 4 porcije potrebujemo: 250 g pora, 150 g krompirja, 10 g suhe slanine, 10 g olja, 10 g moke, 10 g paradižnikove mezge 1,2 I nemastne juhe ali vode, (lg soli, če se kuha z vodo), strok česna, poper, pete ršiljeve liste.
Por zrežemo na kolobarje, pridamo na kocke narezan krompir. Prilijemo juho ali vodo, solimo (če je potrebno), kuhamo do mehkega. Na olju prepražimo slanino, dodamo moko in jo zarumenimo, dodamo še strt česen in paradižnikovo mezgo, premešamo, prilijemo še pol zajemalke mrzle vode, da se razpusti prežga-nje. Razpuščeno prežganje vlijemo v juho, ki jo začinimo še s poprom. Tik pred serviranjem juho potresemo s sesekljanim pe-teršiljem.
Zapečene sardele
Za eno porcijo potrebujemo: 60 g očiščenih sardel brez glave, 150 g paradižnika, 10 g olivnega olja, 0,5 dl suhega belega vina, rožmarin, sesekljano peteršiljevo listje, 0,5 g soli, po želji poper. Sardele očistimo in operemo ter počakamo, da se posuše. V naoljeno posodo naložimo sardele, jih posolimo in popopramo ter potresemo s sesekljanim peteršiljem. Paradižnik olupimo, narežemo na kockice in ga potresemo po ribah. Pečemo v pečici pri temperaturi 250 stopinj C približno 15 minut. Temperaturo zmanjšamo na 180 stopinj C ter pečemo še 15 minut.
Pečene piščančje prsi
Za vsako porcijo potrebujemo: 105 g piščančjih prsi, 5 g olja, 0,2 g soli, rdeče paprike po okusu.
Mesu odstranimo kožo, ga posolimo in potresemo s papriko, premažemo z oljem in spečemo na žaru.
Rdeče zelje
Za 4 porcije potrebujemo: 1 glavico rdečega zelja (800 g), 10 g olja, 2,5 dl hladne vode, 2 majhni čebuli (100 g), 4 nageljnove žbice, 1 lovorov list, 2 žlici suhega belega vina, sol, poper, 2 srednje veliki jabolki
Rdeče zelje narežemo na tanke rezine in ga za 2 minuti potopimo v vrelo vodo, nato poberemo ven in osušimo. Jabolka olupimo in narežemo na koščke, čebulo sesekljamo.
Olje segrejemo, dodamo zelje in ga dušimo v lastnem soku kakih 5 minut, dolijemo hladno vodo, dodamo sesekljano čebulo, nageljnove žbice, lovorov list, vino, sol in poper ter dušimo še 20 minut. Nazadnje dodamo jabolka in dušimo še 10 minut. Pred serviranjem iz jedi odstranimo lovorov list in žbice.
1 m mm m mm   ik. 1
FILMSKA NAGRADNA UGANKA
Simpatičnega "mulca" Macaulava Culkina ste si kajpak zapomnili iz filma Moja punca. Pravilnih odgovorov na nagradno vprašanje ste nam poslali zajeten kup, žreb pa je izbral Tjašo Jakopanec iz Kranja, Benedičičeva pot 3, in Andrejo Rendulič, Zg. Besnica 115/a. Kino podjetje Kranj jima podarja po dve abonmajski karti za počitniško matinejo. Čestitamo.
Od 5. februarja naprej bodo v kinu vrteli slavno Disnevjevo risanko Lepotica in zver, ki se je na lanski podelitvi Oskarjev pa tudi povsod drugje, kjer so ga že prikazovali, odlično odrezal tako pri kritikih kot filmskem občinstvu. Zgodba o lepem dekletu, ki "od-
taja" princa, začaranega v grdobo, in mu pomaga najti resnično ljubezen, je znana. Kot zanimivost povejmo, da se je Lepotica in zver, trideseta Disnevjeva risanka, začela rojevati pred petimi leti, ko je 600 risarjev, umetnikov in tehnikov postavilo temelj mojstrovini.
Nagradno vprašanje za vas: morda veste, koliko oskarjev je požela risanka Lepotica in zver? Odgovore pošljite na dopisnicah do 5. februarja na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pij ade ja 1.
Namesto običajne sličice iz filma pa tokrat objavljamo zabavno vajo za vaše možgančke. Pomagajte zveri skozi labirint priti do le-potičke.
Zimski oglasi
Na prodaj so čisto nove smuči, nekaj palic in dva para sani. Ponujam jih zato, „ ker snega to zimo očitno ne bo. če pa snega imate na pretek, tono vzamem ga za petek.
Že dolgo časa pogrešamo pingvina, ki sliši na ime Snežina. Joj, ravnokar so sporočili mi, da na severu pingvinov mrgoli.
Kupite, kupite moje drsalke,
nič za to, če v njih prekratke so vezalke.
Zamenjam jih za pet ledenih sveč ali za kakšno drugo sneženo reč. Takole si zimske oglase predstavljam jaz in z veseljem k sodelovanju vabim vas.
Alenka Hočevar, 6. a r. OŠ Gorje
W
Z Domelom v Železnike
Posavski cicibani pojejo
Zdaj nas je že devetnajst, do konca šolskega leta nas bo približno dvakrat toliko. V uredništvu se izleta z vami že veselimo, tudi v tovarni Domel v Železnikih, kjer bomo gostje, zatrjujejo, da nas nestrpno pričakujejo.
Wmm3mWmmmmmwsm
Natečaj Slovenskih železnic
Tako kot že vrsto let, Slovenske železnice tudi letos pripravljajo likovni in literarni natečaj za slovenske osnovnošolce. Vlak, ki vozi šele drugo leto pod oznako Slovenskih železnic, je sredi prejšnjega stoletja popeljal poleg pošte in blaga tudi nove kulturne razglede. Likovne in literarne prispevke mladih, ki bodo do 5. marca letos prispeli na naslov SŽ, bodo pregledali priznani slovenski umetniki in najboljšim podelili 50 knjižnih nagrad. Razredi, ki bodo poslali vsebinsko najboljše izdelke, pa bodo dobili 50 kolektivnih nagrad - železniških vozovnic za razredni izlet po Sloveniji.
Ko je prejšnjo soboto brezjansko društvo upokojencev imelo svoj občni zbor, so se v kulturnem programu predstavili tudi domačini: pesnika ing. Tine Benedičič in Jože Pavlic iz Ljubne-ga, ki sta recitirala svoje pesmi, in dekliški septet "Izvir" iz Bre-zij, ki ga vodi Severina Katrašnik. Dekleta so s svojo izbrano in ubrano pesmijo presenetila sovaščane; marsikdo ni vedel, da imajo tako dober pevski zbor na domačih tleh. Prav nič pa s svojo veselo in prisrčno pesmijo niso zaostajali otroci iz vrtca na Po-savcu, ki ga vodi vodja vrtca Slavka Praprotnik. Morali bi videti to sproščeno, razigrano četico. Toliko jih je bilo, da jih je bilo skoraj nemogoče vse naenkrat spraviti v fotografski objektiv. Peli so o Izidorjevih ovčicah, o polžku, o muckih in kdo ve, o čem vsem še. Skratka, zapeli so osem prisrčnih pesmic'in poželi silovit aplavz, prav tako pa obe kitaristki, ki sta jih spremljali Slavka Praprotnik in njena hčerka Mateja. - Foto: D. Dolenc
NAGRAJENI SPIS
Moje igrače
Moja prva igrača so bili prsti. Ko sem ležal v zibelki, sem jih opazoval z velikimi očmi. Kmalu zatem sem dobil gumijasto igračo, ki mi je bila v veliko veselje. Tako sem jo grizel, da ji je kmalu odpadel vrat. Z leti sem dobil tudi gumijasto kladivo, žeblje, vijak in klešče. Žeblje sem zabil v špranje v kavču, potem pa jih nisem mogel izvleči. Naslednja igrača je bil plišasti medvedek. Rad sem ga oblačil z oblekami, ki sta jih sešili sestra in mami. Nosil sem ga ven, kjer smo se šli medvedjo šolo. Ko sem malo zrasel, sem se začel igrati z avtomobilčki in vlakci. Sestavljal sem tirnice v obliki osmice. Na eni strani je bilo mesto, na drugi puščava, na tretji pa gozd. Zelo zabavno je bilo
gledati, kako so se vlakci vozili po tirnicah. Iz kock sem sestavil garaže, hiše, parke in postaje. Ko sem začel hoditi v malo šolo, sem začel zbirati modele avtomobilčkov. Postali so mi največje veselje pri igranju. Do danes sem jih zbral že veliko. Na avtomobilčkih sem prevažal kocke, fr-nikule, fižol, riž, kostanj... Nato sem začel hoditi v prvi razred. Takrat sem dobil dodatne lego kocke, ki so bile zahtevnejše za sestavljanje predmetov.
Nekaterim igračam sem se v višjih razredih že odpovedal in jih dal za RK, vendar mi spomin nanje ostaja. Upam, da bodo tudi tistemu otroku, ki jih bo dobil, v veliko veselje in zabavo. Gregor Eržen, 5. č r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
TOREK, 26. januarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50
9.00 9.35
11.10
12.00 13.00 13.05 13.45 14.50 H.50
15.15
16.55 17.00 17.15 17.15
17.45
18.00 18.50
19.15 19.22 19.24 19.30 19.55 20.05 20.36
21.40
22.15 22.38 22.43 22.55 0.55
Video strani Zimski počitniški program Goldv - Zgodba o zlati medvedki, ameriški film Življenjske preizkušnje, ponovitev Zelena ura Poročila
Svet na zaslonu, ponovitev
Video strani
Sova, ponovitev
Korak za korakom, ameriška
nanizanka
Leta more, koprodukcijska nadaljevanka EP Video strani TV dnevnik 1 Otroški program Zlata ribica: Neprijetna vprašanja
Povodnjak in makov škrat,
lutkovna igrica
Regionalni studio Koper
Besede, besede, besede, TV
igrica
Risanka
TV nocoj
EPP
TV dnevnik 2, Vreme
Šport
Žarišče
Glasba, Show in cirkus: Ba-rišnikov v Hollvvvoodu Mačke, angleška poljudnoznanstvena serija TV dnevnik 3, Vreme Šport
Poslovna borza Omizje Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.00 Video strani 10.10 Tedenski •zbor 10.10 TV avtomagazin, svetovalno namenski program 10.40 Sedma steza, ponovtev 11.00 Ivan palica: Ulica treh vrtnic, drama HTV, ponovitev 12.00 Bobenček 1300 Poročila 13.05 Video strani 16.40 Sobotna noč, ponovitev 15.40 Videonoč 16.50 Svetovne glasbene nagrade 18.05 Ptujsko gledališče, dokumentarna oddaja 18.50 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo ti-«ini 19.22 TV nocoj 19.24 EPP 19.30 ■V dnevnik 2, Vreme, šport 20.05 v Belmont: Milena, koprodukcijska nadaljevanka 21.00 Osmi dan <2.00 Svet poroča 22.35 Slike iz Sežana, dokumentarna oddaja 22.45 TV jutri 22.50 Sova: V avtobusu, ar>gleška nanizanka; Leta more, ko-Pfodukcijska nadaljevanka
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.45 Pregled sporeda 8.00 Dobro lutro, Hrvaška/Poročila/TV kole-dar/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poučila 10.05 TV šola 10.05 Narava: Lov na jazbeca 10.45 Vpliv onesnaževanja na ekosistem potoka 11.06 "V Leksikon: Gobe 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Bitka za nasmeh, mladinska dokumentarna oddaja 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na •liko, ponovitev 14.60 Ike, ponovitev ameriške nadaljevanke 16.40 |he big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrva "ki 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 P° vojni, oddaja o zdravju 18.36 Santa Barbara, ameriška nadalje yanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Misionarji, britanska dokumentarna serija 21.10 V velikem Planu 22.46 Dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.06 Poročila v angleščini 1.10 poročila 0.20 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16-46 Video strani 19.02 Risanke 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.06 Dra 9i John, ameriška serija 20.46 Vi in vaš video 21.15 Ike, ameriška nadaljevanka 22.20 V senci vešal, angle-**a nanizanka 23.05 Premiere, ki jih ni bilo - Odnon von Horvath: Figama ločitev 0.30 Horoskop 0.45 Vi-oeostrani
KANALA
10-00 A Shop 10.15 Astrološka na Poved 10.25 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev fmeriške nadaljevanke 11.50 Te-o»n na borzi 12.00 A Shop 12.15 Vi-dao strani 18.45 A Shop 19.00 Ninja Jalve, risana serija 19.25 A Shop 1M0 MCM 20.00 Risanka 20.15 °nevno informativni program 20.30 Dokumentarec tedna: Sva I bard -""•oja življenja, dokumentarni film *1.00 Deseta Žrtev, italijanski bar-jjjl film 22.20 Drugačen svet, ame-r|ska nadaljevanka 23.20 Dnevno 'nformativni program 23.35 Poroči 5, v angleščini: Deutsche VVelle *3-65 A shop 0.10 Astrološka napo-y»d 0.20 MCM 1.00 Video strani
SLOVENIJA 1
Mačke, angleška poljudnoznanstvena serija
Mačka je najbolj kozmopolitsko bitje, saj prebiva na vseh celinah, naj so mrzle ali vroče. Je tudi izredno prilagodljiva žival - sredozemska mačka, na primer, je vitke rasti, medtem ko je severna čokata in z bogatejšim krznom. Sicer pa je za mačke značilno to, da so ljubljenke bogatih in revnih. Tokratna oddaja pripoveduje o njihovem odraščanju, o navadah, o življenju v domovih, na vrtovih in na mestnih ulicah...
TVAVSTWJA
6.00 Teletext 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan-optikum 10.30 Ostani pri meni, ponovitev ameriške komedije 12.05 Športna arena, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Sinha Moča, serija 14.00 Dom za živali 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Heathcliff in Riffraff, risanka 16.30 Am, dam, des 15.50 Kislo zelje, serija 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.10 Mi 18.30 Hribovski zdravnik, serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum: V kraljestvu ruskih medvedov 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.20 Dannv Travis, ameriški film 22.56 Čas v sliki 23.00 Čisto normalna blaznost, italijan-sko-francoski film 0.35 Zakon v Los Angelesu: Rože za javno tožilko 1.25 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.50 1000 mojstrovin 17.00 Srečanje po madžarsko, tečaj madžarskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi: Obisk iz onostranstva 18.30 Da ali ne 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kdor se smeji, zmaga 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Poročila/1000 mojstrovin
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -1220
- Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 1420 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -1720 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje jutri
RADIO TRŽIČ
Oddajamo od 16.00 do 19.00 na UKV 88,9 in 96 MHz ter SV 1584
KHz.
Opozarjamo vas na Športni obzornik ob 16.30 in pogovor o plesu ob 18.00.
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13-ih - 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet - 18.00 - Voščila, novice -19.46 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija -
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Koristni nasveti -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne Oddaje R Slovneija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.30 -EPP 17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila -18.30 - Odgovori na vprašanja -19.00 - Odpoved programa -
KINO
26. januarja
CENTER ameriška komedija NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 10l uri, ameriški akcijski film PROTI SONCU ob 16., 18 in 20 uri, STORZIC ameriška komedija NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 16., 18. in 20 uri TRŽIČ ameriški akcijski film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob16. uri, amer komedija SAM DOMA ob 18 in 20 uri KINO SORA zgodovinski film KRIŠTOF KOLUMB ob 20 uri
SREDA, 27. januarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 9.45
11.05 11.05
12.00 13.00 13.05 13.15
13.46
14.45 14.45
15.15
16.50 16.55 17.00 17.15 17.15 18.10
18.46 18.50
19.15 19.22 1924 19.30 19.59 20.05 20.35 20.40
22.10 22.15
Video strani
Zimski počitniški program Škratek in mala vila, finski film
Tedenski izbor
V. Belmont: Milena, koprodukcijska nadaljevanka Osmi dan Poročila
Poslovna borza, ponovitev Morske steze, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
Fran Žižek: Napravite mi to deželo spet nemško, ponovitev TV nadaljevanke Sova, ponovitev V avtobusu, angleška nanizanka
Leta more, koprodukcijska
nadaljevanka
Poslovne informacije
EP Video strani
TV dnevnik 1
Otroški program
Zlati cekin, I. oddaja
L. Suhodolčan: Cepecepe-
tavček
EPP
Besede, besede, besede, TV
igrica
Risanka
TV nocoj
EPP
TV dnevnik 2, Vreme, šport
EPP
Žarišče
EPP
B. Cavazza - A. Tomašič: Predsednik, izvirna TV komedija
EPP + EP Video strani TV dnevnik 3, Vreme, Šport
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.00 Video strani 10.10 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini, ponovitev 10.40 Portret slovenskega glasbenika: Samo Hubad 11.30 Mačke, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 12.00 Glasba, show in cirkus: Barišnikovjv Hollvvvoodu, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Video strani 16.10 Omizje, ponovitev 18.10 Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke 18.65 Finski arhipelag 19.10 Slovenija - umetnostni vodnik: Tunjice, ponovitev 1922 TV nocoj 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 20.05 Športna sreda 22.15 Slike iz Sečuana: Obiranje čaja, dokumentarna oddaja 22.20 TV jutri 22.25 Sova: Bunt z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka; Leta more, koprodukcijska nadaljevanka 020 Video strani
L PROGRAM TV HRVAŠKA
7.45 Pregled sporeda 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Koledar/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 10.05 Svoboda Ivana Gunduli-ča 10.35 Iz zgodovine glasbe: Va-troslav Lisinski - Obdobje romantike 11.00 TV-Leksikon 11.16 Ameriška angleščina 11.30 Marijana, francoski animirani film 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, dokumentarna serija 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Finančni svetovalec, angleški barvni film 21.50 Znanstveni forum 22.46 Dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Poročila 020 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14.35 Video strani 15.00 Volitve '93 19.02 Risanka 19.06 Košarka: Pokal Radivoja Korača - Zagreb : Barcelona 19.30 Dnevnik 20.40 Good sports, ameriška humoristična serija 21.16 Življenjske preizkušnje, dokumentarna serija 22.10 Ike, ameriška nadaljevanka 23.00 Glasbeni večer 0.00 Horoskop 0.05 Video strani
KANALA
10.15 A shop 10.30 Astrološka napoved 10.40 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A shop 12.05 Video strani 18.16 A shop 18.30 Božidar Jakac: Podobe na filmskem platnu 18.40 Male živali 19.00 Ninja želve, risana serija 19.25 A shop 19.40 MCM 20.00 Ri sanke 20.15 Dnevno informativni program   20.30   Kultura 21.05
SLOVENIJA 2
Velike družine,
francoska
nadaljevanka
Jacqueline, voda Schoulderje-vega sina, se pogumno upre oblastnemu tastu, ki jo hoče poročiti s preračunljivim Lac-haumom. Poroči se s kapetanom Gabrielom de Voosom. Schoulder hoče s pomočjo mednarodnega finančnika Strinberga razširiti svoj imperij. Ko Strinberg naredi samomor, je skupaj z Rousseaujem, predsednikom upravnega sveta, uničen. Lachaume, ki stoji za dvojnim padcem, postane minister za kulturo.
Smithsonian, dokumentarna serija 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 2320 Dnevno informativni program 23.35 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.50 A shop 0.06 Astrološka napoved 020 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTOJA l
9.00 Jutranji program 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Kultura, magazin 3sat 10.00 Angleščina 10.30 Duhovi, ponovitev italijanske komedije 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.38 Sinha Moča 14.00 Dom za živali 14.45 Družina Meier, serija 15.00 Jaz in ti 15.06 Peter Pan in gusarji 15.30 Karnevalska princesa, lutkovna igrica 15.50 Deklica iz prihodnosti 16.20 Nekoč je bilo... življenje 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hribovski zdravnik, serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Edinstvena Coco, angleško-franco-ski film 22.10 Pogledi s strani 22.20 Aljaska, serija 23.05 Čas v sliki 23.10 Hazarder, ameriški film 120 Poročia/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.50 1000 mojstrovin 17.00 Poklicne slike: Optik 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Družinske vezi: Obisk iz onostranstva 18.30 Gaudimax, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Saga o domišljavcu, avstrijsko-nemška serija 22.20 Čas v sliki/ Šport 22.30 Razprava 23.30 Šport 23.45 Round Midnight 0.35 Poročila/1000 mojstrovin
GAULOISES BLONDES
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 6.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža -10.55 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 1220 - črna kronika - 12.56 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.50 - Radio Kranj jutri
- 19.00 - Nasvidenje jutri -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa -14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema - 18.00 - Voščila, novice -18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija -
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Krojaško šiviljski nasveti -15.00 - Dogodki danes, jutri -16.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 • Radio Žiri spet z vami -15.30 - EPP -17.00 -19.00 - Zabavno-glasbena lestvica 5 + 5 in klepet ob glasbi, vmes ob 18.00 - Novice - obvestila - 19.00 -Odpoved programa -
KINO
27. januarja
CENTER ameriška komedija SAM DOMA ob 10. uri, ameriška risanka HRESTAČ ob 16 uri, ameriški akcijski film PROTI SONCU ob 18. in 20. uri STORŽIĆ ameriška komedija SAM DOMA ob 16., 18. in 20. uri ŽE-LEZAR ameriška komedija CRKNI FREDI ob 16., 18. in 20. uri KINO SORA ameriški zgodovinski KRIŠTOF KOLUMB ob 18 in 20 uri
8.50 9.00 10.30 11.30
13.00 13.05 13.40
14.50 14.50 15.20
16.50 16.55 17.00 17.16 18.00 18.45 18.50
19.15 1922 1924 19.30 19.59 20.05 20.40
21.30 22.10 22.15 22.43 22.53 22.55
Video strani
Zimski počitniški program Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: B. Cavazza -A. Tomašič: Predsednik, izvirna TV komedija, ponovitev Poročila Video strani
Fran Žižek: Napravite mi to deželo spet nemško, ponovitev TV nadaljevanke Sova, ponovitev Buntz z Beverly Hillsa Leta more, koprodukcijska nadaljevanka Poslovne informacije EP Video strani TV dnevnik ' Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor EPP
Besede, besede, besede, TV
igrica
Risanka
TV nocoj
EPP
TV dnevnik 2, Vreme, šport
EPP
Žarišče
Večna mladost, italijanska
nadaljevanka
Tednik
EP + Video strani
TV dnevnik 3, Vreme, Šport
Poslovna borza
TV jutri
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.15 Video strani 1025 Tedenski izbor 1025 Finski arhipelag 10.40 Slovenija - umetnostni vodnik: Tunjice 10.50 športna sreda, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Video strani 16.15 Obiski: NSK, ponovitev 172S Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.46 Že veste, svetovalno namenski program 19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 1922 TV nocoj 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 19.59 EPP 20.05 Povečava: Slovenske zvezde 21.05 Minuta za umor, slovenski film 22.36 Slike iz Sečuana: Taichi, dokumentarna oddaja 22.40 TV jutri 22.46 Sova: Dragi John, amerika nanizanka; Zmenek, nemški TV film 0.50 Video strani
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.46 Pregled sporeda 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 10.05 Zemljepis 10.30 Spopadi in sledi: Vojna krajina na Hrvaškem 11.00 TV-Leksikon 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Ljubezenske zgodbe, mladinska serija 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.50 Ike, ponovitev ameriške nadaljevanka 15.40 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Učimo se o Hrvaški 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 19.55 šport 20.16 Poslovni klub 21.00 Me je kdo iskal? 21.46 Ekran brez okvirja 22.45 TV dnevnik 2320 Slika na sliko 0.06 Poročila v angleščini 0.10 Poročila 0.20Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14.45 Videostrani 15.00 Volitve '93 19.02 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Košarka - Euroliga: Cibona -Makabi 21.46 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 22.15 Ike, ameriška nadaljevanka 23.05 Metal mama 0.06 Horoskop 0.10 Video strani
KANALA
10.15 A Shop 10.30 Astrološka napoved 10.35 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.06 Video strani 18.46 A shop 19.00 Ninja želve 19.25 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Dance session, oddaja o plesu 21.05 Pozabljeni, ameriški barvni film 22.40 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.30 Dnevno informativni program 23.45 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.00 A shop 0.15 Astrološka napoved 0.25 MCM 1.00 Video strani
Blue ladv, nemški barvni film
Mlado lepotico Anno najdejo mrtvo hip zatem, ko je obrnila hrbet svojemu prijatelju Rai-nerju Seifertu. Kdo je morilec? Zapuščeni ljubimec? Inšpektor, ki raziskuje primer, izve, da je bila Anna članica skupine deklet, ki moškim po telefonu izpolnjujejo erotične želje. Med moškimi, ki jih je zapeljevala po telefonu, pa so bili najrazličnejši tipi - od preprostih voznikov kamionov do uglednih osebnosti...
TVAVSTOJAl
6.00 Teletext 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.06 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Edinstvena Coco, ponovitev angleško-francoskega filma 12.15 Stalingrad, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Dom za živali 14.50 Bushbabies 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J. Kvvak: Na počitnicah, risana serija 16.15 Arte-fix, otroški kulturni klub 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Hribovski zdravnik, serija 19.22 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Donavska princesa, serija 21.10 Pogledi od strani 2120 Barva denarja, ameriški film 23.15 Čas v sliki 2320 Smrtonosne čebele, angleška grozljivka 0.40 Zakon v Los Angelesu, serija 1.30 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 17.05 1000 mojstrovin 17.15 Audimax 18.00 Družinske vezi: Vse po načrtu, serija 18.30 Kdo je kdo, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 DomaČe reportaže 21.00 Trai-ler 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.30 Maverling: Miti brez kon-
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 • Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 920 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.16 - Osmrtnice, zahvale - 1220 - Črna kronika -12.56
- Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 1620 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes
- jutri -1820 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje jutri -
RADIO TRŽIČ
Oddajamo od 16.00 do 19.00 na UKV stereo 88,9 in 96 MHz in SV 1584 KHz.
Opozarjamo vas na prenos pogovora z Milanom Kučanom ob 17.00 in lestvico "Tržiški hrt" ob 18.06.
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.16 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice -18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija
RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Obrtniki sebi in vam -15.00
- Dogodki danes - jutri - 16.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa -16.16 - EPP - 17.00 - športni utrinki
- 17.10 • Na policah zgod arhiva -18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila -18.30 - ddaja iz resne glasbe
- 19.00 - Odpoved programa -
KINO
28. januarja
CENTER ameriški pustolovski VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 10. uri, ameriška risanka HRESTAČ ob 16. uri, premiera ameriške erotične kriminalke PRVINSKI NAGON (BASIC INSTINCT) ob 18. uri, FILMSKI ČETRTEK: ameriški psihološki thriller PREVARANA ob 20. uri, gl. vloga Goldie Havvn STORŽIČ ameriški pustolovski film VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16. in 18. uri, ameriška trda erotika NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 20 uri ŽELEZAR ameriški akcijski film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 16. uri, ameriška komedija PRI ADDAMSOVIH ob 18 in 20 uri KINO SORA ameriški zgodovinski KRIŠTOF KOLUMB ob 18. in 20. uri KINO ŽELEZNIKI ameriška komedija SAM DOMA ob 19. uri KINO BLED ameriška komedija SAM DOMA ob 18. in 20. uri
ODMEVI
Pisma in odmeve bralk in bralcev objavljamo po presoji in izboru uredništva. Pisma naj ne bodo daljša od 60 tipkanih vrstic, daljša pisma bomo morali krajšati. Pisem brez podpisa ne objavljamo. Naš naslov: GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ.
Še o "Lipi sprave"
Dragi tovariš Radovan Hrast!
Ker tudi sam menim, da so Tvoje vrstice v Delu z dne 7. oktobra (P.B.) iskrene in dobronamerne in so namenjene predvsem meni, Ti odgovarjam.
Bil si med prvimi našega gibanja za spravo in si se udeležil naše prve javne in skromne slovesnosti 1. novembra 1988 na Žalah v spomin vseh žrtev stalinizma in naših zmot. Zahvaljujem se Ti tudi za nadaljnje lepe besede za našo dejavnost. Pozneje pa, praviš, da si ugotovil, da so naša razglabljanja na sestankih bila preveč enostranska in da se je o borcih - partizanih premalo govorilo. V tem se čutiš prizadetega. Pa nimaš čisto prav, saj veš, da smo v našem gibanju govorili predvsem o tem, kaj je bilo med NOB slabega in grdega, kajti o lepem in plemenitem so bile napisane že gore knjig in se je NOB in partizanstvo poveličalo do onemoglosti, predvsem v šolskem pouku. Naše gibanje se je začelo ob spoznanju, da smo 45 let velikemu delu našega naroda delali krivico in da o najgršem dejanju v vsej slovenski zgodovini, poboju več kot 9.000 domobrancev in njihovih svojcev po koncu vojne, ne smemo molčati. Sprava na temelju resnice je bilo in ostane geslo našega gibanja.
Kot je videti, Te je vznemirilo moje stališče, ki je bilo objavljeno v Dlu: »Že mogoče, da je Vinko Levstik kot mlad domora-nec storil kaj hudega nad partizani, toda to, kar je storil, če je storil, je mnogo manj hudo kot tisto, kar so nad domobranci in slovenskim narodom storili nekateri člani borčevske organizacije.« Videti je, da je Tvoja ocena drugačna. Seveda svoje ocene ne morem spremeniti, čeprav Ti zaradi tega nočeš biti več član našega gibanja. Zavedati se moraš, da v našem gibanju nismo samo nekdanji partizani (čeprav smo pobudniki bili nekdanji partizani), marveč tudi ljudje iz tabora domobrancev, tudi nekateri kulturniki in mnogi drugi mladi ljudje, ki so pristopili k našemu gibanju za spravo. V članku se huduješ na gospoda Vitomirja Grosa. Neupravičeno. On zaradi svoje mladosti ni mogel biti partizan, bil pa je partizan njegov oče in zato mu moreš verjeti, da kot razgledan človek zna razlikovati zrno od plevela in dobro od zla. Zameriš mi, ker se v prispevkih podpisujem »za združ ene ob Lipi sprave«. Ker si mi to prepovedal, se tako ne bom več podpisoval v Tvojem imenu, marveč v imenu drugih, ki z mojimi stališči soglašajo. In praviš, da želiš, »da gospod Stanislav Klep pusti kaj prostora in časa zgodovinarjem«. Oprosti mi, če Tvoji želji ne bom ustregel. Prepustiti stvar zgodovinarjem, so predvsem zahteve tistih, ki so za zločine krivi, in tistih, ki so kot potomci Partije, zaradi njenega zločina z njo povezani. Nasprotno druga stran zahteva kaznovanje zločincev (to zahtevajo tudi nekateri humanisti, ki so sedaj člani SDP), to je sodni postopek.
Združeni ob Lipi sprave dvomimo o smotrnosti in umestnosti prve in druge zahteve. Iz televizijskega omizja Polajnarjeve komisije moremo brez dvomov zaključiti, da se je komisija za to, da bo o njenih rezultatih odločal dr. Tone Ferenc in ne Boris Mlakar, odločila iz razloga, da je dr. Tone Ferenc bil nekdanji član Partije, ki se pripadnosti potomcev Partije ne bo izneveril Seveda bo dr. Tone Ferenc pri oceni in določanju o gradivu v precepu med zavezanostjo stran-
ki in intelektualno privrženostjo znanstvenika, kar on zagotovo je-
In sodni postopek. Brez vsake koristi. Edini objektivna dokaza so množična grobišča in pričevanje očividcev. Za odstranitev drugih dokazov pa so storilci poskrbeli. Poleg tega zaveza molčečnosti, ki so jo storilci dali partiji-
Da bi se končala tiha in predvsem časopisna vojna, je sprejem deklaracije o narodni spravi pre-potreben državni akt, ki bi v določeni meri opral našo narodno sramoto. Tvojo knjigo Čas, ki ga ni, bom prebral čimprej.
Stanislav Klep
Goli otok in resnica
Televizijska oddaja Omizje o Golem otoku je slovenskemu občinstvu razgrnila obličje enopartijskega sistema.
Izbrana skupina intemiran-cev, ki so visoko izobraženi Slovenci, je pripovedovala o nečloveških prijemih jugoslovanske in slovenske partije, za kar po vojni rojeni državljani nismo vedeli.
Če pa smo že kaj, pa smo običajno tako boječe molčali, kot sami interniranci. Vsak od povabljenih je pripovedoval o svoji usodi, vse je zgledalo kot žalo-stinka preteklosti, kije na tisoče ljudi uničila ali jih vsaj močno oškodovala.
Končno se je skorajžil povabljenec, ki je predlagal drugim in slovenski javnosti, da moramo povzročitelje Golega otoka postaviti pred sodišče.
V naši dveletni slovenski demokraciji pogrešam takih potez! Svojci informbirojevcev, dahav-cev, postreljenih v Rogu in po Sloveniji ter vsi povojni politični zaporniki, bi morali enotno zahtevati od sedanje slovenske oblasti, da dokazljivo osumljene naša sodišča obsodijo, da še živečim prizadetim izgubljena leta ovrednotijo in vsaj materialno izplačajo.
Kako si moremo misliti mladi vse dobro o nastajajoči demokraciji, če opazujemo pred seboj, kako si oblast ne upa dregniti v sivo preteklost, ki nas bremeni pred svetom, kako nova oblast nadaljuje z izplačevanjem prejšnjih pridobitev. Ne morem prepričati sebe niti stanovskih Slovencev, zakaj oblast povzroča take velike razlike med pokojninami in plačami učiteljstva.
Zakaj zakoni ne držijo za vse Slovence, mislim na plače državnih uslužbencev, predvsem na razlike med šolniki in upravnimi organi.
Interniranci so nam s kopijami odločb dokazovali, da je Jugoslavija živela in delovala z dvojno zakonodajo, podnevi z objavljenimi zakoni, ponoči z neobjavljenimi, ustnimi odloki.
Partija je po vojni odsekala prenekateri cvet slovenske inteligence, šolniku je ukrivila hrbet, da je lajal o pravljicah, mar bo tako šlo naprej.
Povojni oškodovanci združite se, oglasite se v parlamentu, da boste pomagali Republiko Slovenijo dvigniti med pravne države.
Stane Mihelič Pod brez je. p. Duplje
Najbolj nepriljubljena osebnost leta v Sloveniji
Z vso zaslužnostjo si ta vzdevek lahko pripiše RTV Slovenija. Tu si novinarji brez predaha v obliki anket ustvarjajo javno mnenje. Ustvarjanje zaželenega javnega mnenja je nova igra medijev. Mediji lahko prikažejo svojo želeno resnico, lahko končni rezultat planirajo, odvisno od kraja, časa in oseb, ki jih "naključno" izberejo. Seveda to zmorejo in morejo samo mediji prvega političnega plana, globoko zasidrani, široko razpršeni in strogo kontrolirani ter planirani.
Kaj je javnomnenjska anketa?
Stopiti v stik z javnostjo je psihološka potrditev malega človeka, ki se tako javno sliši v medijih in ima sijajen samo-zadovo-Ijujoč občutek demokratičnega nastopa.
Letos pri nas za negativno osenost leta citirajo Miloševiča, ker naša anketa to dopušča, beograjski radio bi vodil anketo v drugačni politični smeri, kjer bi isti Miloševič zmagal, kot prva pozitivna osebnost. Prav mediji so ustvarili položaj Miloševiča in njegovega vzpona. Ali se danes zavedajo, da so krivi pred svetom in bi jih kot Miloševiča morali razglasiti za svetovne vojne zločince.
Kaj želijo naši voditelji elektronskih možganov: trenutno to, kar je predvideno za rezultat ankete in to, kar potem sledi - planiran rezultat. So kakor težke športne stave, ko so športniki kot igralci postavljeni v igro in je rezultat tekme s plačilom dogovorjen.
Smo v predvidenem desetletju medijev (1990 - 2000), ko elektronski možgani usmerjajo zgodovino, postavljajo predsednike, vodijo potrošnjo in razpolagajo s časom. Vse je organizirano, človeška figura le še vstopa brez lastne identitete. V imenu raznih ideologij je človek svojo dušo vnaprej prodal hudiču.
Kje smo v tem Babilonu Slovenci kot narod, in kot vsak posameznik ? Brezpomembne ankete, kijih množično izvajajo novinarji aparatčiki, bodo Slovence razdvojile in vsak sosed se bo pripravljen skregati zaradi nore politike.
Ustvarimo čas za sebe, dajmo ga na razpolago človeku, zato ZAUSTAVIMO TAKSNE MEDIJE!
Naši novinarji RTV in časopisi so v politiki odkrili zlato jamo in njen pesek mi drago plačujemo, najbolj vidno z naročninami. Pozabljamo na svoje dostojanstvo, ponos. Dovoljujemo, da nas raznovrstni voditelji rumenega tiska in istovrstni voditelji RTV oddaj, ponižujejo, poneumljajo, izrabljajo za igro. Vso pravico imamo do oddaj in člankov, ki človeka etično dvigajo, ustvarjajo zdravo narodovo ozračje. Naj novinarji dosledno upoštevajo novinarski moralni kodeks. Objaviti ga morajo vsi časopisi, ne le Slovenec. Saj vendar niso vsi novinarji do konca pokvarjene duše. Vsak novinar mora biti za vso celoto svojega članka, oddaje odgovoren.
Imejmo časopise in RTV, ki bodo Slovenijo predstavljali in vodili v kulturni svet Evrope. Imejmo medije, ki bodo človeka duhovno dvignili, ga osvobajati, mu omogočali BITI ČLOVEK!
Martina Hafnar
Še eno prijazno pismo kranjskemu županu g. Grosu
Ker ne pojenjujejo napadi na kranjskega župana g. Grosa, bi se oglasil z nekaj vrsticami.
Bil sem nekajkrat v njegovi bližini in vem, da je to župan, kakršnega mesto Kranj po vsej verjetnosti še ni imelo in ga po vsej verjetnosti tudi ne bo imelo.
Zavzemal se je za dobrobit kranjske občine slovenskega človeka, zavzemal se je proti krajam, proti slabim direktorjem, zavzemal se je, da bi bilo manj nezaposlenih na račun davkoplačevalcev in še in še.
Za zadnjih volitvah se je pokazalo, koliko je zrel slovenski narod. Volil je tiste kandidate, ki so bili in živeli na račun davkoplačevalcev dolga leta in o katerih se še vedno ne sme javno komentirati njihovih grehov.
Ko sem bil pri g. županu Grosu v pisarni pri tajnici, lahko za verodostojnost teh besed povem naslednji dogodek. Bil je petek. V ponedeljek tega tedna, ko sem bil pri njem, je bila ena zelo znana seja v kranjski skupščini in ko sva se pogovarjala z županom, je vstopila še ena tajnica, ki jo je župan vprašal, kje je stenogram od seje, ki je bila že v ponedeljek. Obe tajnici sta se samo spogledali, kot da ne sliši ta vprašanja. Nobena ni ne odgo-
vorila ne nič storila, naredili sta se, kot da ni nič. To je dejstvo in če se je to dogajalo po ves teden, ne da bi se zapisnik dobil, to pomeni, da g. Grosu zelo nagajajo, čeprav bi morali županu zaposleni na občini pomagati.
Na to, da mu oporekajo, da se je upokojil na račun dela, jaz menim, da je to gotovo bila za njega najboljša rešitev, pri več 10.000 predčasno upokojenih ni župan nobena izjema, razen če zakon R Slovenije zanj ne velja. Koliko se je on potegoval za navadnega človeka, koliko so ga vlačili po časopisih in po javnih glasilih, kot da je najslabši, kar mora biti od najslabšega. Bil je edini župan, ki je po prvih volitvah bil župan brez plačila za županovome. Dve leti ni prejemal plače. Šele kasneje jo je začel prejemati, ker so mu tudi skozi to nagajali, ker je ni prejemal.
V glavnem Kranjčani so lahko veseli takega župana.
Srečko Debenc, Kranj
Aleksandru Ravnikarju!
Kot upokojenec, star 66 let, tudi zapornik v komunističnem režimu, Vam postavljam nekaj vprašanj oziroma bi Vas spomnil na nekaj dejstev!
V prejšnjem režimu ste, kot komunist, imeli kar nekaj privilegijev, odgovornosti pa mnogo manj.
Kot predsednik komisije v tedanji skupščini Slovenije, ste več mesecev ugotavljali krivdo četverice.
Zadeve pa še do danes niste pojasnili.
Pred leti ste po zaslugi ZK in tedanjega direktorja Domplana Kranj tov. Iva Miklavčiča dobili parcelo za gradnjo hiše, čeprav ta parcela za ostale ni bila nikoli zazidljiva.
Hkrati pa na desetine kmetov in lastnikov parcel in njihovi otroci v KS Primskovo lokacijskih dovoljenj niso dobili.
Z vašim soglasjem so kmetje okrog mesta Kranja izgubili za vedno najboljšo obdelovalno zemljo (komunalna cona, plinovod, Planina, Zlato polje, ceste, tudi tista, ki naj bi vodila preko kranjskega pokopališča). Spomnim na neko sejo SO Kranj, na kateri so Vaši pristaši utemeljevali pridobitev ustrezne rešitve vašega stanovanjskega problema (posojilo parcela). Da Vas ne bi "vzel Beograd". Škoda, da Vas ni!
Komunisti ste zrušili legalno izvoljeno Peterletovo vlado z izgovori o lakoti v Sloveniji in nezaposlenosti.
Preštejte nezaposlene in stavkajoče danes - po 10 mesecih Drnovškove vlade.
Trenutno si prizadevate za zamenjavo vodstva SO Kranj, predvsem za odstranitev ing. Vitomirja Grosa. Pred nekaj desetletji so na tako insciniranih procesih zbirali žrtve, s katerimi so polnili prazne kraške jame in ne-obljudene otoke.
Kranj, 20. januarja
Marjan Cernivec, Kranj
Zgodovina je neizprosen sodnik
Zdi se mi, da večina novinarjev nikoli več ne prebere svojih člankov, potem ko so bili objavljeni. Vsaj za Marka Jenšterleta to brezdvoma velja. Kdo se še danes spomni, kaj je taisti Jen-šterle pisal npr. marca 1991 v Gorenjskem glasu?Za komentatorja ponavadi v uredništvu izberejo novinarja, za katerega je značilno poznavanje snovi, širina, dobra obveščenost in predvsem, katerega ocene zdržijo preizkušnjo časa. če se spomnimo Jenšterletovih komentarjev iz začetka leta 1991, bomo videli, da je Jenšterle le primer komentatorja, ki se je vedno znova zmotil. Februarja 1991, ko je Markovič že grozil s silo, je Jenšterle pisal, da "Markovič blefira". Točno 1. marca 1991 je izšel Jenšterletov komentar Politika za mir, v katerem je Jenšterle propagiral zloglasno Deklaracijo za mir. Splača se še enkrat pre-
brati tele Jenšterletove misli. 'Toda ali se Slovenija res lahko reši s tem, da si v svojih depojih nakopiči gore orožja?... Če se torej posamezna država že vnaprej odloči, da ne bo imela vojske, s tem tudi na minimum zmanjšajo možnosti oboroženega spopada, saj je kaj malo verjetno, da bo na prelomu stoletja še naletela na vojaško silo, ki bi v želji po prelivanju krvi in dominaciji začela obračunavati kar s civilisti". Posebno po klanjih v Bosni in še prej na Hrvaškem je smešno brati tole Jenšterletovo trapari-jo: V primeru resnične narodne ogroženosti je tako mogoče računati z mednarodno vojaško pomočjo, do nje pa najhitreje pride le država, ki nima svoje vojske. Masaker nad civilisti je prehudo tveganje, ki si ga ne more privoščiti niti sicer razborita JLA."
Zato je razumljivo, da se je Jenšterle čutil prizadetega, ko so izšli Janševi Premiki. V sicer precej mili kritiki zagovornikov Deklaracije za mir se je Jenšterle prepoznal, čeprav osebno sploh ni omenjen. Sedaj Jenšterle piše, da je "zgodovina kot vino", kar drži. Pozabil pa je zapisati, da je čas ali še bolje zgodovina neizprosen sodnik. Ravnokar poteka na drugem programu TVS dokumentarna nadaljevanka o Churchillu. Angleži, na žalost niso pokazali, kako so slavili Chamberlaina, ko se je jeseni 1938 vrnil iz Miinchna. Redko katerega državnika v britanski zgodovini so tako slavili, ker so mislili, da je prinesel mir. Churchill je že od leta 1933 opozarjal na nevarnost fašizma, zato je bil v britanski javnosti nerazumljen in osamljen. Celo leta 1938, ko je Churchill v časopisih zapisal, da je sporazum iz Miinchna "katastrofa", mu je le malokdo verjel. Danes je Churchill zgodovinska osebnost, Chamberlain pa kapitulant, čeprav sploh ni bil "demilitarist". Ali se pri nas sploh še kdo sprašuje, kaj bi se zgodilo z nami, če bi prevladali zagovorniki Deklaracije za mir? Potem bi bil Sešelj res mogoče guverner Slovenije.
Jože Novak Pestotnikova 5, Kranj
Dvakrat plačano zdravstvo
Pod tem naslovom je pisala v Gorenjskem glasu št. 2, 8. januarja 1993, novinarka Danica Žlebir, dopis, ali bolje rečeno, obširno razlago o novem zdravstvenem varstvu in doplačilu zdravstvenih storitev. Prav je tako, da se širša javnost temeljito seznani s to problematiko. Samo dejstvo tega je, da je ta razlaga prišla v javnost vsaj dober mesec prekasno, kajti pri vsem tem sta najbolj pohiteli zavarovalnici in nista pristavili svojega lončka zastonj k temu izsiljenemu »pTO-stovoljnemu» zdravstvenemu zavarovanju z novimi doplačili. Ti dve bosta iztržili največ.
O novem zdravstvenem zavarovanju so bili ljudje premalo obveščeni, ali pa sploh nič! Kakor jastreb plane izpod neba na svojo žrtev, ravno tako so nam iznenada začeli pošiljati obrazce v podpis in izpolnitev za »prostovoljno« zdravstveno zavarovanje, kot da nismo že zdravstveno zavarovani in da moramo že sedaj plačevati ne vem kaj vse?! Vsak človek, če je hotel živeti, je moral celo življenje delati in od tega tudi plačevati vse predpisane dajatve za primer bolezni in za brezskrbno starost v obliki pokojnine. Tudi vsi mlajši, ki sO v delovnih razmerjih, plačujejo, kajti ta verižni proces se nepretrgoma nadaljuje, mlajši delajo in plačujejo za svoje prednike v starosti, ker bodo tudi ti prišli v starostna leta in proces se ponovi, gre iz roda v rod.
Prepričan pa sem, da če bi bili bolje seznanjeni z novimi zdravstvenimi pogoji in s plačilom storitev in zdravil, marsikdo ne bi izpolnil obrazca za »prostovoljno« zdravstveno zavarovanje-Vsak bi prej dobro premislil, kaj izpolnjuje in podpisuje, kajti m toliko bolnikov, da bi se drenjali vsak dan v zdravstvenih čakalnicah, ali da bi silili v bolnišnic^ Vsak bi iskal zdravstveno potnoc le v skrajni sili in celoletni zneski
občasnega zdravljenja prav gotovo ne bi presegali zneskov, ki jih bomo sedaj »prostovoljno« plačevali?!        Jože Ambrožtf
Gorenjska banka d.d., Kranj
PRI BANČNEM OKENCU ŽELIM BITI SAM
CKTAZAUPANJA
Tako smo poimenovali violičasto
linijo - oznako s katero Vam želimo omogočiti več diskretnosti, bolj oseben pristop, manj utesnjenosti,... skratka olajšati vsakodnevno finančno poslovanje.
Seveda brez Vašega sodelovanja ne bo šlo.
Zato Vas prosimo, ko čakate v vrsti počakajte pred violičasto linijo - ČRTO ZAUPANJA, dokler stranka pred Vami ne uredi svojih finančnih zadev, šele potem pristopite k bančnemu okencu.
/O ljubljanska banka
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Trije kralji pred zaprtimi vrati
Y krog božičnih in novoletnih praznikov spadajo tudi sv. Trije kralji, ki so vedno šestega januarja. Na predvečer tega praznika so se vedno prirejale po vaseh kolede. To je bil lep star običaj, na katerega so fantje, dekleta in tudi mlajše gospodinje komaj čakali, da so M ob pojedini kolede in nato ob plesu dobro prebrusili zastane pete sredi zime.
Na dan Treh kraljev so se že pred leti v Gorjah dogovorili in si medsebojno obljubili trije možje že zrelih let, da bodo ta praznik Praznovali tako, da bodo skupno odhajali vsako leto peš iz Gorij v Pet kilometrov oddaljeno znano smučarsko središče Zatrnik nad Bledom in nazaj.
Tako so storili tudi na letošnji praznik Treh kraljev (6. januarja) in se podali v naravo, na Zatrnik. Ko so prišli v ta gorski čisti foj, so se, kot vedno doslej, nameravali malo odpočiti in odžejati v tamkajšnji restavraciji. Na vhodnih vratih te restavracije pa so začudeno videli izobešen napis, da je restavracija odprta samo ob sobotah in nedeljah ?! Kljub moledovanju in trkanju so vrata ostala Zaprta, čeprav so notri bili ljudje. S počitkom in odžejanjem ni bilo njc, čeprav ti kralji niso prosili, ampak so bili pripravljeni zapitek in se kaj plačati. Toda zaman!
Se v času, ko je živela tu pokojna lastnica te restavracije, Marica Frčej in če so bili "postni" dnevi in glavna vrata restavracije zaprto' je vedno odptla stranska manjša vrata, povabila goste (posebno domače) v notranjost in jim ponudila zaželeno. No, ti razočarani '-' k/alji", so se morali\vrniti v dolino in se tam odžejati! Ne vedo pa 'niti tega, kdo upravlja danes to restavracijo na Zatmiku. Verjetno človek ali ljudje, ki (mu) jim ni mar, če se prišleke postreže, in ki tudi ne (ve) vedo, kaj sploh pomeni ime gostilna. Že samo ime pove, aaje to lokal za goste!
Tudi pri "Florjanu" je lokal za goste zaprt, kakšnega bifeja ali cesa podobnega pa tudi ni na vidiku, le počitniških hišic je kar nekaj tam v ozadju. Kdor se kaj spozna v tem predelu Zatrnika, potem bi Se kaj dobil za "moč".
Sicer to zimo do sedaj ni bilo kaj dosti snega na Zatrniku, morda le malo za otroško sankanje po zglajenih pobočjih. Pa ven-aar: tako početje, kot so ga doživeli "naši trije kralji", ni spodbudno za naš rojevajoči se turizem. Saj turizem smo ljudje, mar ne?!
Jože Ambrožič
(§®IM1]MMM GLAS
V domači lekarni MediSan
Po ortopedskih pripomočkih je veliko povpraševanja
Kranj, januarja - Že leto dni Imata Marija in Vlado SOFRONl-EVSKI iz Kranja v nekdanjem samskem domu Gradbinca na Zlatem polju (nasproti zdravstvenega doma) lokal MediSan, kjer so poleg izdelkov domače zeliščne lekarne naprodaj tudi klinično testirani ortopedski pripomočki. Goranu Prpiču •o zagotovili kolenski steznik, Barbari Mulej pa oporo za gleženj.
Ponudbo dopolnjuje še inkontinenčni program, to so pripomočki, potrebni za nego bolnika. Sofronievska sta prva zasebnika v Kranju, ki se ukvarjata s tovrstno ponudbo, za njun program pa se zanimajo ljudje z vse Gorenjske in tudi iz Ljubljane. Mnogo ortopedskih pripomočkov, ki so zdaj na voljo na policah njune lekarne in v katalogih, se je doslej dobilo le v tujini. MediSan zagotavlja dostopne cene, ortopedski pripomočki in veliko izdelkov iz inkontinenčnega programa pa se dobi tudi na recept. Njun program poznajo tudi zdravstveni domovi in bolnišnice, zlasti dobro sodelujeta s kranjskim in jeseniškim. Povezana sta tudi z zdravnikom za vrhunske športnike iz Ljubljane, kajti ravno športniki pri raznih poškodbah potrebujejo kakovostne ortopedske pripomočke. MediSan je, denimo, Goranu Prpiču zagotovil kolenski steznik, Barbara Mulej pa ima njihovo oporo za gleženj. »Sicer pa je med našimi strankami največ povpraševanja za nogavice proti krčnim žilam, zanje zagotavljamo tudi servis,« sta povedala lastnika MediSana. »Težko je našteti vse pripomočke, ki jih je mogoče dobiti pri nas, zajemajo pa vse od ortopedskih vložkov za čevlje do invalidskega vozička. Vmes Pa so številni pripomočki, ki jih ljudje uporabljajo preventivno, kurativno in postoperativno. Težje dostopne ortopedske Pripomočke lahko naročijo, dobavimo pa jih v treh do 14 dneh. Našo ponudbo dopolnjujemo po željah in potrebah naših obiskovalcev. Zato je v naši ponudbi poleg pomožnih zdravilnih sredstev tudi kozmetika, prodajamo angora perilo 'n merino izdelke, kupci lahko dobijo merilce krvnega tlaka, nebulatorje in inhalatorje za lajšanje bolečin astmatikom, dobijo se plenice za odrasle in še veliko drugega. Veseli smo, Ce se naše stranke vračajo zadovoljne.« poleg zakoncev Sofronievski v domači lekarni dela tudi far-macevtka Anita Štros. Vsi trije so pripravljeni kupcem prisluhniti in nuditi tudi prijazen nasvet. • D.Ž., foto: D. Gaz-voda
Nov državni kratkoročni vrednostni papir na borzi
Od torka, 26. januarja 1993, bodo na Ljubljanski borzi v posebnem segmentu kratkoročnih vrednostnih papirjev začele kotirati zakladne menice Republike Slovenije.
Minimalna količina je en lot, tako za devizne kot tolarske zakladne menice. Tečaj bo izražen v odstotku glede na nominalno vrednost. Začetni tečaj bo 100 odstotkov.
Ministrstvo za finance Republike Slovenije je konec leta
1992 izdalo zakladne menice kot blagajniške zapise za zagotovitev sredstev za pokrivanje tekočega proračunskega primanjkljaja v letu 1992 v skupni višini 18 milijonov ecujev.
To je prvi vrednostni papir, ki ga je izdala samostojna država Slovenija. Obrestuje se na konformni način po 9-odstotni letni obrestni meri, glasi se na prinosnika, namenjene pa so tako pravnim in fizičnim osebam, ki želijo nalagati prosta tolarska sredstva- v to obliko naložbe.
Polovica primarne emisije zakladnih menic je nominirana v tolarjih, polovica pa v ecujih, predvsem za tiste investitorje, ki želijo medvalutni riziko razpršiti na košarico evropskih valut, kjer nosi glavni delež nemška marka, to je 30,1 odstotka, z 19 odstotki ji sledi francoski frank, britanski funt je vključen z 13-odstotnim deležem, italijanska lira z 10 odstotki, sledijo pa še nizozemski gulden, belgijski in luksemburški frank, španska pezeta, danska krona, irski funt, grška drahma in portugalski eskudo.
Pri menicah, nominiranih v tolarjih se obresti obračunajo in izplačajo ob dospetju, glavnica pa se tekoče revalorizira z rastjo drobnoprodajnih cen, pri zakladnih menicah, ki so nominirane v ecujih pa se obresti obračunajo vnaprej in se ob vplačilu odštejejo od glavnice (nakup po diskontirani vrednosti).
Investitorji imajo enkratno možnost, da na dan 15. marca
1993 zamenjajo zakladno menjco izraženo v ECU v tolarsko zakladno menico in obratno.
Gorenjci lahko kupite zakladne menice v vseh osrednjih enotah LB Gorenjske banke d.d. Kranj, ali pa se za dodatne informacije obrnete na borzne posrednike Gorenjske banke.
Pripravila borzna posrednika LB GB Kranj:
Brane Care, Hermina Krt
POSREDNIKI tel: 0^'217-27	/G    ljubljanska banka t Gorenjska banka d.d., Kranj
vat. fftA (oxx 212-422	i Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko
NOVA TRGOVINA V KRANJU - Na Gregorčičevi ulici 8 v Kranju (nasproti SDK za trgovino Sava) so pred kratkim odprli novo trgovino Lisjak. V njej imajo pestro ponudbo talnih in stenskih oblog, itisonov, tapisonov, PVC podov ter talne, stenske in podložne plute.V zalogi imajo tudi 160 vrst klasičnih in 40 vrst samolepilnih tapet tujega proizvajalca Alukor, ter lepila. Ponudba je iz tedna v teden pestrejša, veliko blaga pa je iz uvoza. Pri Lisjaku pa bodo program za notranje dekoracije stanovanj še razširili. Trgovina posluje vsak dan od 8. do 12. in od 14.30. do 18.30. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. - Foto: Gorazd šinik
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
NAIUnmODAM			MUtODAM
MENJALNICA	DEM	ATS	HRD
A banka Kranj(Triič, Jesenice) 61,70 62,58 8,68
AVAL Bled 61,60 62,50 8,70
COPU Kranj 62,00 62,50 8,75
CREDITANSTALT N. banka Lj. 61,70 62,40 8,75
EROS (Stari Mayr),Kranj 62,00 62,40 8,77
GEOSS Medvode 62,00 62,50 8,70
HRANILNICA LON, d. d. Kranj 62,00 62,50 8,80
HIDA-tržnica Ljubljana 62,00 62,60 8,75
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 61,75 62,50 8,60
IN VEST Škofja Loka 61,80 62,70 8,74
LB-Gorenjska banka Kranj 61,00 62,85 8,50
MERKUR-Partner Kranj 62,01 62,08 8,81
MERKUR-Železniika postaja Kranj 62,01 62,08 8,81
MIKEL StražiSče 62,07 62,37 8,77
OTOK Bled 61,90 62,60 8,71
POSTNA BANKA.d. d. (na poštah) 61,40 62,50 8,51
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 62,00 62,50 8,73
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 62,01 62,08 8,81
SLOGA Kranj 62,00 62,70 8,72
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 61,00 • 8,50
SLOVENUATURIST Jesenice 62,00 62,50 8,70
WILFAN Kranj 62,00 62,30 8,77
F-AIR d. o. o. Tržič 61,80 62,50 8.73
8,82 8,90 8,95 8,90 8,90 8,90 8,90 8,90 8,80 8,90 8,93 8,82 8,82 8,87 8,81 8,85 8,86 8,82 8,86
8,80 8,87 8,85
7/10
9/12 8/11
8/11 7/11 7/13
7/12 8/11 9/11
7/12 8/12
POVPREČNI TEČAJI
61,82  62,47     8,71 8,86
8/11
Pri nakopa in prodaji SKB In MERKUR
laračunavate 1% provizije, prt prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%.
Blagajniški zapisi
za pokritje železarske izgube
Slovenska vlada je zadnji dan minulega leta sprejela odredbo o izdaji blagajniških zapisov Republike Slovenije za pokritje izgube železarskih podjetij, med katerimi so tudi tri gorenjska - Železarna Jesenice, Veriga Lesce in Plamen Kropa. Vlada bo z zapisi v skupni vrednosti 72 milijonov mark pokrila njihovo izgubo iz 1991. leta. Podjetja so morala do 15. januarja z blagajniškimi zapisi poravnati obveznosti do podjetij, s katerimi so poslovno sodelovala, preostanek zapisov pa so lahko do 20. januarja porabile za poravnavo odloženih obveznosti do proračun. Kot je znano, so največji upniki Slovenskih železarn javno podjetje Eles, ki skrbi za prenos električne energije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Slovenske železnice, Elektrogospodarstvo Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje in proračun. Podjetja, ki so od Slovenskih železnic dobila blagajniške zapise, jih bodo po 1. aprilu letos lahko porabila samo za poravnavo svojih obveznosti do proračuna. Rok dospelosti zapisov, ki imajo devizno klavzulo, niso pa obrestovani, je letošnji 23. junij.
Največ prometa enojka in dvojka
Ljubljanska borza je lani ustvarila 435 milijonov mark prometa, od tega največ državni obveznici prve in druge izdaje: dvojka 115 milijonov mark, enojka pa 97 milijonov. Zelo so se izkazale tudi obveznice občine Laško, ki so z 8,2 milijona mark zasedle tretje mesto, obveznice občine Zagorje ob Savi pa so s 3,8 milijona mark pristale na šestem mestu, kar je za strokovnjake tudi prijetno presenečenje.
Na prostem trgu, kjer sodelujejo podjetniške obveznice, je največji promet ustvarila obveznica Gorenja, sledijo pa ji obveznice PTT Ljubljana, Rogaška, Metalna, Lesnina, Meblo in Laško. Najmanjši promet je ustvarila obveznica Yulona.
V Evropski skupnosti
je 10-odstotna nezaposlenost
V državah Evropske skupnosti je bila novembra lani 9,9-od-stotna nezaposlenost. V Španiji je bilo 19,1 odstotka nezaposlenih, na Irskem 18,4, v Veliki Britaniji 11,3, na Danskem 9,7, v Belgiji 8,5, v Franciji in Italiji 10,2, na Nizozemskem 7, na Portugalskem 4,6, v Nemčiji (brez vzhodne Nemčije) 4,8 in v Luksemburgu 2 odstotka.
Kriv je • sindrom!
Ste se že kdaj vprašali, zakaj vas na delovnem mestu "preganjajo" utrujenost, glavobol, kašelj, srbečica, solzenje...?
Na 17. forumu nemške zdravniške zbornice z naslovom Napredek in izobrazba v medicini, ki je bil pred nedavnim v Kolnu, so med drugim ugotovili, da 30 odstotkov zaposlenih v novih ali prenovljenih pisarnah in uradih trpi za t.i. Sick-building Syndromom. Zdravnik za pljučna obolenja dr. Kurt Aigner je navedel, da prizadeti tožijo zaradi utrujenosti, glavobola, srbečice, kašlja in solzenja, da se njihove težave čez dan poslabšajo, omilijo pa, ko prizadeti zapustijo stavbo. Po mnenju dr. Aignerja ne gre za samo za psihološke razloge, ampak je eden od glavnih krivcev onesnaženost zraka v pisarnah in uradih s škodljivimi snovmi. V novejših in prenovljenih stavbah imajo namreč tesno zapirajoča okna, ki preprečujejo izmenjavo zraka in povečujejo onesnaženost zraka s škodljivimi snovmi različnih izvorov (pohištvo, gradbeni material, ogrevanje, tobačni dim).
In kaj storiti? Ker 90 odstotkov življenja preživimo v zaprtih prostorih, je po mnenju dr. Aignerja še posebej pomembno, da te prostore pravilno in redno zračimo. Najenostavneje je, če naredimo prepih, pri katerem so - kot so ugotovili strokovnjaki - zrak najhitreje zamenja.
zavarovalnica tilia d.d.
Predstavništvo Kranj
Likozarjeva la TeUFax: 0641214-976
OLJNI GORILNIKI IN KOTLI
svetovno znane firme
OERTLI iz ŠVICE že za 52.820 SIT
V ceno je vključena tudi strokovna montaža gorilnika. Garancija 12 mesecev, servis zagotovljen. MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE. * POSEBNA PONUDBA: * Akcijska prodaja nizkotemperaturnih litoželeznih oljnih kotlov OERTLI z že vgrajenim gorilnikom in avtomatiko.
LUMA TRADING d.o.o.
NAKLO, PIVKA 8, tel./fax: 064/47-372
84968
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Zadruge uveljavljajo 45-odstotni delež v kranjski Mlekarni
Se v zahtevek lahko šteje tudi mleko s posestev?
Kdo je zadružni upravičenec, če je kmet hkrati član splošne in specializirane kmetijske zadruge?
Kranj, 22. januarja - Po 57. členu zakona o zadrugah so kmetijske zadruge in kooperantske organizacije, ki so od 1986. do 1990. leta pogodbeno sodelovale z mlekarnami, klavnicami, vinskimi kletmi in drugimi podjetji s posebnega spiska, upravičene do 45 odstotkov njihovega družbenega kapitala.
Med štirimi gorenjskimiživilsko predelovalnimi podjetji, ki se bodo (najprej) lastninila po zakonu o zadrugah, je tudi Mercator - Mlekarna Kranj, za katero so lastninske zahtevke na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložile kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj, Sava Lesce. Bled in Tržič, kmetijski zadrugi Cerklje in Naklo in lani ustanovljena Gorenjska mlekarska zadruga. Zahtevek je pravočasno vložil tudi Hmezad, KZ Ilirska Bistrica, po., v stečaju, vendar ga je 13. januarja letos umaknil.
Na ustni obravnavi, ki je bila minuli torek v kranjski Mlekarni, je bilo največ vprašanj o tem, ali sta zahtevka Gorenjske mlekarske zadruge in Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce upravičena in v skladu z zakonom o zadrugah. Predstavniki zadrug so predlagali, da bi jim ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še pred dokončno odločitvijo uradno odgovorilo na vprašanja, ali se pri zahtevku Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce lahko upošteva tudi mleko z družbenih posestev Poljče in Bled, ki sta bila vseskozi sestavni del predhodnika zadruge. Temeljne organizacije kooperantov Radovljica, pri zahtevku Kmetijske zadruge Naklo pa mleko s posestva v Stra-hinju. Ker so nekateri kmetje člani dveh zadrug, splošne in nove kmetijske zadruge, določeno dejavnost pa opravljajo samo v eni, želijo tudi odgovor na vprašanje, katera zadruga je po 57. členu zakona o zadrugah zadružni upravičenec in kateri datum je pri tem mejnik. Ko bodo zadruge od ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo prejele uradna pojasnila, jih bodo obravnavale na sejah upravnih odborov, s sklepi pa seznanile ministrstvo.
Nadaljevanje v torek začete ustne obravnave so preložili za nedoločen čas. • C. Zaplotnik
Predavanje za dekleta in žene
Revmatična obolenja in krene žile
Kranj - Kmetijska svetovalna služba kranjske in tržiške občine vabita dekleta in žene na zanimivo predavanje z naslovom Revmatična obolenja in krčne žile. Predavanje bo v ponedeljek, I. februarja, ob 15.30 v prostorih KZ Tržič v Križah, v sredo, 3. februarja, ob enaki uri pa še v prostorih zadruge Sloga na Primskovem. Predavala bo zdravnica dr. Martina Bre-gar, ki bo odgovarjala tudi na vprašanja udeleženk. Po predavanju bo še predstavitev zdravilišč Krka (z diapozitivi). • CZ.
Občutno zmanjšanje veterinarskih storitev
Terenski veterinarji so se zahvalili svojim "pomočnikom"
Ker so bili kmetje z nekaterimi "pomočniki''' zelo zadovoljni, jim ni vseeno, da so ostali brez obračunskega bloka in zdravil in da ne bodo mogli več zdraviti njihove živine.
Kranj, 21. januarja - V Zivinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske so sklenili, da obračunske bloke in zdravila za zdravljenje živine lahko od 1. januarja dalje dobi le pet veterinarjev z oddelka za zdravstveno varstvo, ne pa tudi njihovi "pomočniki" z oddelka za higieno živil. Odločitev je bila verjetno povod za to, da se je na zbiralnicah mleka v kranjski občini minuli teden pojavilo protestno pismo, ki zdaj v izvodih kroži po vaseh in za katerega zbirajo podpise kmetov.
Neznani živinorejci v pismu Zivinorejsko-veterinarskemu zavodu Gorenjske Kranj ugotavljajo, d« so se razmere v kmetijstvu zaostrile, da kmetje v v času, ko jim odkupna cena mleka pokrije le 65 odstotkov pridelovalnih stroškov in ko ne morejo prodati dopitanih ali izločenih živali, postajajo kot uporabniki storitev zelo odvisni od ŽVZG in da administrativno omejevanje opravljanja storitev, področja dela in nakupa zdravil ne sodi v današnji čas. V nadaljevanju pišejo takole: "Živinorejci se ne strinjamo z odločitvijo vašega kolektiva, ki prepoveduje izdajanje zdravil nekaterim veterinarjem in s tem tudi zdravljenje. Kot lastniki živali in plačniki vaših storitev zahtevamo, da odločitev spremenite, argumentirate in vzpostavite stanje, kakršno je bilo prej; zahtevamo pa tudi čimprejšnji sestanek, na katerem bi se živinorejci in predstavniki zavoda pomenili o rešitvi problema. Problem smo sposobni rešiti z dialogom; če pa bo vaš odziv negativen, ga bomo poskušali rešiti na drug, manj primeren način."
Neznani avtorji protestnega pisma so začeli po vaseh zbirati podpise kmetov; dopis pa naj bi poslali ne samo zavodu, ampak tudi kranjskemu izvršnemu sve-
ŽELITE, DA GRE HLADNA ZIMSKA TUROBNOST MIMO VAS?
Prisluhnite tradiciji gotovih lončenih ped!
raOLsJO^lOLf^ II keramika NOVO MESTO d.d.
90 let so rasle naše izkušnje in znanje Zavestno smo vlagali v skrb za toplo prijaznost vašega doma. tudi ko ima zima najhujše zobe
Naša dejavnost se je v koraku razvoja razširila na izdelavo. □ kmečkih peči
□ klasičnih kaminov □ toplozračnih peči □ štedilnikov □ pizza peči
90 let naši delavci pridno, vestno in s ponosom oblikujejo izdelke, ki dajejo plod
□ prihranka pri energiji □ zdrave in naravne klime
Ugodnosti
□ obročno odplačevanje 1+3
□ ugodna cena s kratkim dobavnim rokom
n za gotovinsko plačilo nudimo dodaten popust
POKLIČITE NAS, TAKO BOMO SKUPAJ IZPEUALI ŽELJENO!
i
PRODAJA IN INFORMACIJE:
PIMEX PIONIR - KERAMIKA, Novo mesto d.d.
Ljubljana. Vošnjakova 7, tel: 061/317-984 Slakova 5, tel.: 068/21-201,26-015, fax.: 068/24-298
i
!
Jaka Korenčan, kmet h Pod-brezi} in občinski kmetijski minister, Je dejal, da tokrat verjetno ne bi prišlo do problemov, če bi zavod pred leti sprejel pobudo kmečke zveze za ustanovitev sveta porabnikov, ki bi bil enakopraven sogovornik delavskemu svetu zavoda. Vodstvu zavoda je priporočil, da veterinarjem z oddelka za higieno pusti vsaj toliko dela, da ne bodo izgubili stika s prakso in s terenom, ker bodo oboje menda kmalu rabili
tu, kmetijskim zadrugam Naklo, Sloga Kranj, Cerklje, Tržič in Gorenjski mlekarski zadrugi, zavarovalnicama Triglav in Adria-tic, republiški veterinarski upravi in celo ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Jožetu Protnerju. Ko so v zavodu kasneje preverjali, ali so vsi tudi dobili protest živinorejcev, so ugotovili, da ne.
Množičnega zavarovanja živine ni več: manj klicev za veterinarsko pomoč
Zivinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske je v četrtek sklical sestanek, na katerem je v.d. direktorja mag. Andrej Pipp predstavnikom zadrug, zavarovalnic in izvršnega sveta predstavil bistvo problema. V času, ko je bilo v kranjski občini še množično zavarovanje živine in je bilo veliko pozivov oz. naročil za zdravljenje, je zavodski oddelek za zdravstveno varstvo, ki se ukvarja z zdravljenjem in preventivnim cepljenjem živali, zaprosil štiri kolege iz oddelka za higieno živil, ki dopoldne delajo kot inšpektorji v mlekarni, klavnici, trgovinah in v zasebnih mesarijah, da bi jim pomagali pri popoldanskih in nočnih intervencijah. Ker se je zaradi poslabšanja zavarovalnih pogojev pa tudi zaradi
manjše gospodarske moči kmetij število storitev močno zmanjšalo (po nekaterih ocenah tudi za 30 do 40 odstotkov), ni bilo več potrebe, da bi veterinarji z oddelka za higieno po opravljenem dopoldanskem delu v klavnici, mlekarni, trgovinah in mesarijah popoldne še honorarno zdravili živino, zato so se terenski veterinarji svojim "pomočnikom" zahvalili za pomoč. Na oddelku za zdravstveno varstvo so sklenili, da obračunske bloke in zdravila za zdravljenje lahko od 1. januarja dalje dobijo le veterinarji z oddelka, ki s tem ustvarjajo dohodek zavoda in svoj osebni dohodek.
Podobna odločitev je že pred leti izzvala precejšne nezadovoljstvo med kmeti v Goricah in v okolici, ki so se navadili na enega veterinarja in jim ni bilo vseeno, da "njihov veterinar" ne bo smel več zdraviti živine. Odločitev, da obračunske bloke in zdravila lahko po novem dobi le pet terenskih veterinarjev, ne pa tudi njihovi nekdanji pomočniki, je bila verjetno tudi povod za protestno pismo, za katerega je bilo na sestanku med drugim slišati, da je primitiven pamflet (brez datuma in podpisa), ki zavaja kmete in ki ga nekateri podpisujejo, ne da bi ga sploh prebrali. Čeprav je iz "glave" dopisa, ki je tudi brez datuma in vsakršnega podpisa, mogoče celo sklepati, da so ga poslali z zavoda, pa so pristojni to možnost zanikali.
Boj za kmete, privatizacija trka na vrata
Kot je pokazal četrtkov pogovor, bistvo problema ni anonimni protest, marveč v tem, da pri-
Ko je pred dvema letoma že nastal podoben problem, so kmetje na sestanku v Goricah povedali, da pri "svojem veterinarju" najbolj cenijo to, ker žival zdravi od začetka do konca. Nekdaj se je res dogajalo, da je, na primer, za zdravljenje mastitisa vsak dan prišel drug veterinar, je na četrtkovem sestanku dejal dr. vet med. Janez Teran in zatrdil, da pa zdaj tudi peterica veterinarjev iz zdravstvenega oddelka zdravi Žival od začetka do konca oz. dela tako, kot nekateri njihovi nekdanji "pomočniki", zaradi katerih je nastal problem.
vatizacija tudi v veterini trka na vrata in da se je med veterinarji že zdaj, ko še ni zakona o veterini, začela kar precej ostra konkurenca za stranke. V.d. direktorja zavoda mag. Andrej Pipp je dejal, da je veterinarska služba dobro organizirana, da s pozivom kmetov na eno telefonsko številko po zaslugi centra zvez lahko "obvladujejo" vso Gorenjsko, da je dežurstvo zagotovljeno 24 ur na dan in da kmetje kot naročniki veterinarskih storitev lahko izbirajo med petimi veterinarji.
Kako bo služba organizirana v prihodnosti, je za zdaj po mnenju mag. Pippa še prezgodaj go-voriti, saj zakona o veterini, ki naj bi omogočil tudi zasebno veterinarsko prakso, za zdaj še ni. Kmet Ciril Zaplotnik z Letenc, ki je bil na četrtkov pogovor povabljen kot predsednik Gorenjske mlekarske zadruge, je dejal, da se na sestanku niso zbrali pravi ljudje, saj zadruge niso naročniki in plačniki veterinarskih storitev, ampak bi se o vsem morali pogovoriti s kmeti kot uporabniki storitev. Ko je govoril o vzrokih za to, zakaj kmetje vse manj kličejo veterinarje, je dejal, da so razlogi ukinitev množičnega zavarovanja živine, ki je za kmete postalo predrago, izboljšanje strokovnega znanja kmetov pa tudi realna podražitev veterinarskih storitev,
ki jih predvsem na manjših kmetijah že težko plačujejo. V zavodu so potrdili, da so se v zadnjem času zdravila neizmerno podražila in da je samo sreča, da se ni podražilo še gorivo, sicer bi bil zneski za obisk živinozdravnika na domu še višji. Njihove cene veterinarskih storitev so usklajene s cenikom, ki ga določa poslovna skupnost oz. so prej nižje kot višje. Doktor veterinarske medicine mag. Dušan Likosar je ob tem dejal, da je zavod po cenah korak za ostalimi v Sloveniji, po strokovnosti korak pred drugimi in da je velika škoda, da so morali zaradi pomanjkanja denarja prenehati z nekaterimi preventivnimi programi. Predsednik cerkljanske zadruge Peter Kepic pa je povedal, da se kmetje močno jezijo nad novim pravilnikom o kakovosti mleka, da je sedanje zavarovanje živine predrago in da morajo zavarovalnice ponuditi za kmete bolj sprejemljive "pakete".
• C. Zaplotnik
Podržavljenje še preostalih družbenih kmetijskih zemljišč in gozdov
Dobri gospodarji bodo lahko še naprej sejali in želi
Ljubljana - Državni zbor bo med tridnevnim zasedanjem, ki se je začelo včeraj, končalo pa se bo predvidoma jutri, obravnaval tudi predlog zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Zakon naj bi sprejeli po hitrem postopku.
Če bo državni zbor sprejel predlog zakona, bodo postala last države oz. občin še tista družbena kmetijska zemljišča in gozdovi, ki doslej niso bila podržavljena na podlagi zakona o zadrugah in zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Po zakonu se za kmetijska zemljišča in gozdove štejejo tudi nezazidana stavbna zemljišča, za katera še niso izdelani prostorski načrti. Sedanji "lastniki" bodo morali zemljišča prenesti v sklad oz. občinam v pol leta po uveljavitvi zakona, hkrati s tem pa izročiti novim lastnikom (republiki in občinam) tudi vso potrebno dokumentacijo. Vsi prihodki od gospodarjenja s tovrstnimi kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi bodo že od I. januarja dalje prihodki sklada oz. občin; novi lastniki pa naj bi se-
danjim upravljalcem priznali tudi stroške gospodarjenja od 1. januarja dalje do dejanskega prenosa zemljišč in gozdov v sklad oz. na občine. Last občin bodo zemljišča in gozdovi, ki so jih občine imele ob napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941, vsa druga pa bodo last države. Po končani denacionalizaciji bo vlada določila še dodatna kmetijska zemljišča in gozdove, ki bodo postali last lokalnih skupnosti.
Kot predvideva zakon, bodo sedanji "lastniki" tudi po podržavljenju lahko obdelovali kmetijska zemljišča in gospodarili z gozdovi, če se bodo izkazali kot dobri gospodarji, bo sklad sklenil z njimi zakupno pogodbo ali jim podelil koncesijo. V primerih, ko so podjetja kmetijska zemljišča ali gozdove kupila, jim bodo kupnino in
zakupnino pobotali. Najemna, zakupna in druga razmerja, ki so dogovorjena več kot za deset let, bodo veljala največ deset let od uveljavitve zakona; pri trajnih nasadih pa do konca pogodbenega časa oz. do konca rodnosti. Če imajo družbena zemljišča in gozdove v najemu kmetje, ki jim je to glavni vir preživljanja, jim pogodbenega roka zaradi podržavljenja ne bo mogoče odpovedati.
Sklad, ki bo deloval kot javni zavod s približno 20 zaposlenimi in s 414 milijoni tolarjev zagonskega kapitala, ne bo smel prodati kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih je po zakonu o denacionalizaciji treba vrniti nekdanjim lastnikom ter tudi agrarnim in podobnim skupnostim. V primeru, ko nekdanji lastniki ne bodo zahtevali vračila v naravi, ampak odškodnino, jim bo sklad izdal priznanice, ki jih bo mogoče zamenjati za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. # C. Zaplotnik
ZA UUDI, KI CENIJO KVALITETO
Pnstavika c. 77.64290 Tržič Tel- (064) 57 713
Novo iz našega programa:
•Športno perilo |EXOTEX
•smučarski puliji izpolar vekirja HUStCY,
" Planinske športne jakne iz dvojnega P°larvelurja i |
UREJA: VILMA STANOVNIK
GLASOVA
Prijetno branje Vam želi
ČAR MAN IVO
Škofja loka sveti duh 38
Pri Hotelu Transturist v Škofji Loki, Titov trg 4/B
NUDIMO VAM
- dekorativno kozmetiko
- kozmetiko za nego telesa in obraza
- kolekcije parfumov
SVETOVNO ZNANIH
PROIZVAJALCEV
Državno prvenstvo v smučarskih tekih
Kavalar je sobotno prednost še podvojil
jtjjteče, 24. januarja - Tekaški klub Kranj bi moral minuli konec cuna pripraviti državno prvenstvo v smučarskih tekih na smučinah f*1^ Kokrico in Naklom, vendar ga je zato, ker je tam "več teloha °* snega", organiziral v dolini Tamarja. Kot je povedal vodja tekmovanja Franc Rutar, prirediteljem tudi v Tamarju ni bilo lahko, SaJ so morali na nekaterih mestih razbiti ledene plošče, drugod pa n»suti sneg.
, Več kot sto tekmovalcev in tv ,°ya,k iz vsen slovenskih tekaških smučarskih klubov, njimi tudi iz petih gorenj-jX* (Kranj, Planica, Gorje, Bled in Bohinj)) se je v soboto P°merilo v posamičnih tekih v *'asični tehniki, v nedeljo pa v Prosti tehniki z zasledovalnim startom po zaostankih s sobot-!*e tekme. Naš najboljši tekač 'n za zdaj edini zanesljivi po-
tnik
za svetovno prvenstvo v
Palunu Jožko Kavalar (Plani-p> s» je ie v soboto v klasični teftniJci teka na 10 kilometrov Potekel osem sekund prednosti Pred klubskim tekmecem Robertom Kerštajnom, v nedeljo Pa je v prostem teku, ki mu °olj ustreza kot "klasika", Prednost še podvojil in zanes-'J»vo osvojil naslov državnega Prvaka. "Tekma svetovnega Pokala na Voglu je bila kakšen
teden prezgodaj," po sobotnem teku pripovedoval Jožko, očitno zadovoljen, da se mu forma iz tekme v tekme izboljšuje. Na državnem prvenstvu, ki se bo nadaljevalo ta konec tedna, verjetno spet v Tamarju, računa še na kak naslov državnega prvaka, sicer pa je njegov glavni cilj svetovno prvenstvo v Falunu, kjer želi izboljšati svojo doslej najboljšo uvrstitev na svetovnem prvenstvu (27. mesto) in osvojiti prve točke svetovnega pokala. Tomaž Globo-čnik (Kranj), ki je v nedeljo štartal s 46 sekundami zaostanka za Kavalarjem, je v nedeljo ubranil šest sekund prednosti pred Markom Dolencem (Brdo), in bil na koncu tretji. Še več: med njiju se je vrinil Matej Soklič (Planica), sicer zmagovalec med mladinci (letnik 1973/74).
POLFINALE DRŽAVNEGA HOKEJSKEGA PRVENSTVA
ACRONI JESENICE : BLED -ENA PROTI ENA
Bled, 22. januarja - Čeprav so bili v jeseniškem moštvu kar pre-CeJ prepričani o tem, da bodo že v treh polflnalnih tekmah opravili z Blejci, pa jim to ni uspelo. V petek so na "vročem ledu" v b|ejski športni dvorani visoko, s 4:1 (0:0,3:1,1:0) izgubili z gostitelji, ki so se tokrat izkazali predvsem s čvrsto obrambo.
V blejskem taboru so že pred tekmo napovedovali, da bo-°-o igrali na vso moč. Ne samo zato, ker bi želeli Jeseničanom vrniti "milo za drago" in se jim oddolžiti za poraz z 2:0 v dvorani Podmežakla, ampak tudi zaradi tega, ker so vedeli, da Jim samo zmaga zanesljivo prinaša na Bled še eno polfinalno tekmo z Jeseničani. Za to se vedno splača potruditi: gorenjski derbiji so namreč zadnje čase zanimivi in dobro polnijo tribu-ne športne dvorane. Tako je bilo tudi v petek, ko si je drugo Polfinalno tekmo med Acroni Jesenicami in Bledom ogledalo nekaj manj kot dva tisoč gledalcev.
In gledalci so tokrat imeli kaj videti! Ne samo razburljivo "okejsko igro, ampak tudi lep pretepaški "vložek", po katerem sta morala ledeno ploskev do konca tekme zapustiti Mal-JW in Kavec. Ker je bilo nevarno, da bi igra postala pregro-a, so sodniki po tem dogodku precej zaostrili kriterije.
Ce pozabimo na nekaj zamujenih priložnosti, potem lahko zapišemo, da se v prvi tretjini na blejski ledeni ploskvi ni zgodio nič presenetljivega. Prvi gol je padel v 29. minuti, ko je naJboljši igralec tekme, Aleksander Rožkov na podajo Anfjo-r°va popeljal domače moštvo v vodstvo. Veselje v blejskem M °ru pa JC k'"0 kratkotrajno, saj je še v isti minuti Drago jvilinarec rezultat izenačil na 1:1. Kot se je pokazalo kasneje, |e bil to tudi edini gol, ki so ga Jeseničani dosegli na petkovi tekmi. Blejci so zabili še tri: v 33. minuti je prodorni in iznajdljivi Rožkov še drugič premagal jeseniškega vratarja Cve-ta Pretnarja, v 36. minuti je domači napadalec Jure Vnuk s strelom iz bližine postavil končni rezultat druge tretjine - 3:1, v zadnji pa se je med strelce spet vpisal razpoloženi Rožkov, *' je par minut pred koncem dosegel še svoj tretji gol na tek-rni.
Kot vse kaže, bodo hokejisti Olimpije Hertza prvi finalisti Slavnega prvenstva, saj jim po dveh zaporednih zmagah nad ^e'jem manjka samo še zmaga na današnji tekmi. Precej težje Oelo čaka Jeseničane, ki bodo po porazu na Bledu morali 'fcrati za vstop v finale še najmanj dve tekmi. Prva bo na spo-redu že jutri zvečer v dvorani Podmežakla. • C. Zaplotnik
Jure Žerjav, trener slovenske reprezentance: "Na svetovno prvenstvo v Falun bodo odšli le tekmovalci, ki bodo posebej izstopali. Za zdaj je zanesljivi potnik le Jožko Kavalar, končna odločitev o ostalih pa bo padla po končanem državnem prvenstvu."
Andreja Grašič (Kranj) - v nedeljo odstop
Jožko Kavalar (Planica): ma se izboljšuje."
'For-
Med članicami je bilo pričakovati obračun med Natašo Lačen (Črna) in Andrejo Grašič
(Kranj). V sobotnem teku na 5 kilometrov v klasični tehniki si je Andreja v težavnejšem delu proge pritekla že 20 sekund prednosti, vendar jo je v spustu zapravila; še več: štoparice so pokazale, da je na koncu celo za dobri dve sekundi zaostala za tekmico s Črne. "Ni še vse izgubljeno," je po sobotnem teku pripovedovala Andreja in tarnala nad tri leta starimi smučmi, ki jih ji je priskrbel še Jaroslav Honcu in ki ji zdaj očitno ne ustrezajo. "Morala bi se zrediti za deset kilogamov, če bi hotela, da bi s temi smučmi šlo hitro tudi v spustih. Rc-
Franc Rutar, vodja tekmovanja: "Bela zima nam je zopet pona-gajala."
šitev so druge smuči. Poskušala bom navezati stike z ruskimi tekačicami in dobiti vsaj kakšne rabljene." No, v nedeljo do pravega tekaškega spopada med najboljšima s sobotne tekme ni prišlo! Andreja je namreč odstopila in dvomov o tem, katera je državna prvakinja, ni bilo več. Odlično tretje mesto si je pritekla članica kranjskega tekaškega kluba Anka Mohorič, četrta pa je bila Vida Bertoncelj, ki zdaj tekmuje za Celje.
Med mladinci je, kot že rečeno, zmagal Matej Soklič (Planica) z več kot dveminutno prednostjo pred Petrom Tor-karjem (Bled). Tretji je bil Igor Bašelj (Planica), četrti Ivan Maric (Bled), peti pa Miha La-risi (Gorje). Med mladinkami je bila prva Tanja Zelene iz Logatca, na drugo mesto pa se je uvrstila tekačica kranjskega kluba Anka Mohorič. • C. Zaplotnik, slike: G. Sinik
PRIZNANJA LETALSKE ZVEZE
Najboljši so doma na gorenjskem
Slovenske Konjice - Letalska zveza Slovenije je na slovesnosti v Termah Zreče podelila priznanja lani najboljšim padalcem, jadralcem, zmajarjem, modelarjem, maketarjem, balonarjem in raketar-jem. Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik Športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman, general Janez Slapar in pomočnik ministra za šolstvo in šport Marko Trškan.
Precej priznanj so dobili tudi gorenjski športniki: jadralna letalca Alpskega letalskega centra (ALC) Lesce-Bled Miha Thaler in Ivo Simnenc, padalci ALC Roman Pogačar, Bogdan Jug, Branko Mirt, Irena Avbelj, Roman Karun in Matjaž Pristavec, mlada modelarja Kristjan Brejc in Jože Klančar iz ALC, zmajani Franc Peternelj, Sandi Slibar in Peter Kejžar iz škofjeloškega Leta, jadralna padalca Domen Slana (Let Škofja Loka) in Janez Zi-bert (Orli Kranj) ter modelar Sašo Kolar iz kranjskega kluba. Čestitamo! • CZ.
DOGOVOR MED ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN ŠPORTNO ZVEZO
ZAVAROVALNICA POMAGA KRANJSKEMU ŠPORTU
Kranj, 22. januarja - Zavarovalnica Triglav d.d Ljubljana, Območna enota Kranj in Športna zveza Kranj sta v petek v prostorih zavarovalnice podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju, ki bo športnikom in športnim kolektivom iz kranjske občine zagotavljal večjo varnost na vadbenih in prireditvenih prostorih, zavarovalnici pa dobro reklamiranje.
Kot je ob podpisu dogovora povedal Franc Lotrič, direktor gorenjske območne enote Zavarovalnice Triglav, je zavarovalnica že v preteklosti pomagala kranjskemu športu. Da se ne bi o pomoči pogovarjali z vsakim športnim društvom ali klubom posebej, so se odločili, da podpišejo dogovor s Športno zvezo Kranja, ki bo denar po programu namenila za športno dejavnost in za vlaganja v večjo varnost športnih objektov in naprav. Šport je v zelo težavnih razmerah, je dejal Borut Farčnik, vodja strokovne službe Športne zveze Kranj, in poudaril, da je denarja iz sistemskih virov financiranja vse manj in da je čedalje težje dobiti tudi sponzorje ali donatorje. V takšnih razmerah so se odločili za trženje prostora na igriščih, dvoranah in drugih športnih objektih in za to, da s čimveč podjetji podpišejo dogovor o reklamiranju njihovih izdelkov in storitev. Prvi dogovor so podpisali z Zavarovalnico Triglav d.d. Ljubljana, Območno enoto Kranj. Dogovor jih obvezuje, da bodo namestili reklamne panoje na vseh osrednjih športnih objektih in na večjih prireditvah, ki jih bodo klubi kranjske športne zveze organizirali letos, da na prireditvah ne bodo reklamirali drugih zavarovalnic in da bodo zavarovalne posle sklepali predvsem z zavarovalnico Triglav.
Na vprašanje, koliko bo zavarovalnica letos prispevala za šport v kranjski občini, nismo dobili natančnega odgovora. Direktor zavarovalnice Franc Lotrič je dejal, da ne manj kot lani, vendar tudi ne bistveno več kot v preteklosti. V dogovor niso zajeta sredstva, ki naj bi jih prispevala za izgradnjo bazena. Zbiranje denarja za bazen poteka po posebnem programu, ki ga je, kot je dejal Borut Farčnik, zavarovalnica izpolnila med prvimi. • C. Zaplotnik
Gorenjska enota Zavarovalnice Triglav ia Športna zveza Kranj sta podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju. Na sliki: direktor zavarovalnice Franc Lotrič in vodja strokovne službe športne zveze Borut Farčnik med podpisom dogovora. Slika: D. Gazvoda
ALPSKO SMUČANJE
NA SVETOVNO PRVENSTVO ENAJST SMUČARJEV
Ljubljana - Vodstvo naših alpskih smučarskih reprezentanc je že določilo, kdo bo zastopal Slovenijo na letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Morioki aa Japonskem. V reprezentanci, ki jo bo vodil Janez Kocjančič, sicer član Mednarodne smučarske zveze, bo enajst smučarjev in smučark. V moški ekipi bodo Jure Košir, Mitja Kune, Grega Grilc, Aleš Brezavšček, Andrej Miklavc ia Matej Jovan, v ženski pa Urška Hrovat, Mojca Snhadolc, Špela Pretnar, Nives Sitar in Lea Ribarič. Z reprezentanco bodo na prizorišče svetovnega prvenstva odpotovali tudi trenerji, serviserji, fizioterapevt io zdravnik. Prvenstvo se bo začelo 3. februarja. Naš najboljši, Jure Košir, bo na Japonsko odpotoval v nedeljo, 31. januarja, na prvenstvu pa bo nastopil v štirih disciplinah - kombinaciji, slalomu, veleslalomu in superveleslalomu. • CZ.
H GLASOVA
StotinkA
"LAŽNI MANAGERJI" NA GORENJSKEM
Klinčevo početje
V pričujočem tekstu ne gre za obračun z nikomer, tudi nekaj "osebne note" je v njem. Včasih pa človek drugače preprosto ne more, saj se zdi, da športna javnost mora zvedeti, kaj v temnem zakulisju počno "kvazi - managerji". Nogometni klub Jesenice in nogometni klub Creina sta se sporazumela, da bo mladi, nadarjeni igralec Oliver B. prestopil v Kranj, kjer se z mladino dela zavzeto in načrtno. Pristanek so dali: klub, oče in mladi nogometaš, kije z očetom že prišel pogledat stadion bodočega kluba, pojedel pico in ...
Pojedel je tudi besedo. V stanovanje sta namreč prišla (večkrat) dva stara znanca nogometne in športne javnosti. Prvi je "manager" Boris Gros, ki ima že leta navado trkati na vrata igralcev drugih klubov, drugi pa je Darko Kline. To je zanimiva nogometna osebnost: najprej je bil funkcionar in trener v Britofu, nato blagajnik, sekretar in trener (pa še z bifejem je imel posla) na Jesenicah, zdaj pa je (bojda) hišnik hotela Jelen in (uganili ste) trener pri NK Jelen - Triglavu.r "Pre-sing" na očeta in mladega igralca se je obnesel, mladi nogometaš je spremenil odločitev. Lepotna napaka: Darko 'Kline (po virih iz NK Jesenice) je pri tem na svojo pest napisal še iz-pisnico, čeprav so v jeseniškem klubu zaradi bolečih izkušenj iz preteklosti (ob odhodu v Kranju je Darko Kline "odpeljal" iz bivšega kluba nekaj nogometašev) sklenili: v Jelen - Triglav nobenega igralca .več, dokler jim ne bodo "jeleni" poravnali dolgov za nazaj.
A scenarij "managerjev" očitno ni bil dobro pripravljen. NK Jesenice je ustrezno ugovarjal izpisnici, ki jo v klubu niso odobrili. Medtem pa seveda beležimo rekord: Darko Kline je še vedno blagajnik (vsaf letno poročilo je pripravil), tajnik na Jesenicah, obenem pa trener (mladih!) in manager pri Jelen -Triglavu, kamor "v seriji"prestopajo igralci z Jesenic. O morali tokrat nič, o početju, ki škodi športu in odnosom med klubi, pa bi lahko zapisali še marsikaj. Za pometanje pred lastnim pragom še tole: NK Creina je v preteklem času potrkala na vrata mnogih klubov in staršev. Igralci iz Alpine Žiri, NK Save, Zarice, Podgorja, Mavčič, Lesc, Poleta, so prestopili tako, da je klub plačal odškodnino (ali podpisal ustrezen sporazum) in se o vadbi dogovoril s starši. Enemu od teh igralcev klub plačuje internat v Kranju, da lahko normalno hodi v šolo in vadi.
Za konec: mladi Oliver B. bo tudi to pomlad brcal žogo. To je bistvo. Dokler pa bodo šestkratni funkcionarji in kvazi -managerji nogomet na ta način tiščali nazaj na Balkan, jim je treba vsak dan sproti ponoviti: nogomet je slovenski šport in takih manir ne prenese ... ^ §uDjc
VATERPOLO
Kolo presenečenj
Kranj, januarja - Na zimskem bazenu so odigrali prvo kolo drugega dela v občinski ligi. Doseženi rezultati so veliko presenečenje. V prvem srečanju je ekipa Triglava s težavo premagala ekipo Vodovodnega stolpa, v drugem je presenetila ekipa Kokre, ki je visoko premagala doslej vodeče moštvo Kranj 90, v zadnjem pa je Kamnik premagal Omnio šport in tako osvojil prvi točki. Prav zaradi takih izidov je prišlo tudi do sprememb na lestvici.
Rezultati: Triglav : Vodovodni stolp 10 : 9 (2 : 3, 3 : 0, 3 : 1, 2 : 5) strelci: Klofutar 4, Košir 2, Galič 1, Bečič 1, Bukovac 1 za Triglav in Naglic 4, T. Baderman 2, B. Rebolj 2, Chvatal 1 za Vodovodni stolp; Kokra : Kranj 90 15 : 10 (3 : 2, 3 : 2, 2 : 3, 7 : 3) strelci: Čalič 4, Švarc 4, VVagner 3, Rakovec 2, Krelj 1, Perčič 1 za Kokro, za Kranj 90 pa Rautar 4, Pičulin 2, Jerman 2, Brinovec 1 in Zupa-nič 1; Omnia šport : Kamnik 8 :10 (1 : 2, 2 : 3, 2 :3, 3 : 2) strelci: za Omnia šport Hajdinjak 4, Strgar 2, Stariha 1, Stružnik 1, za Kamnik pa Homar 4, Žnidaršič 4, Pibernik 1, Turkalj r.
Vrstni red: 1. Triglav 10 (+ 36), 2. Kranj 90 10 (+ 25), 3. Kokra 6 (+ 5), 4. Vodovodni stolp 5 (- 5), 5. Omnia šport 3 (- 22) in 6. Kamnik 2 (- 39). #J. Marinček
- ROKOMET
Drugi zaporedni poraz kranjčank
Kranj - Rokometašice Kranja so tudi v drugem kolu slovenske ženske lige ostale praznik rok. Tokrat so na domačem igrišču izgubile s Krim Electo, v naslednjem kolu pa bodo igrale v Kočevju z domačo Opremo V gorenjskem derbiju II. moške državne lige -zahod je škofjeloški Sfešir doma visoko premagal Preddvor Infotra-de Preddvor in je za zdaj na tretjem mestu, za igralci Kodeljeva in Novogoričani.
KRANJ : KRIM ELECTA 17 : 22 (8 :10)
Kranjčanke so igrale podobnp kot vse dosedanje tekme. V prvem polčasu so se enakovredno kosale z izkušeno in mlado ekipo Krima. V nadaljevanju so popolnoma popustile, igrale so brez volje in žara, kar so igralke Krim - Electa izkoristile in si z izkušeno Tino Polajnar priigrale prednost sedmih zadetkov. Domačinke so proti koncu zaigrale bolj zbrano in ublažile visok poraz. Tokrat so predvsem slabo izvajale sedemmetrovke, saj so od petih dosojenih izkoristile le dve.
& Za Kranj so nastopile: Ropret, Čeferin 1, Sturm 3, Skofic 1,. Olič 4(1), Bajrovič, Nadižar 2, Praprotnik 3, Jeruc 2, Karničar, Gradišar 1 (1), Osterman. Pred 150 gledalci sta srečanje vodila Skubic iz Ljubljane in Tomič iz Celja. #J. Marinček ^
EVROPSKO PRVENSTVO V METANJU NA DALJAVO
Slovenski keguači v vseh kategorijah četrti
Jesenice ~ 65 kegljačev na ledu iz Belgije, Madžarske, Nemčije, Slovenije, Italije in Avstrije se je od 15* do 17. januarja merilo na stoječem jezera Gerhard Auer v VVaiseneggu na avstrijskem Štajerskem na 43. evropskem prvenstvu v metu na daljavo. Najboljši so bili tekmovalci Nemčije, Avstrije in Italije, slovenski kegl jači pa so v vseh kategorijah, v katerih so uastopMr, ekipno zasedli četrto mesto. V tekmovanju posameznikov so se uvrstili takole: Uroš Krenker iz M »lin je je bil peti pri mladincih do 18 let in dvanajsti v skupini tekmovalcev, starih do 24 let, Rudi Šapek je bil v isti kategoriji enajsti. Pri članih Je bil Jože Špolad trinajsti in je le za dobrih 40 centimetrov zgrešil finale, Rodi Lobej je bil 14., Miroslav Tisnikar 15. in Stanislav Koprivnikar 16. • L. Ker-Štaa
NOGOMETAŠI JELENA TRIGLAVA IZ KRANJA TRENIRAJO NA KRANJSKEM STADIONU
Lov na prvo ligo
Cilj kranjskega drugoligaša je jasen: uvrstitev v prvo slovensko ligo. Cilj je uresničljiv, saj je izhodišče po jesenskem delu dobro, v moštvo pa so se vključili tudi nekateri novi igralci, med njimi tudi domači mladinci.
Kranj, 22. januarja - Nogometaši Jelena Triglava so začeli s pripravami sorazmerno zgodaj, že 11. januarja. Razlog je razumljiv. Kranjsko moštvo vidi spomladi edinstveno priložnost za uresničitev velike želje in cilja: uvrstitev v prvo slovensko nogometno ligo. Plan kranjskega moštva je glede na uvrstitev po jesenskem delu prvenstva realen. Jelen Triglav je tretji v drugi slovenski ligi z 22 točkami. Pred njim je Primorje, ki ima točko več, in prvouvrš-čeni Istragas Jadran Dekani, ki ima 24 točk. Kranjčani so bili do zadnjega kola neporaženi. Bili so moštvo, ki je v ligi prejelo najmanj zadetkov, vratar Samo Skodlar je pobral iz mreže le 12 žog, na tretje mesto pa jih je potisnilo le več tekem z neo-
še srečo, se mu ponavadi želje uresničijo."
r/ KOŠARKA
Jezica je bila pretrd oreh
Kranj - Košarkarji kranjskega Triglava so minuli konec tedna v super ligi gostovali na Madžarskem in obakrat izgubili: ZTE He-raklith jih je premagal z 91:79 (44:41), Kaposvari KC pa s 104:84 (56:52). V rdeči skupini I. moške lige je Kokra Lipje doma ugnala Podbočje in je po osmih kolih na četrtem mestu z 12 točkami. Drugi del državnega prvenstva so začele tudi košarkarice. Škofjeloška Odeja Marmor bi morala v gosteh igrati z Apisom, a je bila tekma preložena. Kranjčanke so doma gostile nesporne državne prvakinje, ekipo Ježičank, ki pa je bila zanje pretrd oreh. Igralke Oniks Jesenice, ki se potegujejo za uvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta, pa so doma tesno (72:74) izgubile s Cometom. • C.Z.
- 5), Mihajlovič 2 (2 - 2), Metelko 10 (9 - 5), Omahen 16, Ka-stigar 6, Ferjančič, Gantar 2 (2
- 0), Horvat, Kolar 7(1-1). Prosti met: Kokra - Lipje 25
- 15, Podbočje 27 - 19; število osebnih napak: Kokra - Lipje 23, Podbočje 22; pet osebnih napak: Kovačič 35 minuta, Vavpotič 40 minuta; met za tri točke: Kokra - Lipje (13 - 5) (Stavrov 2, Kastigar 2, Metelko 1), Podbočje 11-3.
Gostje so srečanje začeli dokaj dobro, z dvema zaporednima trojkama so prevzeli vodstvo in vodili vse do devete minute (11 : 16). Zatem se je razigrala domača peterka in v devetih minutah dala 29 košev, dobila le 4 in povedla s prednostjo 20 točk (40 : 20).
Tudi v nadaljevanju srečanja so prve točke dosegli gostje. Domačini so z zbrano igro in mirno roko začeli polniti nasprotnikov koš in v 30. minuti dosegli največjo prednost - 26 točk (64 : 38). Pri domačih so dobro igrali prav vsi, posebej pa peterka Remic, Stavrov, Omahen, Metelko in Gantar, pri gostih pa sta izstopala Vego in Vavpotič. •J. Marinček
Oniks Jesenice : Gomet 72:74(36:36)
JESENICE - Telovadnica CSUI, gledalcev 60, sodnika Kobilica in Ribnikar (oba Lj).
ONIKS JESENICE : Halila-gič7(l :2), Karlin 8, Gričar 20 (6 : 10), Sokolova 4, Dizdarevič 9 (1 : 2), Pribak 9 (3 : 4), Ga-šperin 7(1: 3), Jovanovič 8 (4 : 6).
COMET : Krstič31 (15 : 19), Kranjc 10 (3 : 4), Hren 12 (4 : 6), V. Groleger 7, Baraga 8(1: 4), Temnik 4, L Groleger 2.
Jesepičanke, ki so razen Ha-lilagičeve zaigrale s povsem kadetsko ekipo, so zapravile lepo priložnost za zmago. V prvem polčasu so že nekajkrat vodile, po izenačenju ob odmoru so tudi do sredine drugega dela vodile.'V 32. pa so povsem odpovedale, kar so gostje izkoristile in predvsem po zaslugi Krstičeve po vedle z 10 točkami razlike. V finišu so gostiteljice znova zaigrale bolje, se Konji-čankam povsem približale, vendar pa jim je za zmago zmanjkalo čas. R.
KRANJ : JEZICA 57 : 85(28 : 53)
Kranj, januarja * Športna dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Vidič iz Tolmina in Vesel iz Šempetra pri Novi Gorici.
KRANJ: Brkič4(2-2), Zni-dar 16 (1 - 0), Jakšič, Podrekar 13 (5 - 1), Gartnar 2, Franko 4 (1-0), Maljuga (2 - 0), Virant 8 (6 - 2), Kump 9 (4 - 3), Čanko-vič 1 (2 - 1).
Kranjčanke so se izkušenim igralkam Jezice dobro upirale prvih deset minut igre. Nato je trener Jezice spremenil taktiko v obrambi in z visokimi igralkami onemogočil vsak napad in organizacijo igre domačink. V tem delu so si igralke Jezice priigrale visoko prednost.
V nadaljevanju je dal domači trener možnost vsem igralkam, ki so se trudile, da bi zmanjšale razliko. V tem delu so bile enakopravne nasprotnice izkušenim igralkam Jezice. Pri domačinkah je treba pohvaliti prav vse, ki so se borile, a proti izkušenim igralkam niso mogle kaj več storiti. #J. Marinček
KOKRA-LIPJE: PODBOČJE 82 :65 (45 :26)
Kranj, januarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika Fekonja in Černe iz Ljubljane.
KOKRA - LIPJE: Remic 14 (3 - 2), Rozman 6, Stavrov 19 (8
0DSLI IN PRIŠLI
Trener Božidar Jovičevič je povedal, da sta klub zapustila Dušan Razboršek in Gavran, ki je odšel k Medvodam, k Jelenu Triglavu pa so prišli Murič iz Medvod, Smajič iz Avtobuma Kočevje, Kapetanovič iz Orie Rudarja in Bloudek iz Aluminija. V moštvo sta se vključila tudi mladinca Tiganj in Du-rakovič.
dločenim izidom. Prav med omenjenimi tremi moštvi, h katerim je treba prišteti še Orio Rudarja iz Trbovelj in Avto Bum iz Kočevja, Trboveljčani imajo 21, Kočevci pa 18 točk, je treba iskati kandidata za uvrstitev v prvo državno ligo.
"Na treninge na kranjskem stadionu prihaja 22 igralcev. Predvsem se prilagajamo vremenu. Sedaj, ko je lepo vreme, smo zunaj, igramo med seboj in se pripravljamo na najbolj intenziven del treninga. Ker se
februarja obeta slabše vreme, bomo morali pod streho in bomo krepili vzdržljivost in moč na tribuni stadiona in v trii? kabinetu pod tribuno, del p0' prav pa bomo opravili tudi na atletski stezi," je v petek povedal trener Jelena Triglava Boh' dar Jovičevič. "Na priprave iz* ven Kranja ne gremo. Prvič imajo igralci šolske in službene obveznosti, na pripravah pa hi le morali biti vsi, drugič pa so priprave drage. Zato bomo po* skušali v Kranju narediti vse.'
Kakšno bo moštvo na začetku prvenstva, bo znano po treningu in prijateljskih tekmah-Posebno prizadevni so mlajŠ' igralci. Uspeh v ligi, trajala bo 15 kol in se bo začela 14. marca, bo v marsičem odvisen od starta. Jelen Triglav potuje v prvem spomladanskem kolu v Domžale, ki so šeste s 16 točkami, jeseni pa so v Kranju zgubile s 4 : 0, že naslednje kolo pa bo v Kranju prvi derbi za vrh med Jelenom in Primorjem. • J.Košnjek, sliki G. Sinik
Gorica : dolnov - creina i : i
Kranj - Nogometaši vseh kategorij Dolnov - Creine zavzeto vadijo*
Člansko moštvo je odigralo prvo tekmo v Novi Gorici Pro" provligašu, ki je v zadnjem času dobil italijanskega sponzorja, trenerje (Lombardi) in enega igralca Udineseja. To je bila za gostitelje in Kranjčane (tretjeligaši) prva tekma, že po tradiciji pa ima NK Creina s primorskimi klubi dobre odnose. Rezultat je bil 1 : 1, za Creino je gol dal Jerič. Čeprav so imeli igralci Gorice (močno okrepljeni) terensko premoč, pa so Gorenjci igrali čvrsto in zasluženo teborili odličen izid s prvoligašem. Pohvaliti je treba vse igralce, zlasti pa'mladince. Med njimi trije odhajajo na priprave slovenske reprezentance (Verbič, Božič, Bizjak) do 18 let, ki jo letos čaka vrsta nastopov v evropskem tekmovanju (skupina z Italijo in Bolgarijo). V klubu vadij0 tudi nekateri nogometaši z Gorenjskega - brata Mežek iz Žirovnice, Stojčevič iz Stražišča, Pokom iz Sv. Duha.
7h HOKEJ
Kdo bo četrti v končnici prvenstva?
Kranj - Tri vodilne ekipe, Pizzerija Oliva, Scott Merida in Jezersko pro look, so v desetem kolu gorenjske hokejske trim lige zmagale in si s tem že zagotovile sodelovanje v končnici prvenstva. Za četrto mesto se potegujeta Jelen Reteče-Senica in Profil.
Rezultati 10. kola - Jezersko pro look : Medvode - Preska 5**j Profil : Discot'eka Perla 2:1, Scott Merida : Stari dvor 7:4, Pizzerija Oliva : Jelen Reteče-Senica 3:1. • R. Potočnik
ZIMSKI PLAVALNI POKAL
Polona in alenka spet z rekordi
Ljubljana - V bazenu Tivoli je bil v soboto drugi del 2. kola zimskega slovenskega plavalnega pokala, na katerem so se najboljši plavalci izkazali z odličnimi rezultati. Kaže, da so bile višinske priprave v Franciji uspešne; to pa je dober obet za svetovni pokal, ki se ga bodo udeležili tudi slovenski plavalci. Nov absolutni rekord sta dosegli Polona Rob na 200 m mešano (2.21,78) in Alenka Kejžar na 200 m prsno (2.33,52), najboljša rezultata po točkah pa sta dosegla Jure Bučar in Nace Majcen na 400 m kravi. Favoriti za osvojitev pokalov po disciplinah so plavali zelo solidno, zaključek pokala pa bo verjetno šele marca ali aprila.
Rezultati:
Moški - 100 m kravi: Robi Zekanovič BP 51,86, 5. Jure Kirbiš TK 55,39, 7. Simon Mladenovič TK 55,95, 8. Miha Re-sman TK 56,42; 200 m mešano: Marko Milenkovič TK 2.10,87; 200 m hrbtno: Marko Milenkovič TK 2.11,25, 3. Aleš Aberšek TK 2.19,46; 200 m prsno: Tomaž Slapernik BP 2.22,20, 6. Andraž Gašperlin TK 2.44,59; 200 m delfin: Gregor Kavčič LL 2.12,16, 3. Simon Mladenovič TK 2.16,99, 5. Aleš Aberšek TK 2.19,47; 400 m kravi: Jure Bučar LL 3.52,13, 2. Nace Majcen IL 3.54,37.
Ženske - 100 m kravi: Nataša Kejžar RR 1.00,21, 2. Tanja Blatnik TK 1.00,61, 3. Sanda Mladenovič TK 1.01,66, 5. Špela Potočnik TK 1.03,46; 200 m mešano: Polona Rob RR 2.21,78 (abs. drž. r.), 2. Alenka Jereb TK 2.27,96, 4. Meta Su-hadolnik TK 2.34,89, 6. Petra Omejec TK 2.35,34; 200 m hrbtno: Tanja Blatnik TK 2.34,89, 3. Alenka Jereb TK 2.31,76, 4. Martina Mašič RR 2.33,05, 5. Alenka Pire TK 2.33,38; 200 m prsno: Alenka Kejžar RR 2,33,52 (abs. drž. r.), 2. Nataša Kejžar RR 2.42,41, 4. Meta Suhadolnik TK 2.53,37, 8. Petra Omejec 2.57,31; 200 m delfin: Eva Breznikar LL 2.24,98, 2. Sanda Mladenovič TK 2.32,09, 5. Urška Bregar TK 2.45,72, 7. Nataša Lovrečič TK 2.58,73; 400 m kravi: Maša Jamnik TK 4.33,30, 2. Tanja Blatnik TK 4.33,41. »Rado Mladenovič
SGLASOVA totinkA
SMUČARSKI SKOKI
Gorenjci uspešni na tekmovanjih
sk b<j°re"*'a Sava' M* JanuarJa " SK Triglav Teling je na 12-metrski akalnici v skakalnem centru na Gorenji Savi organiziral prvo tek-£?Tanje za Pol<al Slovenije za dečke do 9 let. Tekmovanja so se ude-c ll1 tekmovalci iz 12 slovenskih klubov. Nastopilo je 43 tekmoval-ev. Največ uspeha pa so imeli domači skakalci. Najmlajša skakalca »ta imela po 6 let.
Rezultati: 1. Anže Brankovič 190,5 T 11 in 10,75 m, 2. Matic *?lnik (oba Triglav Teling) 181 T, 10,50 in 10,25 m, 3. Matic Erbež-Si* (Ilirija Center) 175,5 T 10,5 in 10,5 m, 4. Gregor Seljak (Alpina gn) 175 T, 11 in lfV5 m, 5. Luka Koritnik (Triglav Teling) in Robi Nlernenčič (Alpina Ziri) oba 174,5 T 10,25 in 10 m, 11. Matej Zupan (Triglav Teling).
0ft  Planica, 24. januarja - Smučarski delavci iz Zirov so v Planici na /j^trski skakalnici pripravili četrto tekmovanje za mladince do 18 t. 29 tekmovalcev iz sedmih klubov je prikazalo solidne skoke, naj-'J veseli pa so bili organizatorji tekmovanja, saj je njihov tekmova-ec dosegel zmago, ravno tako pa so dosegli še tretje mesto.
Rezultati: 1. Marko Bogataj (Alpina Ziri) 173,5 T 78,5 in 83 m, ||:Jure Radelj (Ilirija Center) 168,3 T 82,5 in 74,5 m, 3. Zoran Zupan-f.ic (Alpina Ziri) 166,4 T 78,5 in 79,5 m, 4. Rok Polajnar (Triglav Te-!'ng) 165,7 T 82 in 74 m, 5. Anže Zupan (Stol Žirovnica) 160,1 T 80 '5 m, ostali Gorenjci pa so dosegli naslednja mesta: 7. Uroš Rakove, 9. Grega Eržen, 11. Tadej Žvikart, 15. David Mesec (vsi Triglav ■eiing).
■ ^avne na Koroškem, 24. januarja - 60 tekmovalcev iz 10 klubov je pomerilo v tekmovanju za pokal Slovenije v skokih in klasični kombinaciji za dečke do 14 in 15 let. Med 15-letniki je bil najboljši Andrej Lesnik (Ilirija Center) 204,5 T 57,5 in 53 m, 2. Jaka Grosar R u * 193'5 T 54 in 54'5 m* 3- Primož Peterka 191,5 T 52 in 52 m, 4. lRVr1 Janežic 189 T 53 in 51,5 m, 5. Miha Eržen (vsi Triglav Teling)
.,  * 53 in 50,5 m. Točke sta dobila še Gašper Poljanšek (Alpina Ži-
V za 7. mesto in Matej Hribar (Tržič) za deveto. Med štirinajstletni-
1 Da so bili najboljši Kranjčani s trojno zmago*. -    Rezultati: 1. Primož Peterka, 2. Robert Janežič, 3. Miha Eržen,
■ Uroš Peterka (vsi Triglav Teling), 8. Anže Urevc (Stol Žirovnica), *• Boštjan Brzin (Tržič).
SMUČANJE
IZ ŽELEZNIKOV NA TRENING V AVSTRIJO
Večino stroškov krijejo starši
Železniki - Zaradi bližnjih smučišč na Starem vrhu in na Soriški planini imajo otroci v Selški dolini obilo možnosti za zimsko-šport-no dejavnost. Vodilno vlogo ima Športno društvo Domel Železniki, ki združuje alpske smučarje in sankače.
V začetku letošnje sezone so v društvu honorarno zaposlili Nika Schifrerja iz Kamnika kot poklicnega trenerja dečkov in deklic alpskih smučarjev. Janez Rakovec, predsednik alpske sekcije, je povedal, da poklicnega trenerja nujno potrebujejo za napredek tekmovalcev. Iztok Gartner, pomočnik trenerja dečkov in deklic, in Brane Čenčič, trener cicibanov, sta namreč oba zaposlena v Domelu, zato se tekmovalcem ne moreta posvetiti povsem tako, kot bi želela. V dveh ali treh letih želijo kakšnega svojega tekmovalca pripraviti za državno reprezentanco.
V letošnji sezoni imajo 20 tekmovalcev in 8 otrok začetnikov. Zaradi mile zime jih vozijo na smučišča v Avstrijo. Rakovec poudarja, da si treningov v Avstriji ne bi mogli privoščiti, če starši -ne bi pokrili večine stroškov.
Sponzor društva je podjetje Domel Železniki, bivša Iskra Elektromotorji. S pomočjo sponzorja in tudi drugih darovalcev so letos na Soriški planini zgradili svojo kočo, vredno 40.000 nemških mark. Kot je poudaril Rakovec, so člani društva in starši v kočo vložili veliko prostovoljnega dela. Ker si društvo prizadeva zaslužiti nekaj denarja tudi z lastno dejavnostjo, bodo letos v kulturnem domu v Železnikih pripravili pustno veselico.
Kot uspešne tekmovalce v letošnji sezoni so trenerji med dečki izpostavili Boštjana Jelenca, med deklicami Sašo Kokalj in Sašo Gortner, med cicibankami pa Majo Mohorič in Melito Hab-jan. • Mateja Stržinar
NADALJEVANJE MEDNARODNIH FIS TEKMOVANJ
Zmagovalec klasične kombinacije je Gašper Poljanšek (Alpina
koblar in vrhovnik naša najboljša
£>ri), 2. Gorazd Robnik (Mislinja ■'gor Cuznar, 8. Primož Peterka
), 3. Robert Janežič, 4. Miha Eržen, -z. rcici Ka (vsi Triglav Teling), 9. Miloš Krek, !}• Jure Kosmač (oba Alpina Žiri), 11. Peter Zarnik (Triglav Teling), i2-. Boris Oblak (Alpina Ziri), 13. Sašo Bodlaj, 14. Aljoša Zelnik (oba 1 r'glav Teling).
_ v pokalu Slovenije vodi Triglav Teling s 613 točkami, 2. Ilirija Unter 473 točk 3 Alpina Žiri 200 točk, 5. Tržič 166 točk, 6. Stol Zi-r°vnica 123 točk.
V absolutnem točkovanju prav tako vodi Triglav Teling 773 točk, 2. Ilirija Center 585 točk, 3. Alpina Ziri 221 točk, 4. Stol Zirov-n,ca 209,5 točk, 5. Tržič 206,5 točk. »Janez Bešter
nsko prvenstvo gorenjske
Maribor - Na znanem mariborskem smučišču v vznožju Pohorja je Smučarski klub Branik kljub pomanjkanju snega dobro organiziral dve FIS tekmovanji za moške, ki se jih je udeležilo več kot 120 tekmovalcev iz 12 držav.
V veleslalomu je z najboljšimi časi v obeh vožnjah zmagal Finec Leskinen, varovanec našega trenerja Gazvode. Med domačimi tekmovalci je že dalj časa, ob odsotnosti tekmovalcev svetovnega pokala, najboljši Jernej Koblar z Bleda.
VELESLALOM: 1. Janne Leskinen (Finska) 1:43,93, 2. Jernej Koblar (Bled) 1:45,07, 5. Matej Jovan (Radovljica), 7. Uroš Pavlovčič (Mojstrana), 10. Primož Jazbec (Tržič), 16. Matjaž Stare (Bled).
SLALOM: Mika Marila (Finska) 1:28,64, 3. Jernej Koblar (Bled) 1:30,87, 19. Teodor Albreht (Kr. Gora). • Janez Šolar
Lesce - V Lescah poteka ob petkih šahovsko prvenstvo Gorenj- Tri/imi/iVir TA DfWAI DFnFMeVF • za člane. Sodeluie 20 šahistov in 3 šahistke. Pomerili se bodo v   1LMVIUVANJL Lt\ rUKAL KLULlNMVL
**« za člane. Sodeluje 20 šahistov in 3 šahistke. Pomerili se bodo v noVrtl'n kolih švicarskega sistema. Odigrano je bilo prvo in nepopol-V"go kolo. Doseženi pa so bili naslednji rezultati: i. kolo: Peter Kovačič - Rudi Osterman 0:1, Slavko Mali - Blaž ^osmač 0 : 1, Tase Ristov - Matej Sušnik 0:1, Nada Marušič - Fran-T Jazoec remi, France Ravnik - Franci Rodman 1 : 0, Silvo Uršič -'°maž Rogelj 0:1, Klemen Klavčič - Aleš Drinovec remi, Primož
Buhmač * 'Maja Sorli 1 : °' Jože KemPerle " Emil Muri 0 : Dra8° una - Janez Kokalj 1 :0, Alojzija Pongrac - Janez Kozamernik 0:1.
p   *• kolo: Matej Sušnik - Janez Kozamernik remi, Blaž Kosmač -
pfimož Kosmač 0:1, Emil Muri - Drago Buha 0:1, Tomaž Rogelj -
ance Ravnik remi, Aleš Drinovec - Nada Marušič 1 : 0, France Jaz-^ c - Klemen Klavčič 0:1, Slavko Mali - Tase Risov 1 : 0, Franci ^oaman - Jože Kemperle 1 :0, Maja Sorli - Silvo Uršič remi. Prelože-
sta Par'iji Rudi Osterman - Marko Pazlar in Alojzija Pongrac - Pe-lcr Kovačič.
. Vrstni red: po dve točki imata Primož Kosmač in Drago Buha, s P°I točke zaostanka pa jima sledijo: Matej Sušnik, Janez Kozamernik, '0n»až Rogelj, France Ravnik, Aleš Drinovec in Klemen Klavčič, itd... •A'eš Drinovec
Planinski izlet
Kranj, 26. januarja - Planinsko društvo Kranj in planinca sekcija Alpetour vabita na tradicionalni pohod na Kriško 8°ro. Odhod bo 31. januarja 1993 ob 8.25 z rednim avtobusom iz Kranja proti Golniku. Na izletu, ki ga bo vodil Jože Skorc, bo približno 3 ure hoje. Za pohod priporočajo zimsko Planinsko opremo, zlasti palice. • S. S.
Rahtel - V soboto so najboljši slovenski mladi alpski smučarji v kategoriji mlajših dečkov in deklic nadaljevali tekmovanje za Pokal Radenske.
Tekmovanje v veleslalomu je organiziral SK Mežica na Rah-telu pri Slovenj Gradcu. Nastopilo je več kot 50 mlajših deklic in 80 mlajših dečkov.
SLALOM - mlajše deklice: Urška Čadež (Tržič) 40,25, 11. Lea Dabič (Bohinj), 12. Debeljak Klara (Radovljica); mlajši dečki: 1. Bernard Vajdič (Unior Celje) 40,25, 3. Stane Kovač (Domžale) 40,39, 4. Žiga Ravpik (Radovljica) 40.53, 5. Boštjan Križaj (Tržič) 40,59, 6. Blaž Erjavšek (Jesenice), 9. Rok Hajdarovič (Radovljica), 10. Jan Antonič (Alpetour).
Ostala tekmovanja za Pokal Gorenjke in Radenske so zaradi pomanjkanja snega ali zasedenosti smučišč odpadla in so preložena na čas po počitnicah. •Jane/ Šolar
BILJARD
johanca gostila najboljše biuarderje
Britof - V nedeljo je bila v prostorih biljard kluba Johanca v Bri-tofu ena od šestih tekem za državno prvenstvo v biljardu. Med člani, kjer je sodelovalo 40 igralcev iz šestih klubov, je zmagal Janez Pavlo-vič iz ljubljanskega biljard kluba, medtem ko sta bila izmed članov kluba Johanca najboljša Goran Simič in Andrej Jenko, ki sta se uvrstila od petega do osmega mesta. Med sedmimi članicami je bila najboljša Andreja Placet z Raven na Koroškem. Igralci, ki bodo v šestih tekmah zbrali največ točk, se bodo uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo ob koncu marca na Madžarskem.
ATLETSKI KLUB TRIGLAV
Neurejene razmere se bodo pokazale pri rezultatih
Nikogar ne skrbi, da klub lani, razen veteranskega prvenstva, ni organiziral nobenega tekmovanja. Kranj - Če pogledamo lestvico dvajset lani najboljših atletov in atletinj v Sloveniji, najdemo na njih tudi precejšnje število mladih tekmovalcev kranjskega Triglava. Pri moških so bili najboljši Kabič, Janežič, Klančnik, Kopač, Sinko, Pangerc, Krampi, Oljačič, Konc in Prezelj. Žal je Krampi pri vojakih, Polak poškodovan, Rudeš je odšel v Ljubljano, nekateri pa tudi zaradi razmer v klubu premalo trenirajo. Pri ženskah je daleč najboljša mladinka Marcela Umnik, ki je bila na svetovnem mladinskem prvenstvu v Seulu in se tudi za novo sezono vneto pripravlja. Podobno kot pri moških je velik osip, ki je predvsem posledica neurejenih razmer v klubu.
Klub je skoraj eno leto brez predsednika, dotacije športne zveze so se (gledano absolutno) prepolovile, stroški pa naraščajo. Kot kaže, to odgovornih za šport ne zanima, sicer bi kdo vsaj opozoril na nemogoče razmere. Seveda pa nekaterim športom tako stanje celo ustreza. Nikogar ne skrbi, da altetski klub lani, razen veteranskega prvenstva, ni organiziral nobenega tekmovanja. Na štadionu so bila samo še šolska tekmovanja, na katerih pa je bilo mogoče opaziti tudi pomanjkanje kakovostnega dela. Vsi, ki so prišli na tovrstna tekmovanja, niso vedeli niti tega, da je pri tekih treba teči do cilja po svoji stezi itd. Zasedenost nogometnih igrišč onemogoča tudi treninge. Zaradi razmer v klubu sta odšla dva honorarna trenerja (Kogovšek in Jan). Klub nazaduje na vse področjih, razen pri rezultatih, kjer pa se bodo posledice tudi kmalu pokazale.
Letos bo atletski klub Triglav organizator dveh tekmovanj: 29. in 30. maja bo mednarodni mnogobojski miting, 14. julija pa troboj mladinskih reprezentanc Slovaške, Hrvatske in Slovenije. Tekmovanja bodo priložnost, da bodo atleti Triglava po dolgem času spet lahko nastopili pred domačim občinstvom. • A.K.
Matjaž Polak v teku na 110 metrov z ovirami
Pohod na kriško goro
Križe, 26. januarja - Planinsko društvo Križe organizira letos že 6. tradicionalni zimski pohod na Kriško goro. Prireditev bo v nedeljo, 31. januarja 1993, njen izkupiček pa bodo vložili v dokončno obnovo koče. Pod geslom "Za močno srce - pozimi v gore" bo potekal tudi letošnji TRIM-pohod na Kriško goro. Izhodišči zanj sta v Križah in na Golniku, od koder se bodo pohodniki povzpeli po markiranih poteh skozi vasico Gozd na vrh gore. Kontrolna točka v koči na Kriški gori bo odprta od 7. do 15. ure. Udeleženci bodo ob vplačilu prejeli za prvi obisk izkaznico in bronasto priponko, za tretji vzpon srebrno in za peti vzpon zlato priponko; naslednje obiske evidentirajo s kontrolnim žigom v izkaznici.
Organizatorji priporočajo pohodnikom, naj se zanj primerno pripravijo in prilagodijo opremo razmeram v gorah. Na pohodu sodelujejo na lastno odgovornost, od njih pa pričakujejo upoštevanje navodil redarjev in hojo samo po markiranih poteh. • S. S.
CharlesWebb 82
DIPLOM IRANEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
ti Ni mi treba govoriti z njo," je dejal Benjamin, "samo vede-" moram, če je zgoraj."
hi»-   ^Pričana sem, da je," je reklo dekle. "Vsa dekleta moraj oltI ob tem času notri." "Prepričani ste?" pekle je pokimalo.
^Popolnoma ste prepričani, da je zgoraj?"
Mora biti." "V redu," je rekel Benjamin. "Hvala." p . Zaspati ni mogel skoraj do zore. Prebudil se je pozno do-dne. Skočil je iz postelje, se hitro oblekel in pohitel preko uli-
ce na skodelico kave. Potem je oddirjal nekaj blokov naprej do študentskega doma ter v preddverje.
"Pokličite dol Elaine Robinson," je rekel. "Soba dvesto."
Dekle je zavrtelo številčnico in čakalo ter pri tem s svinčnikom bobnalo po mizi.
"Nihče se ne oglasi," je rekla.
"Še poskušajte!"
Nekaj časa je poslušala, potem pa je zmajala z glavo. "Skoraj vsa dekleta so sedaj v razredu," je dejala in odložila slušalko. "Kako pa lahko izvem, v katerem razredu je?" "Mislim, da ne morete." "Pa moram!"
Dekle se je namrščilo. "Lahko pogledate v samopostrežni restavraciji. Čez kakih deset minut bodo tam kosila vsa dekleta."
Pod internatom je bil dolg betonski hodnik, po katerem so bile enakomerno razmeščene žarnice in na koncu predora je bilo dvoje steklenih vrat. Bila so zaklenjena in nekaj deklet se je za njimi že postavilo v kratko vrsto. Benjamin je pohitel po predoru do vrat in pogledal skoznja v ogromno sobano, polno praznih miz in stolov ter obdano z aluminijastim pultom, za katerim so starci in starke v belih oblačilih nameščali velike kadeče se lonce v za to namenjene odprtine in zlagali krožnike s solato in krožnike z zavitki in krožnike s tortami na steklene police nad aluminijastimi pulti. Tam daleč na oni strani dvorane je bilo še dvoje steklenih vrat, kjer je Benjamin lahko videl druga dekleta, ki so se postavljala v vrsto v drugem predoru. Poskusil je odpreti vrata.
"Samo za nas iz doma je," je spregovorilo prvo dekle v vrsti.
Obrnil se je proti samopostrežni, potem pa spet k dekletom poleg sebe. "Ali katera od vas pozna Elaine Robinson?"
Pogledale so ga in ena čisto ob njem je odkimala. Benjamin se je spet obrnil proti steklenim vratom. Malo kasneje je ena izmed stark v belem počasi s ključem v roki odšla skozi dvorano in odklenila vrata. Potegnila jih je čisto do zidu, da bi ostala odprta.
in dekleta so začela vstopati. Jemale so pladnje in pribor, potiskale pladnje po srebrnem pultu in nalagale nanje porcije mesa, solate in zavitka. Benjamin je pohitel skozi jedilnico proti drugemu predoru. Ženska v belem je planila proti njemu.
"To je samo za dekleta!" ga je opozorila.
"Ali poznate dekle z imenom Elaine Robinson?"
"Ne," je rekla, "vem pa, da ti ne bi smel biti tukaj!"
"Nadvse pomembno je," je dejal Benjamin.
Hitro si je utrl pot med preostalimi mizami do drugega predora. S pogledom je preletel dekleta, ko so se priključevala koncu vrste, ki se je vedno bolj daljšala v hodnik. Elaine ni bilo tam. Benjamin je šel ob vrsti v predor.
"Ali poznate dekle z imenom Elaine Robinson?" je vprašal eno izmed deklet.
Odkimala je in se premaknila za mesto naprej.
"Ali poznate Elaine Robinson?"
"Žal ne," je reklo naslednje dekle. Nasmehnila se je in se pomaknila naprej v vrsti.
V razmaku desetih do petnajstih minut se je samopostrežna skoraj napolnila z dekleti, ki so sedela za mizami ali stala s plad-nji v rokah ob strani in se ozirala po prostoru, kje bi lahko sedla, ali pa se hitro pomikala ob pultu in izbirala krožnike s hrano. Benjamin je hitel sem ter tja po jedilnici in pogledoval po dekletih, ki so sedala za mize, in po novih dekletih, ki so se pojavljala na koncih obeh vrst v mrakobnih predorih, toda Elaine ni bilo na spregled. Končno se je ustavil na koncu ene izmed miz, ki je bila že skoraj zasedena. Počakal je, dokler dekleta niso nehala dvigovati vilic s hrano od krožnikov k ustom ter se zagledala vanj.
"Ali katera od vas pozna Elaine Robinson?" je vprašal. Odkimale so. Benjamin se je preselil k naslednji mizi. "Elaine Robinson? Jo katera od vas pozna?" Odkimale so.
ODMEVI
Vrana vrani ne izkljuje oči, ali enostavno: Lovec ima vedno prav
Sprva se nismo nameravali še enkrat oglasiti glede našega ustreljenega muca Timija, toda toliko netočnosti je v navedbah predsednika lovske družine Škofja Loka, da moramo to pojasniti.
Prvič trditev: "Če bi lovec vedel, da gre za hišnega mačka, gotovo ne bi streljal." Lovec je točno vedel, da gre za hišnega mačka, saj ga je ustrelil točno pod našo hišo. Če bi ga res ustrelil tako daleč, kot trdi, si Petra ne bi zapomnila številke avtomobila, po kateri smo ugotovili lastnika avtomobila, torej lovca. Številka avtomobila pa se na več kot 20 m težko prepozna. Streljal je tudi v smeri proti hiši, kar kot lovec ne bi smel /Kaj če bi zgrešil, in zadel koga drugega?/ Poleg tega vsak lovec loči hišnega muca /naš je bil zelo debel in rejen/ od potepuškega muca že na pogled.
Govorili smo tudi z nekaterimi drugimi lovci in vsi so potrdili, da je to zelo milo rečeno "problematičen" lovec, toda vsekakor ga bodo ščitili, ker je njihov član. Prav, samo naj ga ščitijo z resnico.
Naš muc Tirni se ni nikoli potepal po koruzi 100 do 200 metrov oddaljeni od naše hiše /ker je bil star šele eno leto in pol in v tem času ni iti enkrat prespal zunaj. Bil je celo tako boječ, da smo ga 1 uro spravljali z drevesa, ker sam ni upal dol. Tisto uro na dan, ko smo ga spustili iz hiše, je bil samo na travniku pred hišo - ves čas v dosegu naših oči skozi okna hiše. Tisti, ki trdi, da je lovil in se podil za jerebicami po koruzi, je morda videl drugega mačka, saj jih ne manjka, samo so bolj suhi in zato nezanimivi.
Ne pišemo zato. ker bi želeli, da bi bil lovec kaznovan, saj Manca s tem Timija ne bo dobila nazaj. Želimo samo resnico pa tudi vsaj opravičilo in tolažil-
no besedo za našo Manco. Dosegli pa smo ravno nasprotno. Predsednik lovske družine nam je grozil po telefonu, da če ne bomo dali takoj mir in če bomo še kaj pisali in sitnarili, nas bo on prijavil k sodniku za prekrške in nas bodo tožili zaradi škode. Zakaj ščitijo takega lovca - ne vemo.
Manca, Polona in Petra Zaplotnik Škofja Loka
Se so pošteni in prijazni Slovenci!
Že od mladih let sem bila zadovoljna, če sem komu lahko vsaj za nekaj trenutkov razblinila vsakdanje skrbi in težave. Zapisati je potrebno, kar sem po dolgem času bila deležna: dne 20. januarja 1993. Dan je bil meglen in turoben, čeravno je kazalec na uri kazal že 12. uro opoldne. Pri vožnji proti Zdravstvenemu domu v Kranju se je prižgala signalna lučka pri moji 13 let stari stoenki. Tako sem preusmerila vožnjo pri semaforjih na Zlatem polju proti bencinski črpalki. Da napojim žejnega plehnatega konjička, ki mi kar dobro služi. Videla sem voznike pred menoj, da si sami točijo gorivo. Malo sem oklevala ter že hotela tako narediti pri svojem vozilu. Moram pač priznati, da do svojega 60. leta tega še nisem bila vajena. Pa pride uslužni fant ter mi hitro natoči gorivo. Prosim ga. da mi še gume napolni - pove mi, koliko stane bencin • 1.100 tolarjev, in izročim mu denar. Nameravam zapeljati k aparatu za polnjenje gum, ko mi ta SIMPATIČNI PRODAJALEC prinese 1000 tolarjev NAZAJ z obrazložitvijo, da sem mu dala preveč denarja. Pogledam v denarnico, nato tega mladega fanta, z nasmehom na obrazu sva šla polnit na pol prazne gume. Takih poštenih in veselih ljudi imamo premalo - zato priznajmo vsaj njim, da se bomo z zgledi potrjevali v naši lepi Sloveniji.
Prodajalec na Zlatem polju se piše Igor Kerčman.
Mihaela Skuber Kranj
ENERGOTERM JESENICE d.o.o. Titova 53/b, Jesenice
izgradnja in vzdrževanje industrijskih dimnikov, hladilnih stolpov drugih objektov visokogradnje in zaključna dela v gradbeništvu
Na osnovi določil KPP objavljamo prosta delovna mesta:
1. GRADBENI DELOVODJA
2. VEČ GRADBENIH ZIDARJEV
3. VEČ GRADBENIH TESARJEV
4. PRIPRAVNIKA - GRADBENE STROKE
Pod 1.: gradbeni delovodja
Pod 2.: KV ali PK gradbeni zidar
Pod 3.: KV ali PK gradbeni tesar
Pod 4.: visoka ali višja izobrazba gradbene smeri
Kandidati naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: ENERGOTERM JESENICE d.o.o., Titova 53/b, 64270 Jesenice. Informacije po telefonu 064/81-743 ali 84-169.
p.o.KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22
Vozila VOLVO cenejša do 12 % pri Alpetour Remontu Kranj Tel. 223-276
Omejena količina vozil VOLVO
po izredno ugodnih cenah.
rrimer cen do registracije:
VOLVO 460 GL      (102 KM) 34.900 DEM
VOLVO 940 GL      (130 KM) 37.700 DEM
VOLVO 850 GLT    (170 KM) 53.000 DEM
VOLVO 960 GLK    (204 KM)
avtomatik, klima, ABS 57.000 DEM
IMATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava si. aparata, baterije, manjša popravila...) GAT-TON INT. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS. Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064) 733-313 od 19. do 20. ure.
MALI OGLASI
^217-960
JV3AK X>Af1
I
DCLC5VTO CAS:
OD 8" « 22* OD   ! 1" - 22e
APARATI STROJI
PANASONIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam. g 632-595 153
Frakcijsko vretenčasto STISKALNICO VVeingartner, 80 t, ugodno prodam, « 82-104 790
Barvni TELEVIZOR, starejši, pro-dam za 15.000 SIT.«• 620-512
AVTO ŠOLA
ZŠAM
ŠKOFJA LOKA
Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov V GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 25.jan.93 praktična vožnja na vozilih OPELCORSA. GOLF in motorno kolo MZ.
Posebna ugodnost:
prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Rateč, Bitenj, Podlubnika, Žabnice
Informacijo:
telefon 631-729
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. « 215-650 _914
VIDEORECORDER Tensai, nov, s 4 glavami, prodam.« 633-488 915
Osnovna šola Staneta Žagarja UPNICA
Lipnica 12 64245 KROPA
RAZPIS
V skladu z 48. členom Statuta Osnovn9 šole Staneta Žagarja Lipnica razpisujemo prosto delovno mesto
RAZREDNE UČITELJICE
v 2. razredu v Lipnici
s polnim delovnim časom za določen čas - čas porodniškega dopusta, od konca februarja 1993 dalje.
Kandidati naj oddajo prošnjo z dokazili v skladu z Zakonom o osnovni šoli ravnatelju šole v roku 15 dni po objavi razpisa.
mira
in p
t, Si
stavbeno in pohištveno mizarstvo, p.o. erje
tel: 715-036. 715-862
Radovljica, Sercerieva 22
Do 26. februarja nudimo posebne prodajne pogoje za program strešnih oken:
- za takojšnje plačilo 25-30 % popusta
- za plačilo na tri obroke (čeke) 10-15 % popusta
Dobava takoj, montaža možna takoj ali v pomladanskih mesecih. Nudimo tudi zamenjavo oken po sistemu staro za novo. Nova okna so narejena po dejanskih merah in Vaših željah.
Zahtevajte predračun!
LIO ŠKOFJA LOKA
Kidričeva 56
64220 ŠKOFJA LOKA
Po sklepu Delavskega sveta podjetja bomo prodali na
JAVNI LICITACIJI
naslednja osnovna sredstva po izklicnih cenah:
1. Prikolica IMV "Adrla" apecial, 500/80, 4316
2 kom. a 111.600,00 SIT
2. Prikolica IMV "Adrla" 500 E/84,4316
1 kom. a 124.500,00 SIT
3. Stroj za izdelavo palet "CORALLI"     a 1.426.000,00 SIT
4. Tračni bruailni stroj za les, BRATSTVO TRG - 25
delov širina 2,20 m a 279.000,00 SIT
5. Stroj za Impregnacijo lesa
VM JUNIOR SCHIELE (1980) 50.000,00 SIT
6. Konferenčna miza
4 kom. a 3.000,00 SIT
7. Stol - fotelj
12 kom. a 1.000.00 SIT
8. Restavracijska miza
33 kom a 920,00 SIT
9. Lesen stol
120 kom. a 490,00 SIT
10. Leseni obešalnik
6 kom. a 600,00 SIT
11. Furnirane omare 100/220
3 kom a 1.000,00 SIT
12. Razna vratna krila
Licitacija bo v četrtek, 28. januarja 1993, ob 15.30 uri v prostorih LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Ogled blaga je možen od 15. ure dalje. Davek (20 %) plačajo kupci na izlicitirano ceno. Kandidati morajo pred licitacijo položiti na blagajni 10 odstotkov kavcije od izklicne cene.
%TE2SBBl
dnevno 8-20 sobota 8-17
Trboie 10, Kranj
tel., tu.: 064/49-411 nede,ja
ODPRTO: prazniki 8-12
SLADKOR 1/1
OLJE CEKIN SPECIAL
R!Z1kg
PIVO UNION
PRAŠEK LINDEVEREST
PRAŠEK PERSIL
PRAŠEK VVEISSE RIESE
TOALETNI PAPIR V ROLAH
TOALETNI PAPIR - LISTIČI
STILORANGE
COCACOLA
SOK FRUCTAL YAMB0 SVEPS KAVA 1 kg MEHCALEC 4/1
63,00 SIT 112,90 SIT 95,00 SIT 44,00 SIT 412,00 SIT 729,00 SIT 585,00 SIT 10/1 210,00 SIT 19,90 SIT 55,00 SIT 69,00 SIT 125,00 SIT 65,00 SIT 499,00 SIT 345,00 SIT
I?
TELETA simentalca, starega do 1*
dni, kupim.« 217-062_1348
Mlado brejo KRAVO simentalko
kupim. « 421-214_1363
Jelševo in jesenovo HLODOVINO kupim, ■g 51-059_1369
TELETA simentalca, starega 1" dni, kupim, « 70-593_1401
Zazidljivo PARCELO v Selški dolini
kupim. « 66-565_1416
STANOVANJE v Kranju, 1-sobno ali večje, kupim. « 063/855-656,
služba_1424
Kupim rabljen TRAKTOR Univer-zal ali Štore ali menjam za Tomo
Vinkovič. « 68-537_1f32
OPEL KADETT, starejši letnik, lah-, ko nevozen, kupim. « 403-328 : 1443
LOKALI
Večji VENTILATOR za prezračevanje delavnic z elektromotorjem, 1.5 KW, cena 300 DEM, prodam. <§f 692-517_1340
Nov trajnožareč KUPPERBUSCH prodam, g 215-659_1347
Trofazni dvotarifni ŠTEVEC In URO prodam, « 58-094 1352
ŠIVALNE industrijske STROJE, z enojnim in dvojnim transportom, za tekstil ali usnje, prodam. « 069/56-010 _1355
Električni ŠTEDILNIK s 4 elektri-čnimi ploščami in pečico prodam. « 721-353_1357
RAČUNALNIK PC XT, 32 kb, hard disk, flopy disk. prodam, « 67-117_1368
Dva BOJLERJA Gorenje, 80 in 10 I, prodam za polovično ceno. Vardič, Kriška 5, Drulovka, Kranj 1375
Pogonski MOTOR za traktor IMT 533 prodam. « 70-009 1386
PEČ za centralno, novo, moč 35.000 KW. še zapakirno, prodam 20 % ceneje. Turk, černivec 25/a, Brezje 1391
GARNITURO za avtogeno varjenje prodam. « 59-037_1395.
ŠTEDILNIK na trda goriva, nov, rostfrei, z bojlerjem in sončno plato, prodam« 311-700_1396
Prodam barvni TELEVIZOR Pano-rama 73, mala okvara, prodam. « 213-531__1400
CB POSTAJO President grant (z usmernikom, SWR m, GP anteno, 30 m kabla), prodam. « 712-090
GLASBENI STOLP, 5 sivih kompo-nent. prodam 9 328-286 1431
CR. MATERIAL
Rabljena OKNA prodam. « 216-706_1258
Betonske KVADRE ugodno prodam« 213-175_1336
OBLOGO iz hrastovega furnirja, 10 x 270 cm, prodam 20 % ceneje. « 241-838 1376
PROSTOR, 100 kvad. m, oddam za mirno obrt ali skladišče. Jesnice-« 82-104_ 791
V Kranju oddam v najem
"ŽIVILSKO TRGOVINO v obratovanju-Možnost kreditnih pogojev. • 327-792_1016
Oddam PROSTOR 80 kvad. m v najem. « 45-263_1353
V najem oddam FRIZERSKI SALON. Pogoj: odkup inventarja. Cf? na po dogovoru. « 81 -838 136J TD Šenčur ponovno objavlja raz-pis za najem 60 kvad. m velikega LOKALA z vrtom 35 kvad. m, v centru Šenčurja za slaščičarsko dejavnost. Pogodba bo sklenjena za dobo 5 let. Ponudbe s ceno i" vašimi pogoji pošljite priporočeno do vključno 2/2/1993 na naslov: TD Šenčur - za lokal, Pipanova L 64208 Šenčur 1429
KOLESA
MOTORNO KOLO BT 50 S, letnik 1989, ugodno prodam, g 725-083^
OBVESTILA
Na razprodajo v Munchen v mesecu februarju s turističnim kombijem samo 5.000 SIT po osebi. Kličite « 82-104_792
OPRAVLJAM  adaptacije, ELEJO TROINŠTALACIJE, PLESKARSKA in MIZARSKA DELA. « 47-445 _ 899
SEAD TOLEDO 1.6 I CL KAT, 22.800 DEM; 1.6 I GL KAT, 23.800; 1.9 GL TD KAT, 25.900 DEM, po najugodnejših cenah. Cene veljajo do registracije.'g 214-419 10J3 Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 6/2/1993. Prijave na « 49-442, po 16. uri_1J77
MAŠKERADNE KOSTIME za otro^
ke lahko 061/448-475
naročite po
1303
IZOBRAŽEVANJE
Izobražujemo: DOS, VVORDSTAR, Q PRO, SREDNJEŠOLSKA MATEMATIKA na računalniku - profesorja računalništva in matematike. « 328-158_306
Jezikovna šola MARK vpisuje .v večstopenjske tečaje angleškega in nemškega jezika. Možnost individualnega pouka. Inf. in prijave
g 213-983_7_M
INSTRUIRAM angleščino za osno-vne in srednje šole. « 50-836 846
Uspešno in počen i INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje    _____ —
šole g 328-480_1024 OSTALO
INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. g 213 644, Matjaž
1030
Cenjene goste obveščamo, da bo Gostilna Marinšek Marija zaprta od 27/1/1993 do vključno 31/1/1993. Hvala za razumevanje, za nadaljni obisk se priporočamo _1366
APMAL PIPE pod tovarniško ceno « 801-166_1393
OBLAČILA
Ženske BARETE, dvojne in otroške KAPE dobite, g 715-050 14J?
OTR, OPREMA
Otroški kombinirani VOZIČEK Pefl. ZIBELKO in STAJICO prodam «
721 -353_1356
Prenosni bebi ALARM ter novo PREVIJALNO MIZO s predali prodam. »215-490 142»
INSTRUIRAM matematiko za os-novne in srednje šole. šoštarič Tatjana, Begunjska 8, Kranj 1278
INSTRUIRAM matematiko in ke-mijo« 217-344 1410
INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj nerabljen, prodam za polovično ceno« 77-609 610
KNAKAR, 242-331
600 kg.
prodam « 1364
VIKEND ŠOLA NEMŠČINE
- za odrasle
- za dijake
- za učence
Inf. po tel. 621-998, KON Škofja Loka, Podlubnik 253
KUPIM
Odkupim karambolirano VOZILO! Takojšnje plačilo v DEM « 061/218-941__1042
STANOVANJSKO PRAVICO odku pim .g 216-976_1164
BIKCA simentalca. starega teden dni, kupim, « 46 282_1323
TELETA simentalca, starega do 14 dni, kupim. Malovrh, « 061/611596 1331
DRVA, meterska, razžagana, TRSKE z dostavo, žagamo tudi na domu, prodam, g 325-488 I3jg
Suha bukova DRVA prodam 422-239_1390
Smrekove COLARICE in manj*' SEKULAR prodam« 328 218
Dva LOKALA prodam: TRGOVINO na tržnici "Planina" Kranj, 30 kvad m. s hladilno omaro in vitrino, K'' OSK na tržnici v Kamniku, oboj* kompletno opremljeno. 042/817-506, Lebar 1H2
AKCIJSKA PRODAJA
899 DEM SEDAJ 789 DEM
NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI
DO 25 OBROKOV
Antena: 80 x 90 Sprejemnik: 136 kanalov
"SATEX" TEL.: 48-570
Torek, 26. januarja 1993
MALI OGLASI, OBVESTILA
19. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
»KMEČKI STROJ«
Škofja loka
GODESIČ 53 Ml.: 631-497
IZREDNA PONUDBA
• semen - koruze BC in PIONER,
solate, korenčka, fižola, rtd. ' krmil in krmnih dodatkov 'faktorskih gum, akumulatori«,
kantonov in orodja
' rezervnih delov za ZETOR in UNIVERZAL, vitte TAJFUN, Ud.
' NAJCENEJŠE: motorne iage JONSERED JMetoenevrvi
SEST novih JOGIJEV (120 x 90 cm) po zelo znižani ceni, prodam.
g 49-292, popoldan_1398
Zaradi selitve prodam POGRADE, dva nova FOTELJA, TERMOAKU-MULACIJSKO PEČ, 2.5 KVV, in več uokvirjenih    GOBELINOV. C
714-116_1399
USNJENO SEDEŽNO (trosed + 2 fotelja), novo, prodam za 1.700 DEM ali menjam za avto. « 82-634 1445
ŠPORT
BRAZDA
Poljšlca pri Podnartu Telefon: 064/70-225
Odkupujemo smrekovo, borovo in bukovo hlodovino. Opravljamo tudi posek In spravilo lesa. Plačno od 2 do IS dni.
SE PRIPOROČAMO!
Jadralno PADALO CX 21 prodam za 1.300 DEM. Hotemaže 58, Preddvor I*15
STANOVANJEv Kranju, 2-sobno,
prodam. • 218-495, po 16. uri
V 1404
Kletne PROSTORE v bloku na Pla-nini (12 kvad. m in 18 kvad. m) oddamo za ureditev pisarne ali mirne obrti. Inf. za ogled <8> 327-072
PRIDELKI
•JABOLKA, cena 40 SIT/kg, in domače ŽGANJE prodam. « 738-030__1367
Domača JABOLKA prodam. « 782823_____1370
JABOLKA, neškropljena, prodam. Vrbnje 3 pri Radovljici, «■ 710-529 __ _ 1388
Neškropljena JABOLKA, voščenke 403-167 1418
STORITVE
m bobovec, prodam.
POSESTI
Staro HIŠO v Ljubnem pri Posav-
guprodam.<g> 326-836_986
^stanovanjsko HIŠO v Stražišču, opremljeno ali brez opreme, prodam najboljšemu ponudniku ali dam  v  najem  tuji  firmi. 9
06V267-572_ 1143
GARAŽO v Šorlijevem naselju pro-dam. ^ 218-254, od 16. do 17. ure ________1349
Polovico HIŠE v Zireh prodam. Možnost plačila na dva obroka. Kr-Mov Zlate, Račeva 7, Žiri 1379 Starejšo HIŠO na Jesenicah, kate-ra vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo, prodamo. Skupna površina 202 kvad. m + 680 kvad. m zemljišča. Hiša je potrebna adaptacije primerna je za obrt 8li Podjetje « 063/721-052, od. 8. dol6. ure 1381 *^07*) * 9 m, gostilna z dolgo-letno tradicijo v Planini pri Sevnici, Prodam,^ 0608/81-628 1382
gRlREDITVE
PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za yilgeneracije g 41 -581 874 ^SNA ŠOLA KRANJ - šola za ^generacije, jfr 41-581 1408 PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski 7°D Kranj vpisuje v tečaje. ^ H_581 1409
TRIO igra na porokah ali v lokalih, l^iko petja. ^ 70-015 1420
poslovni stiki
Nudimo ugodna kratkoročna gotovinska POSOJILA. V 211-882, od
12. do 16. ure__1308
ZAVAROVANJE vas in družine že danes in v prihodnosti. • 311 -078
__ 1354
POSOJAMO manjše vsote denarja pod zelo ugodnimi pogoji, šifra: UGODNO 1427
poznanstva
FANT, 30 let, želi veliko prijateljic. * 66-105__1378
RAZNO PRODAM
DRVA, metrska, razžagana, trske, z dostavo, žagamo tudi na domu. Prodam. j_ 325-488 I*7 ŠTnO, OTAVO ter ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam. • 46-055 _____ 1385
STAN, OPREMA
OPREMO za dnevno sobo, staro 2 'eti, prodam. Kupcu podarim klub-»ko mizo. <B> 52-134, popoldan
J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 9 329-886
HIŠNI SERVIS - vodovodne, elek-troinstalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, slikopleskarstvol
■g-325 815, 323-171_65
LEDO SERVIS-iramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike.
Hitro, počen i !g 214-780_94
VODOVODNE INŠTALACIJE ŽBAN - nudimo vam vsa inštalaterska dela in predelave kopalnic ter zidarska in pečarska dela, čiščenje bojlerjev, strojno čiščenje odtokov, popravila in montaža ostalih sanitarnih elementov. 9
76-062_197
SERVISIRANJE in OBNOVA pralnih strojev! *J03-23j>_264
POLAGANJE IN BRUŠENJE PVC podov in parketa. <S 631 -070 271 SERVISIRANJE in OBNOVA pral nih strojev. __ 713-235 642 IZDELUJEMO zaščitne kovinske mreže za kletna okna proti vlomu.
g 82-104_798
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZAVESE izdelujemo, montiramo, servisiramo in Čistimo. Lahko tudi na
obroke y 216-919_856
FRIZERSKE STORITVE tudi na va-šem domu. 9 50-383 871 AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka. 0
733-120 _963
MONTAŽA A -kanala in nastavitev ostalih TV anten, ffr 215-146,
57-420_1074
EMAJLIRANJE kopalnih kadi, garancija 2 leti, možnost plačila na dva čeka. g 66-052 1163 POSLIKAVA sten v otroških sobah z liki iz pravljic. flf 57-909, popoldan_1182
POPRAVILO električnega ročnega orodja Black & Decker, Iskra. Ko drič, Zg. Besnica 36, 9 403-153
POLAGANJE keramičnih ploščic.
g 49-521_1243
SELITVE in MONTAŽO vodovodnih in elektroinštalacij in SERVIS vodovodnih in elektroinštalacij izvajamo kvalitetno in poceni. ^ 68-106 1283
STANOVANJE v centru Kranja, primerno za poslovne prostore in obrt, oddam, g 323-936 1423 Ogrevano SOBO oddam ženski ali paru brez otrok. « 48-621 1437
VARSTVO
VARUJEM otroke do 4 let. Kopališka 21, Škofja Loka, 9 622-061
1329
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD, rabljeni rezervni deli za vozila Citroen in odkup vozil za avtoodpad. 9
692-194_1142
MENJALNIK za Yugo 45 ter DELE za motor BT 50 S prodam. 9 218-905 1312
Lita PLATIŠČA za R 4,4 kom, cena 340 DEM, prodam. » 242-562 _1362
DELE za Zastavo 101 - VRATA, levo STRANICO, STREHO, prodam. V 242-331 1365
VOZILA
M • SFINGA ,oo
Novi Svet 1, Škofja Loka
* Izdelava zaključnih računov
za obrtnike in podjetja.
* Vodenje poslovnih knjig zasebnikom in podjetjem,
Đ 064/48-150
VODOVOD NA HIŠI - novo, ter ra-zna popravila I Obrtniško, kvalitet
no.lj 218-427 _1292
Ugodno ČISTIMO vse vrste talnih oblog in sedežnih garnitur, flp 211-882, od 12. do 16. ure 1307 Za PREVOZE do 17 oseb pokličite
na     65-461_1314
SATIR vam nudi usluge SITOTISKA in OFFSETA 312-166 1332 POSTAVITEV kmečkih PEČI, zida-nih ŠTEDILNIKOV. KAMINOV, polaganje keramike. 9 65-773 1346 FRIZIRANJE na vašem domu, ce-
na ugodna, g 70-490_1407
FARADAY D.O.O. - NON STOP: -RTV SERVIS, -prodaja novih da Ijincev, -prodaja SAT sistemov z montažo že od 650 DEM. PRIDEMO    TUDI    NA DOM.
064/218-210_18929
CINKANE SMETNJAKE na kolesih in ŽEBLJE izdelujemo. Prebačevo
32/a, <g 326-426_19839
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE nudimo. Kvalitetno in ugodno. Roletarstvo BERČAN, 9 061/342-464 ali 061/342-703 19842 Računalniško oblikovanje vseh vrst teksta (diplomske naloge, reklame, oglasi, izdelava celostnih podob firm...) priprava na tisk, Ia serski izpis. g 872-095 19901
STANOVANJA
STANOVANJE, 1-sobno, centralna, pritlično, zamenjam za stanovanje v višjem nadstropju. Nikolič, Zlato polje 3/e, Kranj 701 Iščem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE v Škofji Loki. 9
68 182, zvečer_1380
STANOVANJE v Bohinjski Bistrici, 3 sobno, s centralnim ogrevanjem, lastnim dvoriščem, garažo, vrtom in vrtno uto, prodam. Ur bane Alojz, Pod Rodico 4, Bohinjska Bistrica 1394
MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu nasproti Globusa, flf
211-387_706
R 5 CAMPUS. letnik 6/1990, dobro ohranjen, cena 11.500 DEM, pro-dam. «g 78-520_1291
ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam.^ 212-813, popoldan 1325 ZASTAVO 850, letnik 1978, solid-no, poceni prodam. Kuhar, Preska 20, Tržič, * 53-571, int. 325, dopoldan 1326 YUGO 45, letnik 1989, karamboli-ran, prodam. Zminec 67, Škofja
Loka_1328
YUGO 45, letnik 1989, karamboli-ran,  prodam.  Modic,  Huje 11,
Kranj, g 328-466_1330
YUGO 45 KORAL, letnik 1988, prodam. Partizanska 44, Šenčur 1335 FIAT PANDA 4x4, letnik 1984,
prodam. __ 720-086_1344
ZASTAVO 101. letnik 1977, neregi-strirano, v voznem stanju, prodam. Čeh Samo, Vošče 2/a, * 712-255 AX 14, letnik 1990, registriran do 4/1993, garažiran, odlično ohranjen, prodam, čelik. Partizanska
49, Šenčur__1360
ZASTAVO 750, komplet, za dele,
prodam, g 66-105_1371
ZASTAVO 101. letnik 1984, ugodno prodam. 9 713-101, po 15. uri
1383
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, 58.000 km, izredno ohranjeno, prodam, g 215-211_1433
FIAT 126, letnik 1988, prodam. ^
622-245_1434
KADETT C, registriran do 5/1/1994, cena 2.900 DEM, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Kriška 3, stanovanje 2 1435 YUGO 45, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, prodam. ^ 312-259 __1436
NISSAN MICRO, letnik 1987, zelo dobro ohranjeno, registrirano celo leto, prodam. 9 312-255 1440 SIMCO 1.307 GLS, registrirano, rdeče barve, dobro ohranjeno, prodam. V 45-170 1447
YUGO 45, letnik 1988, registriran do 9/9/1993, prodam. *■ 736-438, popoldan 1450
ZAPOSLITVE
Slovenska knjiga d.o.o. vabi k sodelovanju HONORARNE SODELAVCE s področja Gorenjske za delo DOSTAVUALCA in POPISOVALCA, z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Pisne ponudbe pošljite na naslov: SLOVENSKA KNJIGA d.o.o., Litijska 38, 61000 Ljubljana._235
Redno ali honorarno zaposlimo ZASTOPNIKE in ORGANIZATORJE skupin. SLOVENSKA KNJIGA, Litijska 38, Ljubljana 651 Zaposlimo 5 LJUDI za predstavitev Monografije narodnega izroči-la. 9 325-265,218-885 1011 Honorarno zaposlim PRIDNO in POŠTENO ŽENSKO za čiščenje poslovnih in bivalnih prostorov. V poštev pridejo Slovenke na relaciji Bled - Radovljica. Šifra: POŠTENA Za določen čas zaposlim KOOPERANTA ali kvalificiranega ELEK-TROINŠTALATERJA  z večletno
prakso, tfr 215-070_1128
Zaposlimo stavbnega KLEPARJA in KROVCA, Ur 310-048 1327 Honorarno zaposlim NATAKARICO v dnevnem lokalu v centru Kranja. g> 211-120_1338
Pizzerija Orli zaposli DEKLE za delo v strežbi, flg 46-198_1341
Ne čakajte, da vam usodo krojijo drugi. Postavite se na lastne noge in postanite uspešen poslovnež. Zagotavljamo vam napredovanje pri delu, redno zaposlitev in odličen zaslužek. Pismene ponudbe pošljite pod Šifra: TERENSKO DELO 1350
SVINJI, 220 in 160 kg, prodam. _
620-582_1422
Črnobela TELETA, težka 40 do 70 kg, in težjo SVINJO, prodam. flr 57-280 1439
BIKCA simentalca, starega do 10 dni, kupim. 9 45-307 1449
TELIČKO, staro 3 tedne, prodam. <S> 65-700 1451
Dva TELIČKA simentalca, težka po 100 kg, prodam. Sr. vas 55, Šenčur
TELETA simentalca, težkega 130 kg, prodam. Ljubno 130, Podnart
Enoletne KOKOŠI prodajam po 130 SIT. Tušek, Lenart 11, fl?
64-226_1343
BIKCA simentalca, težkega cca 105 kg, prodam. Velesovo 50, Cer-
klje_1377
Dve črni PSIČKI mešanki podari-mo skrbnim ljudem. 1^ 45-088
PRAŠIČE, cca 180 kg težke, in 500 kg KORUZE, prodam. «• 713-315
OPEL RECORD, letnik 12/1984,
prodam, g 70-232_1389
GOLF JX, novejši letnik, karambo-liran ali slabše ohranjen, kupim do 4.000 DEM, g 692-194 1421 YUGO 45 KORAL, letnik 1990, prodam. Prebačevo 55/a 1425 NISSAN SANY 1.6 CLX, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. «• 328-286 1430
NAJNOVEJ S1
SATELITSKI
SISTEMI "AMSTRAD" 99 KANALOV, STEREO, VCR TTMER GRAFIKA NA HKRANU(ANGL/NHM)
GARANCIJA    _ -s. >n.
12 mesecev ^ r\r\ DEM
ZM0NTAŽOSAM0 / ZU sit
Bi radi s poštenim delom zaslužili 90.000  SIT?  Pokličite nas
76-622, po 18. uri_1373
Spretna ŠIVILJA dobi delo v naši
delavnici, g 78-596_1374
Takoj zaposlimo FRIZERKO s prakso. 9 310-172, od 19. ure dalje Zaposlimo KV KUHARJA in NATAKARJA, g 311-291___
Komunikativnim OSEBAM nudimo honorarno delo. Plačilo takoj. ®
323-135_1411
ZA LEPŠI JUTRU ^ 222-524 1412 TAJNICA išče delo od 16. ure da-
tje. Šifra: VESTNA_1438
Za strežbo v dnevnem baru iščem dve DEKLETI. y 218-950 1441 če imate interes zaslužiti 100 000 SIT mesečno, pridružite se nam, ne bo vam žal. Kratek življenjepis pošljite pod šifro Šifra: AGENT ATLAS SLOVENIJE, JEZIKOVNI TEČAJI nudijo honorarno zaposli tev. flfr 59-159, dopoldan 1452
ŽIVALI
720
SAT-VRHOVNII
Sk i OKA. OOOFSTĆ"* 1 25
TEL: 064 633-425
AKVARIJE. RIBICE, HRČKE, PAPIGE in PETEGREPAL - VISKAS pro-
dam. g 76-342_675
PRAŠIČA, težka 120 kg, prodam. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče,
Kranj_1071
KOKOŠI, stare leto dni, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Voklo 56,
Šenčur, g 49-277_1155
PUJSKE, težke od 15 do 50 kg,
prodam, g 422-562_1337
Več TELET simentalcev in droben KROMPIR prodam. Hartman, Su-ha 4, Škof ja Loka, ^ 631-309 1406 PRAŠIČE, težke 20 do 150 kg, pro-dam. Stanovnik,» 65-546 1419
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas jc v 79. letu življenja zapustil dragi mož, oče, ded, praded, stric in očim
FRANC KOŠIR
iz Retenj 31
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 27. januarja 1993, ob 11. uri v družinskem krogu na pokopališču v Križah.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
OSMRTNICA
V 99. letu je tiho odšla od nas naša ljuba mama, tašča, stara mama in prababica, gospa
ANGELA JANŠA
roj. Rozman
Od nje se bomo poslovili v torek, 26. januarja 1993, ob 15. uri na pokopališču Blejska Dobrava.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Jesenice, Celje, 24. januarja 1993
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta in tasta
LUDVIKA JUGO VICA
iz Stare Loke pri Škofji Loki
se iskreno zahvaljujemo tudi vsem dachavskim prijateljem.
VSI NJEGOVI
Stara Loka, 19. januarja 1993
V SPOMIN
Blaga bolečina spomina ob letu osorej,
ko se rojevajo jutra in ko sonce lega
v temno naročje noči. Misel nate, dragi
ata, je dobra zvesta večna
spremljevalka
naših dni.
VIKTORJU KISOVCU
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi tvoji
Kranj, Hotemaže, Ljubljana, 27. januarja 1993
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, dedka in strica
JANEZA POTOČNIKA
Belijevega Jankota, roj. 1920
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom in znancem, še posebej pa sosedom in krajanom Besnice za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo tudi pevcem iz Britofa
in g. župniku besniškega župnišča za lep pogrebni obred.
Žalujoči: žena Mirni in sinova Bojan in Janez z družinama Sp. Besnica, 19. januarja 1993
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je 2. januarja 1993 zapustil dragi mož, ata
STANISLAV BOGATAJ
z Gorenjega Brda
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem Awtoparka meso-izdelki Škofja Loka, Kroja, Alpi-ni Gorenja vas ter bivšim sodelavcem SGP Tehnik za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Lepa hvala g. župniku in cerkvenim pevcem za pogrebni obred, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Silva in sin Vinko z družinama, sin Janez ter brat Tone z družino
Srečko Truta osumljen poslovne goljufije
Izginil z 18,5 milijona dolgov
Kranj, 25. januarja - Kriminalisti gorenjskega Urada kriminalistične službe poizvedujejo za 37-letnim hrvaškim državljanom Srečkom Truto, ker ga sumijo kaznivega dejanja poslovne goljufije. V času od 16. avgusta 1991 do 16. novembra lani naj bi več družbenih firm in zasebnikov v raznih krajih Slovenije prikrajšal za 18,5 milijona tolarjev. Kriminalisti sklepajo, da je oškodovancev bržkone še več, zato vabijo vse, ki so s Srečkom Truto imeli slabe izkušnje, da se oglasijo.
Srečko Truta je nazadnje stanoval v hotelu Jelen v Kranju. Ustanovil je kar štiri podjetja: Carinthia holding d.o.o., Ca-rinthia Agrar d.o.o., Carinthia Tours d.o.o. in Carinthia d.o.o. Razen Carinthie Toursa, ki ima sedež v Kranju na Ljubljanski la (hotel Jelen), so vsa tri podjetja registrirana na Tržaški 204a v Ljubljani.
Po dosedanjih ugotovitvah kriminalistov je Srečko Truta kupoval v Sloveniji različno blago (obutev, oblačila, pijače ipd.) ter ga prodajal naprej v tujino, predvsem na Hrvaško.
Prek Carinthie holdinga, ki ga je ustanovil avgusta 1990, leto kasneje pa je imelo to podjetje blokiran žiro račun za 7,5 milijona tolarjev, naj bi Srečko Truta v kratkem času (približno en mesec) napravil dolg v dvanajstih slovenskih firmah. Nobenega računa ni poravnal. Ko so akceptni nalogi prišli v vnovčenje, je bilo že prepozno, saj je bil njegov žiro račun prazen.
Podjetnemu Srečku Truti so pri poslih pomagali komercialisti, ki so blago zanj z njegovimi nalogi oziroma naročilnicami po Sloveniji kupovali na svoje osebne dokumente. Truta je bil očitno prepričan, da se bo na ta način sam izognil kazenskemu pregonu.
17. januarja lani, denimo, je v podjetju BTC v Ljubljani nabavil 1692 steklenic whiskyja v vrednosti 1,3 milijona tolarjev. Ko so v podjetju zahtevali plačilo in celo angažirali agencijo za izterjavo dolga, niso dobili ničesar. Truta se je opravičeval s tem, češ da je dal akceptne naloge in naročilnice podjetja Carinthia holding dvema podjetnikoma iz Zagreba, ki naj bi njegovo firmo potem izrabila za svoje nakupe.
Ko Srečko Truta ni uspeval več kupovati prek Carinthie holdinga, je ustanovil firmo Carinthia Agrar. Na enak način je kupoval različno blago v več podjetjih in jih oškodoval
še za 10,5 milijona tolarjev. Šel naj bi celo tako daleč, da je svojega komercialista za nakup v enem od podjetij opremil z boniteto tretje firme Carinthia Tours, pridobljeno na SDK. Na žiro računu te firme je bilo nekaj denarja, prodajalci pa niso opazili razlike v imenih; akceptni nalog in naročilnica sta se glasili na ime Carinthie Agrar, ki je tedaj že imela krepko blokiran žiro račun.
Firmi Carinthia Tours in Carinthia d.o.o. naj bi namreč Srečko Truta ustanovil zgolj za masko, za prikaz lažne bonitete, čeprav tudi njuna žiro računa nista bila posebno pozitivna. Ob odkritju domnevne goljufije je bilo na žiro računu prve firme vsega 4.572 tolarjev, na drugem pa okrog tisoč tolarjev.
Srečko Truta se je v svojem stilu poslovil tudi od prebivališča v hotelu Jelen v Kranju, kjer je ostal dolžan 325.000 tolarjev. Nasamaril je tudi zasebnika, pri katerem si je sicer nekajkrat sposodil marke in jih tudi vrnil, zadnjega posojila 15.000 mark pa posojilodajalec morda nikoli več ne bo videl. Za Srečkom Truto je razpisana tiralica, v neznano je izginil konec minulega leta, potem ko mu je v Kranju postalo prevroče. # H. Jelovčan
Prejšnji teden sedem hujših nezgod
Hitrost in alkohol
Kranj, 25. januarja - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah sedem nezgod, v katerih je bilo devet ljudi ranjenih. Prevelika hitrost in alkohol sta bila tudi tokrat glavna krivca. Škofjeloška občina je edina na Gorenjskem, v kateri letos se ni bilo hujše prometne nezgode.
Vkleščen v avtu
Radovljica - V nedeljo ob 5.10 se je v znanem križišču Gorenjske in Cankarjeve ceste v Radovljici zgodila huda prometna nesreča. 28-letni domačin Zoran Vovk je peljal od Lesc proti centru mesta. Pred križiščem s Cankarjevo cesto je iz neznanega vzroka močn<5 zavrl. Cesta, sicer posuta s peskom, je bila spolzka, avto je zaneslo, trčil je v robnik pločnika, nato pa zapeljal s ceste prek zelenice ter trčil v stojalo reklamne table in se tam zagozdil. Vozniku, vkleščenemu v avto, so iz razbitin pomagali kranjski poklicni gasilci.
Vsem trem vzeli kri
Kranj - V četrtek. 21. januarja, ob 21.30 je počilo na Poti v Bitnje. 40-letni Adolf Kunstelj iz Kranja je z avtom vozil od Bitenj proti Stražišču. Sredi tri metre široke ceste je opazil pešca Stanislava Križnarja, roj. 1948. iz Zg. Bitenj. Križnar je na rahlo spolzki cesti zadel pešca, ki je padel na pokrov avtomobila, razbil vetro-bransko steklo, ko se je avto ustavil, pa se je skotalil poldrugi meter predenj. Za Kunstljem je pripeljal še 50-Ietni Kranjčan Drago Kump, ki je trčil v vozilo pred seboj in ga toliko porinil naprej, da se je ta s prednjim desnim kolesom naslonil na pešca, ki je hudo ranjen ležal na cesti. Za vse tri udeležence nezgode so policisti odredili odvzem krvi.
jih pripeljal do njega, naj pokličejo na policijski oddelek Bled (77-152) ali na najbližjo policijsko postajo. Tržič - Enako prošnjo imajo tudi tržiški policisti (tel. 53-222), ki poizvedujejo za neznanim voznikom fiata 126 P bele barve. Avto je namreč 22. januarja ob 20.40 na cesti Bistrica - Pristava oplazil R 4. Katrca ima poškodovana prednja in zadnja vrata, razbito levo prednje steklo in ogledalo. Podobne poškodbe ima najbrž tudi pobegli 126 P. • H. J.
Jajčne fasade
Sv. Duh - Precej čudno so pogledali stanovalci sedmih hiš pri Sv. Duhu pri Škofji Loki, ko so s fasad njihovih bivališč polzela surova jajca. Neznanec je 15. januarja okrog osmih zvečer v fasade zmetal več surovih jajc in naredil za najmanj sto tisočakov škode. Preiskava še teče, gre pa za dokaj nov "prijem"; doslej so škodo-željneži običajno "malali" hiše z barvami ali kurilnim oljem.
Požar v Kokri
Preddvor - V nedeljo ob 20.50 je zagorela šupa, last Lesjaka iz Kokre 22. V šupi je zgorel traktor, skupne škode je za najmanj 1,5 milijona tolarjev. Požar so pogasili preddvorski in kranjski poklicni gasilci.
Dva pobega
Bled - 23. januarja ob 15.45 je neznani voznik golfa vinsko rdeče barve, reg. št. KR 147... pripeljal iz Zake v prepovedano smer po Kidričevi cesti proti železniški postaji na Bledu. Nasproti je pravilno pripeljal z mazdo voznik iz Celja: da avta ne bi trčila, se je Celjan umaknil v desno in trčil v skalnato pobočje. Na avtu je precej škode. Voznik golfa je odpeljal naprej. Blejski policisti prosijo voznika golfa ali koga, ki bi
Otroka z vžigalicami
Škofja Loka - Dva otroka, stara osem in deset let, sta prišla v klet stanovanjskega bloka v Frankovem naselju. S seboj sta imela vžigalice in svečo. Svečo sta prižgala, nato pa zakurila še kup starih oblačil. Ko je ogenj postajal vse večji, sta prestrašena zbežala. Požar so na srečo pogasili, povzročil je za okrog 130 tisočakov škode.
Samopostrežni odpad
Tržič - Neznanec je avtood-pad v Kovorju dobesedno razumel kot samopostrežbo. Prek žične ograje je splezal na odpad, vlomil v leseno lopo ter nabral osem platišč z gumami za stoenko in austina ter več al-ternatorjev za golfa. Lastnika odpada je oškodoval za 40 tisočakov. Vlomilca še iščejo.
Polil bencin in zakuril
Bled - 44-letni Blejec Boris K. je osumljen kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. 19. januarja zvečer naj bi prišel do stanovanjske hiše zakoncev O. in V. K., pred vhodna vrata na predpražnik zlil dva litra bencina, ki naj bi ga pred tem kupil na blejski bencinski črpalki, ter bencin za-žgal. Nekaj vnetljive tekočine je pod vrati steklo tudi v hišo, ogenj se je zato od zunaj splazil tudi v notranjost. Zagorel je predpražnik, vrata, zaradi vročine je počilo steklo v vratih. Oškodovana zakonca sta se zatekla na balkon, od koder je V. K. skočil na tla in z odejo ogenj pogasil. Škode je za okrog 40 tisočakov.
Odkrili
anonimneža z "bombo"
Jesenice - 23. decembra lani so v jeseniški piceriji Venecija dobili telefonsko sporočilo, da je v lokalu nastavljena bomba. Policisti so goste zaradi varnosti poslali ven in picerijo temeljito pregledali, vendar o bombi ni bilo ne duha ne sluha. Jeseniški kriminalisti so zdaj anonimneža odkrili. Klical naj bi 27-letni domačin Jasmin H., ki ga policisti sicer že poznajo, povod za klic pa neka zamera. Jasmin se bo zagovarjal zaradi suma kaznivega dejanja krive ovadbe.
KS Trata zahteva referendum
Trata pri Škofji Loki, 22. januarja - Po novi lokalni samoupravi naj bi iz škofjeloške občine nastalo pet občin s središči v Škofji Loki, Poljanah, Gorenji vasi, Žireh in Železnikih. V nekaterih krajevnih skupnostih pa takšni ureditvi nasprotujejo. Najbolj resno mislijo v krajevni skupnosti Trata, kjer bi radi imeli svojo občino skupaj s krajevnima skupnostima Sv. Duh in Godešič. Skupščino občine Škofja Loka so že pozvali, naj v teh krajevnih skupnostih razpiše referendum za ustanovitev nove občine. Skupščina je poziv zavrnila.
V krajevni skupnosti Trata se v svoji zahtevi po referendumu sklicujejo na 139. člen Ustave Republike Slovenije, ki med drugim določa: "Občina se ustanovi z zakonom po opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju"
Skupščina občine pa zavrnitev zahteve po referendumu utemeljuje s tem, da je za ude-janjenje tega člena Ustave potreben zakon, ki ga pa še ni. Pač pa Osnutek Zakona o lokalni samoupravi določa, naj bi referendumi o ustanovitvi novih občin potekali hkrati po vsej Sloveniji.
V štirih krajevnih skupnostih Občine Ljubljana - Šiška pa so 20. decembra lani že izvedli referendum o ustanovitvi nove občine. Krajani so se odločili za združitev v novo občino Šentvid.
O razlogih za vztrajanje pri ustanovitvi nove občine smo vprašali predsednika KS TRATA in predsednika KS SV. DUH.
Jože Galof, predsednik KS Trata:
Trata bi kot samostojna občina dobila večji vpliv na urejanje svojih lokalnih zadev in več denarja. Na Občini o Trati govorijo kot o delu mesta, ne pa kot o industrijski coni. Minister Jazbinšek pa je jasno začrtal ločnico med mestom in industrijsko cono. Na Trato so nametali vso industrijo. Imamo zelo onesnažen zrak, smetišče, čistilno napravo. Finančnih sredstev pa dobimo manj, kot
pa jih prispevamo v občinski proračun. Uspelo nam je vsaj to, da Livarne LTH niso prestavili iz Vincarij na Trato. Ljudje mislijo, da bi ustanovitev nove občine podražila lokalno samoupravo. To pa ni res. Občina, kot najnižja enota lokalne samouprave, je le komunalna občina, ne pa občina v takšni obliki, kot je zdaj. Naša nova občina bi zaposlila le dva do pet ljudi.
Jože Semen, predsednik KS Sv. Duh
Kot samostojna občina bi imeli večji vpliv na urejanje svojih lokalnih zadev m več finančnih sredstev. Občina Škofja Loka pa zanemarja naše lokalne probleme. Čaka nas popravilo ceste Žabnica - Stari Dvor. Ta cesta je v zadnjih desetih letih zahtevala že približno deset življenj. Od železniške postaje do Kovača bomo postavili pločnik, v Dor-farjih pa javno razsvetljavo. V zgornjem delu Sv. Duha in v Dorfarjih moramo odpraviti divjo kanalizacijo, katere odpadne vode se stekajo kar v potok Sušica. Urediti moramo tudi smetišče - Kekeljčevo odpadno jamo.
Kako pa bi se na referendumu odločila na~ ključno izbrana krajana?
Bogo Milosavljević, 55 W* na Trati živi že 33 let:
"Če krajani hočejo svojo občino, bom tudi jaz za to. Sicer mi je pa vseeno, kako bodo to uredili.v
Marija Babšek, 50 let, na Trati živi že 34 let:
"Veliko občin v enem kraju je preveč. Ne bi glasovala za samostojno občino. Na Trati nas je prč' malo za samostojno občino." , • Mateja St rži nar, foto: Damjan Gazvoda
i!8> JELOVICA Končano šolanje gasilcev
Zapora ceste v Kamni Gorici
Kranj, 26. Januarja -> Cestno podjetje iz Kranja obvešča uporabnike ceste R-321 od Lesc prek Kamne Gorice de Krope, da bo cesta aa odseku v Kamni Gorici zaprta za ves promet od 26. januarja 1993 do 15. maja 1993 vsak dan, razen nedelj in praznikov, med 730 in 12 JO. Obvoz za ves promet je določen aa relaciji LSpnka-Podaart-Radovlji-ca-Lancovo-Kamna Gorica in obratno. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi rekonstrukcije ceste, zato cestno podjetje prosi udeležence v prometu za razumevanje; rekonstrukcijskih de) namreč ni mogoče izvajati ob odvijanju prometa. Obenem jih opozarjajo, aaj se ravnajo po prometni signalizaciji. • s. s.
1 Ljubljana, 25. januarja - Prejšnji teden je končala šolanje 35-generacija udeležencev srednje gasilske šole. V izobraževanje jc bilo vključenih 22 gasilcev iz vse Slovenije, ki so ob koncu uspc' šno opravili zaključni in strokovni izpit. K praktičnemu del" strokovnega izpita je sodila tudi vaja v gašenju požara v strnje' nem stanovanjskem naselju in reševanju ljudi iz gorečih stavj>; Slovesnost ob podelitvi spričeval 21. januarja sta obiskala tUflj poveljnik civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj >° direktor izobraževalnega centra ONZ Tacen Peter Jeglič. • S. >
Kmečke žene
Za konec tedna v Dobrno
Škofja Loka - Škofjeloška enota gorenjske kmetijske svetovalne službe organizira od 12. do 14. februarja "vikend pa" ket" za kmečke žene v zdravilišču Dobrna. Udeleženke bodo odšle na pot v petek, 12. februarja, ob 13. uri izpred zadružnega doma v Žireh, avtobus pa se bo ustavljal na vseh postajah do Škofje Loke. Domov se bodo vrnile v nedeljo, 14. fe' bruarja, v večernih urah. Cena "vikend paketa" je 4.700 tolarjev. Za otroke do desetega leta starosti je 50 odstotkov popu' sta, za stare od 10 do 15 let pa 30 odstotkov, če koristijo ležišče skupno s starši. Sobe so dvoposteljne, imajo pa tudi dodatno ležišče, za katerega je 20 odstotkov popusta. V Žireh zbira prijave kmetijsko gozdarska zadruga (g. Kati), v ŠkoO' Loki pa kmetijsko gospodinjska svetovalka Majda Luznar (tel.: 620-580) in tajništvo zadruge (g. Saša). Zadnji rok za prijave je četrtek, 28. januarja, ob prijavi pa je treba plačati 500 tolarjev. • CZ.
UGODNO
V GRADBINKI
Žanova ul. 3, Kranj
Raztezne posode iz uvoza
/ekspanzijske posode/
251........       5.769,00 SIT
301........5.990,00 SIT
Z Merkurjevo kartico zaupanja sta ceni še 5*%>  fliZJ i -
Količina je omejena!