PREDSEDNIK ZDftUŽENIH DRŽAV-ZAŠČITNIK ZATIRANIH NARODOV
__^^
slovenski ted-
jat)« yuk* swdo.
Naročnina:
i člane, na leto.. .$0.96
i nečlane.........$1.50
i inozemstvo.....$2.00
NASLOV
uredništva in uprav-ništva:
1951 W. 22nd Plača, Chicago, IU.
Atvi AU I	■■ ^
W3^!_
Telefon: Canal 2487
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION,
OF THE
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
1m««4 every Wednesday
Subscription price:
For members,yearly.$0.9fl For non m embers.. .$1.50 Foreign Countries..$2.00
OFFICE OF PUBLICATION:
1951 W. 22nd Place, Chicago, III.
Telephone: Canal 2487
K
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chi«tx>, Illinoia, nnder the Act of August 24, 1912.
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 42.—Stcv. 42.
Chicago, 111., 23. oktobra (October) 1918.
Leto IV. Volume IV.
VAŽEN ODGOVOR PREDS WILSONA AVSTRO-OGR&KI. . • Washington, D. 0. 19. oktobra. Predsednik Wilson je včeraj odposlal s posredovanjem švedskega poslanika važen odgovor na zadnjo avstrijsko mirovno noto, katerega že težko pričakujejo na Dnnaju. Predsednik je s svojim kratkim in jedrnatim odgovorom takorekoče zavrgel prošnjo Avstro-Ogrske za mir. Omenil je med drugim, da bi avtonomija, katero obljubuje dunajska vlada raznim narodom ne prinesla zaželje-nega miru. Z drugimi besedami je namignil predsednik Wilson Avstriji, da je čakala predolgo v upanju glede delitve zmage z Nemčijo. Odkar je predsednik o-značil v kongresu lotos meseca januarja znanih 14 mirovnih pogojev, so se med tem časom politične razmere v Avstriji zelo iz-' premenile. Sedaj ne kaže Avstro-Ogrski drugega, kot da se sama pobota in poravna naravnost s svojimi narodi glede dosege presni irja, nakar, bodo šele Združene države in Zavezniki o tej zadevi dalje govorili.
Kakor iz doli označenega predsednikovega odgovora razvidno, iti i vlada Združenih držav, da naj podeli Avstrija svojim narodom preti vsem svobodo in neodvisnost, kar je prva in na jpogla-vhnejša zahteva .
Značilen odgovor predsednika Wilsona na zadnjo avstro-ogrs-ko mirovno noto se glasi slede-
če: .
"Washington, državni department, 18. okt. 1918. Poslaniku Švedske:
Gospod: Potrjujem sprejem Vaše note z dne 7. t. m., vsebujoče komunikacijo cesarske in kraljeve avstro-ogrske vlade na na slov predsednika. Rodite tako dobri in dostavite s posredovanjem Vase vlade po navodilu predsednika sledeči odgovor c. kr. av-stro-ogTski vladi:
Predsednik smatra za svojo dolžnost odgovoriti avstro-ogrski vladi, da se ne more ozirati na njeno sugestijo (za premirje), kajti v času od njegovega govora v kongresni zbornici dne 8. ja-rfuarja t. 1. so se izvršili gotovi dogodki največje važnosti, ki so na potreben način izpremenili pozornost in odgovornost vlade Združenih držav. Med štirinajstimi mirovnimi točkami, ki jih je takrat podal predsednik, je tudi sledeča točka: "Narodi v Av^ stro-Ogrski, katerih mesto med naredi mora biti po naši želji za-vaibvano in zagotovljeno, morajo dobiti najsvobodnejšo priložnost avtonomnega razvoja."
V času odkar je bila zapisana in izgovorjena ta točka v kongresni zbornici Združenih držav, je vlada Združenih držav pripozna-la vojno stanje med Čehoslovaki in nemškim ter avstro-ogrskim cesarstvom; dalje je vlada pnpo-snala Češkoslovaški narodni svet kot de facto bojnjooo se vlado, ki ima nravilno oblast voditi vo^ jaške in politične zadeve Ceho-"krakov.	. _
Vlada Združenih držav je dalj« pripozn&la v najširšem pome; w pravičnost narodnih aspii*ciJ Jugoslovanov za Njihovo svobo-
Predsednik torej ne mara več
-	iti te "avtonomije" teh iia-
za podlago miru, pac pa sa-dasooni (narodi) m ne
on — sodniki, kaj hočejo imeti od Avstro-Ogrske z ozirom na svoje aspiracije in nazir&sje svojih pravic ter usode kot člani rodbine držav.	%
Sprejmite, gospod' ponovno zagotovilo mojega visokega spoštovanja.
(Podpis.)	•
ROBERT LANSING:"
Predsednik' premenil važno točko.
Iz tega odgovora je razvidno, da je predsednik Wilson popolnoma premenil 10.^ točko glede mirovnih pogojev veljavno osobi-to za Avstro-Ogrsko. Ta točka se je glasila poprej sledeče:
"Ljudstvo Avstro-Ogrske mora imeti med narodi svoje varno in zagotovljeno mesto. Avstrijskim narodom naj se ugotovi .najbolj svobodna priložnost za njih avtonomni .razvoj." Ta točka je sedaj temeljito predrugačena in določa, da naj bodo avstrijski narodi sami svoji sodniki, kaj hočejo od Avstro-Ogrske ozirom na svoje aspiracije in» narodne pravice.	,	V >.-•♦•.
Za razkosanje Avstro-Ogrske.
Predsednik Wilson omenja v tem svojem odgovoru, da je vlada Združenih držav oficijelno priznala Čeho-Slovake, kot de facto bojujočo se vlado, ki je sedaj zaveznica Združenih držav., Začno povdarja predsednik Wilson, da priznava pravice in narodne aspiracije Jugoslovanov. Glede poljskega vprašanja ni predsednik ničesar omenib ker je to vprašanje že itak zapopadeno v njegovih 14 mirovnih točkah, katere je vlada Združenih držav nedavno naznanila Avstro-Ogrski in ki določajo ustanovitev svobodne in neodvisne Poljske.
Z -gornjim odgovorom je dal predsednik Wilson Avstro-Ogrski naravnost razumeti da naj se razkosa in —razpade. V to jo je obsodila Amerika in njeni zavezniki.
Kakor kažejo sedanje razmere, je usoda Avstro-Ogrske zapečatena. Amerika je odobrila neodvisno Čehoslovaško republiko; dalje odobrava neodvisno državo Jugoslovanov in neodvisno Poljsko. Tako se bo od Avstrije gotovo tudi odcepil del južne Tirolske in se priklopi! k Italiji. Ogrska se je že izrekla, da noče .biti več v zvezi z Avstrijo, torej ne preostane od Avstrije drugega,' kakor mala" peščica Nemcev, ki se boclo morda pridružili v svoji federativni državi Nemčiji. ♦
Kdor je prečital nad vse umesten old govor predsednika Wilsona na zadnjo Avstrijsko mirovno noto, bode uvidel, da bo ta odgovor še bolj razburil nemirne duhove v Avstriji. Ker bodo ta odgovor zavezniški/letalci gotovo v kratkem metali avstrijskemu vojaštvu na italijanski ™ balkanski fronti, tako tudi civilnemu prebivalstvu Avstrije, je gotova stvar, da 'bode to predsednikovo pismo povzročilo revolucijo in punt v avstrijski armadi m med avstrijskim prebivalstvom.
Cesarju Karolu se maje prertol
Cesar Karol je pred nekaj dnevi v svojem manifestu obljubotal vsem svojim narodom -/f™0" nomijo. — Seveda kakor običajno sam? na papirju. Ravno v istem času so se Čehoslovaki odcepili od dunajskega prestola s tem, da
so proglasili svojo samostojno republiko. Kot dodatek k temu je dobil pa avstrijski vladar ostro noto Amerike z naznanilom, da se Amerika noče z Avstrijo več pogajati glede miru, ker,je prepozno. Istotako je tudi prepozno za njeno zaveznico Nemčijo. — Čeravno jeyAjvstrija naprosila A-meriko, da naj skuša kaj ukreniti glede'premirja; predsednik Wilson ni v svojem zadnjem odgovoru ni besedice o premirju 0-menil. To znači torej prve korake da se bo moral avstrijski cesar odpovedati svojemu prestolu, ker ne bo preoslalo nič več podložni-kov in kronovin..katerim bi via dal. Cesar brez držav in podanikov je pa ničla.
Veliko veselje v Washingtonu glede Wilsonovega odgovora Avstriji.
Washington, D. C. 19. oktobra.
Med demokratskimi in republikanskimi poslanci v Washingto-nu je naredil zadnji predsednikovi odgovor Avstro-Ogrski velik Utis. Ta odgovor odobravajo vse stranke. Vsakdo zatrjuje, da jc povedal predsednik Wilson central zaveznikom prave in glavne pogoje, pod katerimi je ^premirje mogoče.
Senator Hitchcock, načelnik senatskega odseka za tuje zadeve pravi: Predsednikov odgovor je bdi na svojem mestu, ker se strinja z našimi idejami, da naj narodi v Avstriji upajo na svojo neodvisnost. Predsednik Wilson je lepo povedal Avstriji, da se Avstrija dandanes ne more več ozirati 11a njegove mirovne pogodbe, obelodanjene pred 0 meseci, kajti med tem časom so prevzele Združene države odgovornost napram Čeho-Slovakom in Jugoslovanom, da se naj v prvi vrsti tem narodom ugotovi mir ter pravice.
Če bi se bili Čeho-Slovaki in Jugoslovani zedinili z Avstrijo v avtonomni državi ozir. vladi. — bilo bi to tedaj prav. Če se pa odločno opirajo na našo pomoč in na neodvisnost, mora Avstrija na vsark način ugoditi njim zahtevam, ker to zahteva sedaj predsednik Wilson, še predno bi stopila zanaprej Amerika z Avstrijo v kako nadaljnje mirovno pogajanje.
Danes popoldne je bil preči-ian predsednikov odgovor Avstriji v kongresni zbornici z velikim navdušenjem. Senator James Hamilton Lewis iz Illinoisa se je o tem. sledeče izrazil:
"Izvanredno seni vesel, da vsebuje predsednikov odgovor tako imenitne točke. Avstrija je imela skoro poldrugo leto časa, da je svoje prijateljstvo s Prusijo povečala v nadi lepih plenov in uspehov flvoječasnih zmag. Med tem časom pa ni Avstrija skušala o-hraniti prijateljstva z Združenimi državami, kar bi pomenilo morda zanjo še nadaljnji obstanek.
Vesel sem- da je predsednik Wilson premenil eno izmed svojih 14 točk in da se je sedaj pravično postavil 11a stran Slovanov, Poljakov in Ogrov, da naj le sami ustanovijo svoje neodvisne vlade. Prav je tudi, da je predsednik Wilson povedal Habsbur-žanom', da ne smejo leti več gojiti upanja v Združene države za pomoč, da bi zamogli Habsbuža-ni še zanaprej obdržati gotove narode v svoji oblasti.
Iz predsednikovega - odgovora posnemamo jasno, da je za Av-stro-Ogrsko še edino upanje na našo odpomoč in naklonjenost ta, da na> popolnoma pretrga zvezo s Prusijo."
Zahvalne brzojavke predsedniku Wilsonu.
Dne 21. t. m. je poslal glavni tajnik K. S. K. J. v Washington, D. C. v imenu K. S. K. J. predsedniku 'Wilsonu * sledečo zahvalno brzojavko v angleškem jeziku: "Njega Ekscelenci Woodrow Wilson-u, predsedniku Združenih držav, Washington, D. C. Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota v Združenih državah ameriških, ki šteje nad sedemnajst tisoč članov Vam pošilja prisrčno zahvalo za Vas odgovor v zadevi mirovnih ponudb Avstro-Ogrski. V tem odgovoru vidimo zoro svobode za Jugoslovane, ki so bili toliko časa zatirani od Habs-buržanov.
Sprejmite torej g. predsednik zagotovilo naše skupne podpore v Vašem plemenitem boju za svetovno demokracijo. Za K. S. K. J.
Josip Zalar, gl.-tajnik.
Istočasno je poslalo tudi uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" predsedniku Wilsonu sledečo vda-nostno brzojavko:
Njega Ekscelenci Woodrow Wilsonu, predsedniku Združenih držav, Washington, D. C. Vaš, nad vse pomenljivi odgovor katerega ste poslali na ».vinjo mirovno noto Avstro-Ogrski, je prešinil tudi nas, ameriške Slovence z nepopisnim veseljem.
Ameriški Slovenci so Vam iz srca hvaležni, ker priznavat«3 pravico narodnih aspiracij Jogo-slovanov za osvobojenje izpod stoletnega jarma habsburške dinastije. Upamo, da bodo naši zatirani bratje onstran oceana dosegli svobodo in neodvisnost edinole z Vašo pomočjo in vsled Vašega prizadevanja.
Velikemu zaščitniku zatiranih narodov izraža torej podpisan«^ uredništvo v imenu 13,000 svojih naročnikov globoko vdanost in zagotavlja vso podporo v svrho popolne zmage nad militarizmom.
"Olasilo K. S. K. Jednote" Ivan Zupan, urednik.
VESTI IZ AVSTRIJE.
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE«.
Pozor krajevna društva KSKJ.!
Ker se je predsednik Wilson v svojem odgovoru Avstro-Ogrski jasno izrazil, da se v polnem obsegu in smislu strinja z narodnimi težnjami ter aspiracijami Jugoslovanov v Avstriji, veže torej vse ameriške Slovence sveta dolžnost, da se našemu velikemu predsedniku Wilsonu zahvalimo za to njegovo pozornost in ta njegov nastop. S tem je vlada Združenih držav indirektono priznala Jugoslovane in se je izrazila, da se strinja z njihovimi narodnimi aspiracijami. Kakor znano, zahtevajo v Avstro-Ogrski živeči Slovenci, Hrvati in Srbi popolno odcepitev od Avstrije ter ustanovitev samostojne in neodvisne jugoslovanske države, najhrže repulj-like T
V znak hvaležnosti do vlade Združenih držav, predvsem pa do predsednika pošiljajte ameriški Slovenci iz raznih naselbin predsedniku Wilsonu zahvalne brzojavke in pisma. Predvsem pa apeliramo na odbornike krajevnih društev K. S. K. J., da sledijo v tem pogledu glavnemu tajniku K. S. K. J. in da naj odpošljejo slične brzojavke predsedniku Wil sonu v Washington.
Ustanovitev čehoslovašlce repub-
blike. — Burianov odstep. — Cesarjeva proklamacija.
Kodanj, Dansko, 18. oklobra. — V Pragi, glavnem mestu Češke je nastala^ revolucija, v kateri so ostali Cehi zmagovalci in v premoči. Čehi so razvili nad vladno hišo svojo novo zastavo; tako so izdali v promet tudi že svoj lastni denar. — To poročilo prihaja semkaj preko Berlina listu "Ber-. lingske Tidende" .
Čehi in Slovaki so se marljivo pripravljali že zadnje tri ter'ne na revolt o, ki se jim je končno posrečila. Provizorična vlada nove čehoslovaške republike, ki inui začasno svoj glavni stran v Parizu je izdala danes v javnost prokla-q^cijo neodvisnosti Čeho-Slova-kov. (Op. ured. Ta važna proklamacija je obelodanjena na 4. strani današnje številke.)
Prvi odgovor na poizkus habsburške dinastije, da bi spravila v federacijo vse svoje kronovine in države je došel danes iz Pariza s tem, da so proglasili Čeho-SIovaki svojo lastno republiko. To važno proklamacijo je izdal Čehoslova-ški Narodni Svet, pripoznan od Združenih držav in ententnih zaveznikov.
V tej proklamaciji neodvisnosti se Cehi in Slovaki odpovedujejo nadaljni pokorščini in podaništvu habsburški dinastiji. No\^ republika bo zavzemala Cesko, del Moravske, Slezije in Slovaške ter bo štela v okrog 12,000.0(H) prebivalstva.
Proglašenje neodvisnost i je podpisal prof. Tomaž O. Masaryk, predsednik Čehoslovaškega Narodnega ■Sveta, mudeč se sedaj v Združenih državah; zaeno so to proklamacijo podpisali še drugi člani začasne vlade.
BazeJ, Švica, 18. okt. — Semkaj prihaja vest, da je baron Burian avstrijski ministrski predsednik predsednik odstopil.
Amsterdam, Holandsko, IS. okt. Cesar Karel je izdal danes na svoje ljudstvo značilno proklamacijo, v kateri povdarja, da se mora pretvoriti Avstrijo v federativno^ državo, kakršno želi ljudstvo. Pri tem naj bi imel vsak posamezni avstrijski narod avtonomijo v oni kronovini, kjer živi, ali v svojem teritoriju.
Cesar je omenil, da ni v tejn njegovem načrtu označena neodvisna Poljska država.
Za Trst iu okolico se bo naredilo državno preosnovo posebej in sicer V smislu želje in samoodlo-čevanja tržaškega ljudstva.
Cesar Karel je izdal to proklamacijo neposredno zatem, ko so Ogri v parlamentu zahtevali popolno odcepitev Ogrske od avstrijske krone. Dalje obstojajlJTrlgri na tem, da naj se določi vlado posameznih narodov na podlagi načel predsednika Wilsona.
Odlikovanje.
Pariz, Francija. — Črnogorski kralj. Nikita je odlikoval dne 24. septembra t. 1. maršala Foch-a in ameriškega generala Pershing-a z velikim križem Danilovega reda. Poleg tega je bila izročena generalu Foch-ji velika zlata kolajna za njeg^^irabrost pri^ obrambi Verdun-a.
kraju, star okrog 42 let. — Mi Ana Sifnon, 27 let stara, mati otrok, ogrska Slovenka. N. v. m.
University Hospital, kjer * J« ped vrgla nevarni^ af)CTaei}i^«
rom»Hh	Z8P "
Pokojna je bila članica dveh podpornih društev. Žensk., dr. "Jutranja Zarja S. N: P. J: in dr. sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J. Prvo imenovano društvo se je vdelcžilo pogreba korporativno ob 9ih zjutraj. Rev. Frank Mi-helčič je bral sv. mašo za umrle. Po molitvah za umrle je imel na navzoče ganljiv nagovor, katerega si bo marsikateri (a) zapomnil (a). Na pogreb so dospeli Mrs John Pcshel s hčerjo iz CHnton. Iowa in John Perjon s soprogo iz Aurora, Minn. Pogreba se je vdeležilo mnogo prijateljev in znancev pokojnice. — Večna luč naj ji sveti! — Žalujočemu soprogu izrekamo naše iskreno so-žalje.	J. J. P.
SLOVENSKIM VOLILCEM ST LOUIS OKRAJA. MINN.
S tem se iskreno zahvaljujem Slovencem St. Louis okraja, Minnesota, za Vašo plemenito po-
moč pri primarnih volitvah dne 17. junija povodom renominacijv za šerifa.
Pri \teeh prejšnih volitvah sle me baš Vi Slovenci zelo podpirali. Jaz vem, da bi brez Vaše pomoči ne bi! v t"j visoki in odgovorni službi kot šerif našega velikega okraja. V znak hvaležnosti /a to Vašo naklonjenost setn nastavil takoj po prvi izvolil vi v svojem uradu enega izmed Vaših rojakov Slovencev, ki je stalno od tedaj 1st še danes uslužben pri Okrožnem sodišču St. Louis okraja, Minnesota. Poprej ni še noben drugi šerif izkazal napram Vam lake hvaležnosti.
Društvo je imelo v nedeljo 13. oktobra mesečno sejo, na kateri se je enoglasno, sklenilo naj se nabavi društveno zastavo (Service Flag) v trajen spomin in v počast članom našega društva, ki so v vojaški službi. Na zastavi se bo lesketalo 19 višnjevih zvezdic; toliko je dosedaj naših čanov pri vojakih, kar pomenja po mojem mnenju rekord. Nekaj od teh se nahaja že onkraj oceana; njih natančno število mi jc neznano; nekaj se jih pa nahaja po raznih taboriščih. Našim vrlim junakom želimo skorajšni srečen pov-ratakf da bi se povrnili proglašeni kot .sloviti bojevniki in hrabri zmagovalci. Mi jih bomo z velikim veseljem in radostjo sprejeli, zopet v svojo sredo.
Poročati imam tudi žalostno vest. V nedeljo 6. oktobra nam jc umrl član Jurij Babič, komaj 30 let star. Rojen je bil v vasi La-bina, župnija Dragatuš, - v Belo-krajni na Dolenjskem. Tukaj zapušča užaloščeno soprogo in 19 mesecev staro hčerko in večje število sorodnikov in prijateljev. Svetila mu večna luč!
Joseph Panian, tajnik.
NOVICE IZ PUEBLO, COLO
La Salle, 111.
Spoštovani g. urednik. —»
Naznanjam vam» da je prvega člana našega društva sv. Družine št. 5 pobrala nova nevarna bolezen španska influenca. »So-brat Josip Smigel rodom Poljak je hil ta žrtev, ki je umrl dne 14. oktobra ob pol 12. uri.
Pokojnik je bil rojen leta 1878; pristopil je kJednoti 1914, torej je bil star sedaj samo 20 let in zavarovan za 1000.— Naj v miru počiva! ~
John Prazen, tajnik.
elaz sem Vara jSlovenei iz srca hvaležen za vse, kar ste mi dosedaj izkazali dobrega v preteklost in se dovoljujem obračati zopet r.a Vašo kooperacijo ter Vas prosim, da bi to prijateljstvo nadaljevali napram meni, da bi me splošno »odpirali v kampanji pri zopetni izvolitvi (lne 5. novembra leto ..
Ne pozabite torej dne 5. novembra oddati svoj glas za John R. Meining X
za šerifa St. Louis okraja, Minn.
(Advertisement.)
Pitsburgh, Pa.
Spoštovani urednik:—
Prosim da to sliko natisnite v cenj. Glasilu, ker je to prvi vo-iak stric Sam-a od našega društva Marije Device št. 33.
V sedanjih dnevih influence
Pisma naših članov vojakov.
Sobrat John Pavlakovič.
Slika predstavlja našega vrlega sobrata John Pavlakovič-a, ki služi v "Camp Lee, W. Va. že čez mesec dni. #Označeni član vojak je sin našega društvenega zastopnika sobr. Josip Pavlakovič-a in sosestre Marije Pavlakovič. — Star je 21 let. Domov piše skoro sleherni dan pisma in razglednice, ter pravi da se mu pri vojakih dobro godi.
Bratski pozdrav
John Filipčič, tajnik.
Smrtna kosa.
Umrli so v Chicagu pretekli teden za influenco oziroma pljučnico: Giril Mislej, član društva Zvon št. 70. J. S. K. J. in društva Narodni Vitezi S. N. P. J., v starosti 35 let, neoženjen. rojen \\a Notranjskem. — John Režek, član društva sv. Jurija št. 960 C. O. F., oče štirih majhnih otrok, rojen pri svetem Duhu, fara stara Loka, star 32 let. — Martin Horvat.
V sedanjem času razširanja kužne bolezni španske influence, katera izgleda na prvi nogled nič več kot navaden prehlad, morali bi se zelo paziti, da se jo obvarujete.
Kot najboljše sredstvo za obvarovanje proti ti bolezni vam prinoročamo sledeča navodila: grganje in izpiranje grla in nosa z Severa'« Antisepsol, kateri nai se uporablja raztopljen, vzemite po en del tega zdravila na tri dele gorke vode.
Ko se počutite z mrzlico ali takoj za pričetkom kihanja, vzemite takoj eno ali dve Severa'« Co'd and Grio Tablets fS«verov*» tpblete za prehlad in gripo) in ponovito na vsake tri ure dokler vaša čreva ne pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kašelj tedaj vzemite se Severa'« Balsam for Lune* /Revr^v Balzam za nliuča)
Pojdite v postelj vzemite kakšno gorko pijačo, da se dobro spotite. Ce se pa še ne čutite boljše, potem pa hitro pokličite zdravnika in naredite vse kar vam on svetuje.
Gori navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvaruiete pred influenco, za torej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Prodajaio se v lekarnah po sledečih cenah: Severa'« AntUepsol, 35 centov. Severa'* Cold and Grip Tablet«, 30 centov. Severa's Balsam for Lungs, 25 in 50 centov.
Ako vam je nemogoče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni potem jih naročite naravnost od
(Priobčil Rev. J. Plaznik.)
Duhovnikom in vernikom chicaške nadškofi je.
Preljubi :
Zopet je preteklo leto, odkar sn*o se obrnili na vas zavoljo najvišjega pastirja krščanstva. Približuje se zopet dan, ko bomo praktično pokazali svojo vdanost do svetega očeta. Vsako leto, kadar se zlata jesen približuje svojemu koncu, smo poslali poziv na duhovnike in ljudstvo, kateri so se lepo odzvali in po slali lep božični dar Kristusovemu namestniku; toda nikoli lep šega, kakor lansko leto. Zavedali ste se, kako se krčijo njegovi dohodki. Ta škofija se je odločila, da bo darežljivejša, kakor, kedaj prej zato je bil nas dar tak, da koršnega ni premogla • nobena druga škofija v Ameriki. Ta znak otroške ljubezni je ganila srce svetega očeta, bil mu je v tolažbo v veliki žalosti; zato nam je poslal lastnoročno pismo, pol* no hvaležnosti; v katerem podeljuje vsem, škofom? nnašnikom in vernikom, apostolski blagoslov. Sedaj, čez dvanajst mesecev, ko je vojska vničila dežele s svojo krvavo roko že štiri leta, rabi naše pomoči bolj, kakor kedaj prej. Sveta stolica je ločena od svojih otrok in kliče na pomoč za stradajoče, obupane žene in otroke v pustošenih deželah, kjer je beda večja, kakor kedarkoli.
Za nas, vernike v Združenih državah, je vdanost do svetega o-četa nekaj bistvenega; podlaga naše vere, sveto izročilo naših o-četov, katero smo prejeli od onih apostolskih mož, ki so nani prvi-o znanjevali sveti evangelij. Nam ni mar« kdo sedi na prestolu svetega Petra Najsi bo kdorkoli mi. vemo, da ima duhovno oblast, ka-koršne nima nobeden drug človek; iiua moč, katere ne more i-meti nobeden navaden človek; kajti, po svojem uradu nadome-stuje Sina Božjega, kateri mu pravi, kakor je nekoč rekel: ",Te-1)i bom dal ključe nebeškega kraljestva; karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v iiebe->ih." Zato na in ni ntfar, kdo je papež, bodisi učen in mogočen, na katerega se sklicujejo kralji in knezi, bodisi boječ in reven; bo naj svetnik Božji, ki dela čudeže, ali ubogi človek, kakor sem jaz: oni> ki nosi trajno krono in ribičev prstan, ta nam je vidni poglavar svete Cerkve, namestnik Kristusov med nami in naš sveti oče.
Nobeden izuied nedavnih naslednikov svetega Petra ni tako zaslužil našega sočutja, si tako pridobil naše vdanosti, kakor papež Benedikt XV. Boj ga je napravil moža žalosti, v njegov delež mu je dal razstreljen svet. Štiri leta njegovega pastirovanja so bila najžalostnejša v novejši zgodovini papežev. Ko je izbruhnila nesrečna vojska, opusto-šila mesta, trge in vasi, ta zahtevala brezštevilne človeške žrtve, ni mogel blagi papež Pij X. več prenašati težkega bremena in je izročil svojo verno dušo Bogu. Prišla je vrsta na Benedikta XV. Slabi časi so se mu obetali. Našel je svet v ognju. Bela plemena so
ec papež Benedikt XV., ne vilne zglede in dobra dela; ra jim je »kazal in akon_ "Ce Belgija se ni zadovoljna, se bojim, da bo njena pobožnost vc-čja,^ kakor njena duševna lakota. " Ponosni smo na svetega očeta ne samo zato, ker jc Petrov naslednik in Kristusov namestnik, ampak tudi zato, ker je sposoben mož na svojem mestu v tem burnem času Papež je oče revnim v opustošenih deželah; prijatelj v pregnanstvu, prijatelj izgnancem m žalostnim, ljubeč oče nas vseh. Ko se vihar zopet poleže in sovraštvo ohladi, ko postane naše obzorje čistejše in zdravejše, tedaj bo pokazala zgodovina, da ni bilo plemenitejše osebe v našem času, da ni bilo boljšega prijatelja miru« ne bolj nesebičnega ljubitelja človeštva, kakor je papež Benedikt XV.
Katoličani chikaške nadškofi-so se res lepo izkazali zadnje dve leti. K/idarkoli so pozvani, »bodisi za skrb iji ugodnost naših mož po taboriščih ali na bojnem polju, bodisi, da pomagajo za dobro, delne namene, vselej so se hitro odzvali. Sedaj, ko pride poziv od svetega očeta, bo našel prisrčen sprejem in velikodušen odziv. Saj vemo, da si ne pridrži daru za sebe, ampak bo rdmal k onim, ki so v največji stiski, kateri ne najdejo pomoči drugje. Ko prinesete svoj dar za vrhovnega pastirja« naj se vaša molitev združi z maš nikovo molitvijo pri sveti maši." Daj mu, prosimo Te, da bo koristil z besedo in zgledom onim, čez katere je postavljen, da pride s čredo, katera mu je izročena, v večno življenje. Po Kristusu, Go-podu našem.", Vaš v Kristusu
George William Mundelein.
Nadškof chicaški. Na praznik sv. Terezije, 1918.
se krvavo borila med seboj. Prerokovanje Malohijevo se izpolnjuje v njem — religio depopula-tu _ 4'prazna cerkev". Čakal in opazoval je zastonj štiri dolga leta, pa obzorje se ne razjasni za trenutek; zdi se, da se nam luč vedno bolj oddaljuje Dejal je neprestano, da bi napravil mir, poskušal je olajšati trpljenje jetnikom in ranjencem« obsojal surovost. Vedno se je skazoval nepristranskega, ne nevtralnega; kajti, kjer se otroei bore, ne more biti oče nevtralen. Mi katoličani v Združenih držav ah. vemo, da se naša država bori za pravično stvar, katero mora tudi papež o-dobravati. Papež jc skupen oče, ne samo naš, ampak tudi onih, katere bomo premagali. Papež ni sodnik v tem svetovnem boju, saj sedaj še ne, pa upamo, tla bo, toda sodnik se mora že prej ska-zati nepristranskega, da je pristopen vsakomur. Z ne voljo preziramo vse napade na svetega o-eeta, s katerimi so ga stoletja obdajali sovražniki svete Cerkve. Vprašamo pa, kje je kako človeško bitje, katero je s tako malimi sredstvi hranilo lačne, družilo ločene družine, pripeljalo dontu starce, ranjene in vjetnike, ka-kakor sveti oče P»enedikt XV
Pismo svetega očeta chicaškemu nadškofu, duhovnikom in vernikom.
Častit emu našemu bratu, Monsignoru George William Mundelein,
Papež Benedikt XV. Častiti brat : Zdravje in apostolski blagoslov. Številom dokazov otroške, vdanosti in globokega spoštovanja, katerega je skazala chicaška nad-škofija vsled vzvišenega verskega in nabožnega čuta, katerega goji njed goreč pastir* ste 'zopet dodali velikodušen dokaz spoštovanje in vdanosti s knežjim darom, katerega ste Nam poslali po apostolskem delegatu v Washingto-nu.
Bila je času primerna misel, da ste nam poslali tak dar. V teh žalostnih časih je treba, da stegnemo svoje roke na vse strani, da olajšamo neskončno bedo, katero je zadal vojni bič celemu svetu. Pri tem apostolskem delu ste Vi, častiti brat in vsi, ki so kaj darovali, Naši sodelavci.
Iz dveh vzrokov se vam zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vam za čast, katero ste nam skazali kot Kristusovemu namestniku za bratsko ljubezen do nas in naših otrok, kateri bolj zaslužijo Našo očetovsko usmiljenje, čimbolj so zapuščeni in nesrečni:
iSrčno se Vam zahvaljujoč prosimo Boga, da bi blagoslovil vse. kateri so tako velikodušno darovali zlasti Vas, častiti brat. , vsem vernikom chicaške nadško-1110 svoj apostolski blagoslov.,, katerega Vani damo s celim srcem Vara, častiti brat, duhovnikom in šsem vernikom chicaške nadško-
fije /	V
Dano v Vatikanu, 28. feb. 1918.
Benedikt XV.
Gospod Grahar.
/
(Humoreska.) Gospod Anton Grahar je bil ja-ko bogat. Od mladih nog je živel v malem mestu P. Oženjen ni bih nikoli in sploh so trdili, da je ženske sovražil. Vedno sam je živel s svojim denarjem.
Po leti je imel navado potovati po svetu in kjer mu je bilo všeč, tam je ostal nekaj časa.
Leta 1873 sklene obiskati dunajsko razstavo. In kakor vselej, so mu tudi takrat prijatelji rekali: "Da, da, Grahar, ti že more* na Dunaj v razstavo iti, ker jmaš dosti denarja, a mi?"
Grahar se je pa smejal: "Ved-, ,	jj0m Svojim starišem hvaležen,
stsrswsF- *v *
Ko se je Grahar na s Dunaj,v Gradcu m ondi veliko cerkev Stopi v krasno svetišče ter ne moliti. Pri cerkvenih vratih jc pa stal lepo opravljen, gospod, in ta je neprenehoma našega Gra-liarja opazoval. Ko gre Grah:ir iz cerkve, gre tudi gospod za njim in sicer prav do gostilne, v kateri je on stanoval.
Pri kosilu je sedel tujec Gra harju nasproti in vedno je ime! oči vanjfc vprte. Naposled se mu vljudno prikloni in pravi:
''Oprostite, gospod, da seni vas tako gledal. Vi ste namreč nekemu i/iožu, katerega sem pred več leti poznal, tako podobni, Uc&ur bi bili njegov sin."
"In kako se je imenoval oni mož?" vpraša Grahar.
"Grahar, jako bogat mož, i-mel je jako lepo posestvo na Sa-
"Jaz se imenujem Grahar, toda posestvo, katero mi je moj ljubi oče zapustil, je na Dravi."
Prav, prav na Dravi; saj sem vendar tako rekel?"
Prosim, vi ste rekli na Savi," odgovori (Glrahar.
No, senrse pa zarekel, kar se prav čes-to zgodi! Vi ste jako ptjh dobni ranjkemu očetu."
"To danes prvič slišim. Doz-daj je vsakdo trdil, da sem podoben svoji materi.
"Meni se vidite tudi materi podobni, ali še bolj očetu, posebno kadar govorite."
"Prav veseli me, da sem obema podoben, ker spomin obeh mi je drag."
Med pogovorom pravi tuji gospod, ki se je predstavil za doktorja Krausa, da je tudi on namenjen v dunajsko razstavo.
"Res, Dunaj je. lepo, mesto, pred več leti ni bil tako lep, a živelo se je cenejše v njem, kakor sedaj. Ima pa tudi svojo temno stran lepi Dunaj. V razstavo bo prišlo dosti visokih oseb, a tudi dosti žepnih ' tatov! Ko sem bil zadnjic na Dunaju, je bila ukra-na moja krasna prsna igla. Bila jc ravno taka, kakor vaša, gospod Grahar, samo ne tako dragocena; kajti vaša jc vredna gotovo kakih 200 goldinarjev. Svetujem vam, da vaše igle na Dunaju ne nosite."
Graliar se zahvali za prijazen svet. Doktor Krausu se je sploh kazal jako šaljivega in izkušenega moža, in pri kosilu se Grahar in Kraus zmenita, da bodeta skupaj na Dunaj potovala in ondi skupaj stanovala.
En dan še preživita v Gradcu in potem odpotujeta na Dunaj. * "Jaz bi vedno rad tu bival,'' pravi Kraust ko prideta na Dunaj, "in tudi, gospod Grahar, kaj ne? Toda sedaj hitro v kak hotel?"«
Gresta v hotel Z. Toda le ena sama soba je bila še prazna : skleneta torej oba v eni sobi stanova-ti.
Vesela se podasta prvi dan v razstavo in kmalu se je videlo, da Grahar in Kraus nista oba jednih misli. Grahar je namreč najraje ogledoval in občudoval krasne slike, doktor Kraus pa dragocenosti, draga kamena, drage kovine itd.
Dostikrat sc je zgodilo, da cel dan nista bila skupžfj, razven o-poludnc pri mizi in zvečer.
Grahar uboga svet Krausov in odloži svojo prsno iglo, toda ker tudi svojim strežnikom prav ne upa, da iglo in tudi svoj denar gostilničarju spraviti. Tudi Kraussu pravi, da naj on isto stori; toda ta se smeje in pravi, da take previdnosti vendar ni treba.
Ker je imel Grahar dosti prijateljev, si nakupi mnogo drobno-sti za nje, kakor jim je preje obljubil. Tudi Kraus je cesto prinesel domov kako stvar, najveeč pa reči, ki so za ženske. Graharju pove, da ima doma lepo nevesto, in da vse to za njo kupuje.
Naposled se prijatelja naveličata Dunaja in razstave in ob:i skleneta domov potovati. ' Nekega jutra dobi Kraus list, katerega takoj raztrga; Graharju pa pravi: "Z večernim vlakom se odpeljem.'
Grahar odgovori: "To tudi jaz storim." Na to zapusti sobo, da bi še kaj kupil. Obstoji pred pro-dajalnico otroških igrač. Tu se spomni, ;da za sosedovega sinčka še nič ni kupil in zato stopi v prodajalnico. Tu kupi neko novo otroško ijjfro iii sto igriških znamk, katere so bile tako dobro narejene, da jih kratkovideh člo-
V drugi prodajalni kupi lep svilnat mošnjiček in dene znamke vanj. Sani pri sebi se smeje ter predstavlja veselje, katero bo sosedov sinček z iepo igro. Ko Grahar stopi v sobo, v ka-teri sta s Krausom stanovala, vidi tega, da se že ziT odhod pripravlja. Natakar prinese račun • doktor Kraus ga vzame in pravi graharju: -Ker potujeva skupaj do Gradca in ker vi še niste pripravljeni za odhod, bom jaz plačal se bodeva že v Gradccu pobotala."
"Dobro, kakor hočete, gospod doktor!"
Ko se peljeta na kolodvor, stopi Kraus še jedenkrat iz voza, kupi si ravno tak mosujiček, kakor-šnega je imel Grahar, napolni ga z denarjem in stopi zopet v voz.
Med potjo doktor Kraus globo ko vzdihne, kakor bi se niu odvalil težek kamen od srca. Vesel je bil, da se odpelje iz iz Dunaja.
Na prvi postaji od Dunaja zgubi Grahar svoj vozni listek. Išče ga in išče, toda zaman! Nikjer ga ni! Kraus hitro skoči k blagajniki in mu kupi druzega.
^olgega potovanja utrujen se nasloni Grahar v kotiček in sladko zadremlje in zbudi se šele, ko vlak v Gradec dospe. Pogled« krog sebe in vidi, da Krfeusa ni.
Se bodeva že v hotelu dobila", misli si, "saj ve, kje da bo-deiu stanoval.' '
Grahar čaka cel dan zastonj v hotelu. Krausa ni! Drugi dan gre Grahar v druge gostilne ter povprašuje po svojem tovarišu toda o Krausu ni duha ne sluha.
Oraharja prične skrbeti in vso. stvar svojemu gostilničarju pove. Gostilničar se zasmeje, ko vidi, v kakih skrbeh je Grahar radi svojega tovariša in pravi.
"Ne žalujte preveč po tem gospodu in hvalite Boga, da sc je izgubil. Jaz ga dobro poznam. Ta "doktor Kraus" je jako zvit ti-ček. Bil je dostikrat tu. Videl sem ga enkrat v Lincu, tam se je imenoval baron Ostheim."
"To i\i mogoče! Vi se motite Na Dunaju je plačal v hotelu za me račun in denarja-mu še niser.i vrnil. Rekel je, da' se bodeva že tu, v Gradcu pobotala. Če bi bil res tak tiček, bi gotovo z- denarjem tako ne delal."
Stfveda ne! Če kmalu ne pride, ga je gotovo policija zasačila in odpeljala."
"Ali jaz bi rad možu denar vrnil kaj'naj storim?"
"Tako imenovani doktor Kraus pozna vas in vaše stanovanje in se lahko pismeno do vas obrne, če ho&'imeti svoj denar nafcaj. Najbolje storite, če se za vso stvar nič ne brigate. Velike sitnosti bi imeli pred sodnijo."
Graharju sc zdi ta svet pameten. Med pogovorom seže Grahar v žep, da bi svoje stvari vrcdil. Kako pa se začudi, ko čuti, da je svilen mošnjiček tako lahak! Iz-trese, kar je bilo v njem na mizo in kaj vidi? V mošnjičku ni bilo več sto znamk, temveč več goldinarjev, dvajsetic in desetič. Scdri šele se mu odpro oči. Glasno se zasmeje in tudi gostilničar, ko zve vzrok temu.
Ko so Graharja pozneje prijatelji povpraševali, če ga je dosti stala pot v dunajsko razstavo, odgovoril jim jc: "Prav malo!"
Goljuf, ki se je imenoval doktor Kraus, je plačal za Graharja račun v hotelu misleč, da bo pozneje dobil sto cekinov. Ko sta se peljala domov in ko je Grahar nekoliko zaspal, tiho zamenja moš-njička in je tako nehote poplačal Graharju pot.
Ko se poslovi od svojega gostilničarja v Gradcu, so bile njegove poslednje besede: "Deset goldinarjev bi dal, če bi zamogel videti njegov obraz takrat, ko je v mošnjičku mesto sto zlatih cekinov sto igriških znamk zagledal."—
Povest iz pokristjanjevanja Slovencev. Spisal I. P,
IVERI.
Nobena ženska'se ne sramuje povedati, da je bila nekoč 20 let stara.
V kaki veliki družbi so mladi poslušalci (otroci) najbolj glasni.
•
Koliko trdnih sklepov naredi človek dnevno! Ostanejo pa ti sklepi v resnici tudi na'trdni podlagi?
. *
Računi šivilj povzročajo dosti prepira med zakonskimi ; večkrat tudi razporoke.
(Konec.)
Tišina mraz je stresel poslu šalce in vse oči so gledale na križ. Ciril pa je začel govoriti o Bogu in svojem življenju, govoril o velikem <}elu, ki čaka njega in brata daleč, daleč gori, odkoder prihaja zima. Govoril je o svojih potih, ki so ga vedle mimo rek in preko, hribov,, ko je spel is domovine, da iznanja vero in pravega Boga.
"Bratje, glejte, Bog je prišel na svet, da odreši ljudi in da -ljubijo med seboj, da izgine žalost in tema iz sveta in iz src, da zakraljuje na syetu mir in pravičnost. Dolgo je čakal človeški rod v temi ne prihod Orešenika, on je prišel in se dal pripeti na sramotno'drevo križa. Tretji da:i pa je vstal in poslal z nebes Svetega Duha. da razsvetli njegovo smrt in vstajenje, gov glasvin smo šli, da oznanuje-mo njegov uk, zapustili smo domačine in prijatelje, ker On je vedel, da naj zapusti človek svoje domovje in gre za njim. In sedaj. nas vC(Jc pot v mesto Rim, kjer kraljuje njegov namestnik in kateremu se pokloniti in pokoriti je dolžan vsakdo. Dolga je pot, a nismo se je bali, gremo, da položi veliki apostol roke na trud najnega dela!" In tu je odprl knjigo Ciril in se poklonil in začel je čitati:
"Molimo, bratje! Oče naš, iže jesi na nebesih, da sveutit sen i- odpustiti? me tvoje, da bondet volja tvoja, jako na nebese i na zemi."
Sklonile so se glavč in srca s-j
nje pred Gospodom. Stregomil,
pridi, daj mi roko in odgovori,
j kar te vprašani." 'Vprašajte, stric!" "Ali si ljubil svojega strica, Stregomil?" * "Ljubil sem ga." "Ali bi ga še ljubil, če bi ti bil storil kaj žalega, recimo, da bi 'bil ubil tvojega prijatelja?"
Mladenič ni vedel, kaj bi odgovoril. Ciril pa je odvrnil;
". . odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo, in kdor ne odpušča, mu ne bo odpuščeno." / "Odpustil bi ti", odvrnil jc mladenič.
Torej čuj. Daj roko, otrok! Ali si ljubil svojega očeta? Gotovo, I;er si t?a iskal; njega pa je doteknila smrt. Stregomil, jaz sem bil njegov brat in on mi jc? bil storil zlo. Bežati sem moral pred njim in mojo ženo so strgali volkovi, in j?lej, od vedel sem tvojo sestro. Ali ga je bolelo? O da, in zato jo je iskal in je našel po dolgem, dolgem času mene. Tam gori pod ono skalo, pod katero spi, sva sc srečala. Kaj vem, kaj Fcm storil. Skočil je k meni in vpil: Daj mi hčer, samo ti si jo od vedel. Meni pa je zalila jeza srce in sem viknil: Brat si mi bil, sedaj tc nc poznam več, odkar je moja mrtva žena med menoj in teboj! On pa je pokleknil pred me in me zaprisega! pri Bogu. Toda trdo je bilo srce. Hotel sejf oditi, on me je objel in me ni izpustil. Otresel sem se ga in ga pahnil od sebe in tedaj je, je padel. . . Bežal sem njega pa so našli mrtvega; brat ga je pahnil v smrt. In sedaj govori, ali moreš
Mladenič je moipal. Svitozora je bila prebledela.
Stregobiil," dejal je Kruti -
utripala. Tedaj se je zgodilo nc-|boj s pi.0Sečim glasom, "koliko k«, nenričftknvflnporfl Svitom sem treplf in po pravici sem bi,
kaj nepričakovanega. Svitozorr., sloneča za Nepokorjeni, stopila j k- možema in pokleknila in klica-1 la:
"Verujem, verujem!"
i jezen nanj, toda sedaj mi je žal!'
"Bog ti je odpustil, ker si se kesal," dejal je Ciril.
Hvala, hvala!" viknil je Kru-
Tn Ciril se je nagnil nad dekli- 'iiboj in pritLsnil apostolovo roko eo in položil roko na njeno glr-vo:
"Pozdravljena, sestra v Kristu, velim ti, da vstaneš!"
Deklica pa ni vstala in T.ačela ie jokati in govoriti."
"Gospod, gospod, ne zavrzi me, usliši me, reši mi očeta!"
"Kaj je •tvojemu očetu?" odvrnil je Ciril. /
"On umira, a njegova duša je obtežena in polna gorja in obupa: pridi in položi nanj roko in mu bo dobro, kakor je meni!",
"S teboj grem, sestra!"
Razmaknila se je množica, ko sta šla. Na bratove mesto pa je stopil Metod in dejal z zvenečim glasom:
'Bratje, ali dvomi kateri o resnici besed mojega brata?"
Tišina.
"Ali jc nejasno komu, kar je govoril moj brat ?''
' 'Ali verujete, bratje v besede mojega brata?" '
"Verujemo!' viknil jc Stregomil in nekaj glasov iz množice. Drugi so povešali oči, niso ulrneli vsega, niso vedeli, kaj naj odgovore. Metod pa se jc obrnil 1: svojim tovarišem in dejal: "Molimo, ker velik jc ta trenutek in božja milost nam,je potrebna!" 1
Mraz in nepojmljivi strah je stresel vse in so se nevede pregi bale ustnice: Oče naš, iže jesi na nebese h. . . Še niso bili domolili, ko je stopila v sobo Svitozara in velela Nepokoru in bratu, naj ji sledita.
Šli so v dom Krutibojev in začudili so se, ko so stopili pred starčevo ležišče in je bilo njegovo oko mirno in jasno njegovo lice.
"Govori, kar si sklenil, brat Krutiboj!" dejal je Ciril.
In starec se je dvignil in začel tiho, komaj slišno: ' "Stopite bliže in bodite priča moje vere; o brat, oblij moje čelo * vodo krsta!" ,
S hitrimi koraki je stopil Ciril h koritu in zaje vode. Sklonil je glavo Krutiboj in šepetal: "O Bog, verujem, verujem je k nebu oči apostol Slovenov in molil. Potem pa je izlil vode na starčevo glavo.
" V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha te krstim!"
Vsi navzoči so bili pokleknili in Ciril je začel moliti na glas. Vsi so molili ž njim. Ko so odmo-iili, je Krutiboj dvignil glavo m
^ej^1	v . a 4
' Sedaj pa poslušajte. Smrt mi je blizu, ah, tako že koprnim po njem, ker sedaj je mir v mojem srcu Vi pa čujte in ne obsodite grešnika, molite, da dobi usmilje-
na svoje ustnice, i "Ali mi odpustiš, Stregomil? j Govori, glej, bliža sc trenotek, ko ini bo oditi!'•'
Mladenič jc bil zajokal in po-.' navijal:
"Umri v miru, stric, umri v miru!"
Tedaj se je zravnal starce in ; velel Svitozori, naj pristopi, i "Otrok moj, tvoj oče umira, ali I mu morcy odpustiti?"
"Ti si mi bil vedno dober, ničesar ti nim&m odpustiti, samo ne umri mi."
j "Dete," odvrnil je mehko .starec, "z Bogom, dote." i Nepokor jc pristopil. _ .
"Položi na me in nanjo svojo roko, najina srca so zvezana!" I • "Ljubita se!" rekel je Krutiboj in padel na ležišče. Zaprl je oči, kakor bi spal. Medtem so stopili v sobo Metod in ljudstvo in vse je strmelo na čuden prizor.
"Njegova duša odhaja," dejal je Ciril braty.
"In ti si mu prinesel miru?" odvrnil je Metod.
"Miru in življenje, hvaljeno bodi ime Gospodovo!"
Starec je odprl oči in pogledal po ljudeh. Nasmeliljalo se iuu je iice in šepetal je:
"Z Bogom, bratje, jaz grem, ker sem truden; ljubite se in od
»v • , | , ,
pusrajte!
"Ljubite se in odpuščajte!" ponovila je množica. Starec pa jc zaprl oči, vzt repel al in vzdihull. visoko so sc dvignile prsi — Krutiboj je umrl.
"V miru počivaj, brat!" dejal je Ciril, in vsi so pokleknili in so molili zanj.
Odšla sta sveta brata in blago-vestnik Ciril jc kmalu za Kruti-bojcni odšel v nebeško kraljestvo ;vrnil se je Metod in sejal seme ljubezni v srca Slovenov. Nikoli več ga niso videli naši znanci, ne Stregomil ne žeiia njegova, Radoslava, ne Nepokor, ne Svitozora. V Mirišču pa je zavladal '" Dvignil	ljubezni in iz src ni izginil
spomin na brata, ki sta bila done-sla luč svete vere Slovenom. Verno slovensko ljudstvo ju časti in jima jc hvaležno, velikima priprošnjikoma Slovencev — svetima bratoma Cirilu in Metodu..
Najboljša mera spoznanja kakega človcv-i je doba—dolga, ali kratka, v kate.ri prihaja na sled. da je na slabem potu.
Ne delaj prijateljstva z norei in ne delaj se lforca s svojimi prijatelji.
•življenju, naj se ščiti s na roka
1951 wwm vam rmm	__
—---I*. Canal 2487. ■; >
rrfiimi
................................i....|0T9e
.......,............................. 1.50
..................................... 2.00
OFFICIAL ORGAN » of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION i	of the
_UNITED STATES OF AMERICA_^
""H_Issued every Wednesday.__I_.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United _States of America.__• ,
OFFICE:	i ' >
1951 Wert 22nd Place, _ ^ t o	CHICAGO, ILL.
__Phone: Canal 2487.______
Subscription price: -	«
For Members, per year........................................10.96
For Nonmembers.............................••••«••.••••••• l.ou
For Foreign Countries........................................ 2.00
»81
Proglas neodvisnosti Čeho-Slovakov.
Washington, D. C., 18. oktobra. Proglas neodvisnosti čeho-slova^ kega naroda, katerega je izdala danes začasna vlada v Parizu in ga sporočila tudi predsedniku Wilsonu se glasi sledeče:
"Proglas neodvisnosti čeho-slo-vaškega naroda po svoji začasni vladi:
V tem važnem trenotku, ko ponujajo Hohenzollerci mir, da bi s tem zaustavili zmagonosno prodiranje zavezniških armad in da bi zab ranili s tem razkosanje Av-stro-Ogrske in Turčije in ob času, ko ponujajo Habsburžani federa-lizacijo cesarstva in avtonomijo nezadovoljnim narodom, podvrženim njih vladanju, mi, tvoreči Če-ho-slovaški Narodni svet, pripo-znan po zaveznikih , in ameriški vladi kot začasna vlada Čeho-slo-vaške države in naroda — v popolnem soglasju z izjavo čeških poslancev, sprejeti v Pragi dne 6.
januarja 1918--in spoznavavši,
da federalizacija in avtonomija ne pomeni ničesar pod habsbursko dinastijo — delamo s tem in ob-javljamo ta proglas neodvisnosti.
To delamo vsled tega, ker mislimo, da se ne sme nobenega ljudstva siliti, da bi živelo pod kako oblastjo, katere ne priznava in ker znamo in ker smo trdno prepričani, da se naš narod ne more svo-l>odno razvijati pod krinko hal>s-burške federacije, ki je samo nova oblika, pod katero bi se denacio-naliziralo zatiranje, pod katerim smo trpeli že zadnjih 300 let. Mi smatramo, da je svoboda prvi predpogoj federalizacije in mislimo, da bi stopili prosti narodi centralne in iztočne Evrope lahko v federacijo, ako bi se jim zdelo to potrebno.
Ta proglas delamo na podlagi naše historične in naravne pravice. 'Mi smo imeli že neodvisno državo od 7. stoletja in leta 1526. Tedaj je ta neodyisna država za-vzeftiala Češko, Moravsko in Šle-zijo. Pridružili smo se Avstro-O-grski v defenzivni uniji proti turški nevarnosti. Mi se nismo nikdar prostovoljno^-udali z našimi pravicami kot neodvisna država v tej konfederaciji. Habsburžani so prelomili svoje pogddbe z našim narodom, ker so na nepostaven način kršili naše pravice in ustavo naše države, dasiravno so oblju-bovali isto držati; vsled tega odklanjamo, da bi ostali že zanaprej kot del Avstro-Ogrske v tej >ali drufiri obliki.
Mi se opiramo na pravico Češke, da bi se zopet združili z našimi slovaškimi brati iz Slovaške, ki je
na najbolj slovesen način ponovno naglasil suverene pravice naše ga naroda.
Nemci in Madžari so vedno nasprotovali temu priznavanju in Avstro-Ogrska — kloneča se pan germanizmu, je postala pr^va nemška kolonija in kot njena zaveznic^ na iztoku je povzročila zadnji spor na Balkanu, ter seda njo svetovno vojno. To vojno so pričeli Habsburžani brez dovolje nja ljudskih zastopnikov.
Mi ne moremo in, ne bomo torej živeli še vnaprej pod direktnim in indirektnim ukazom kršilcev Belgije, Francije in Srbije. — Ped navideznimi morilci Rusije in Rumunske. — Pod morilci 10,000 civilistov in vojakov naše lastne krvi in pod onimi, ki so izvršili brezštevilno zločinov v sedanji vojni proti človečanstvu. — Pod označenima dvema degenerirani ma in ne odgovornima dinastijama.
Mi ne bomo ostali kot del take države, ki nima nikake pravice več do obstanka in pod tako, ki je zavrgla temeljne principe moderne svetovne organizacije. Za njo pre ostaja samo še umetna in nemoralna politična stavba, ki naspro tuje vsakemu gibanju demokratičnemu in socijalnemu napredku.
Dinastija Habsburžanov, ponižana po podedovani zmoti in krivdi — je trajna nevarnost za sve tovni mir. Mi smat ramo tor^j • za svojo dolžnost napram čloVefan-stvu in civilizaciji, da pripomore-mo do tega, da bo ta dinastija padla in razpadla.
Mi odločno zavračamo takozva ne glavne trditve, da sloni moč dinastije Habsburžanov in Ho-lienzollerncev na božji .milosti. Mi to milost kraljev in cesarjev odločno odklanjamo. Naš narod je izvolil Habsburžane na češki pre: stol po svoji lastni volji in vsled tega ima tudi narod pravico kra lje in cesarje odstavljati. Vsled tega proglašamo torej dinastijo Habsburžanov za nevredno voditeljico našega naroda in ji prepovedujemo zanaprej vsako pravico, da bi vladali česko-slovaško zem Ijo,
as topništvom; naj iina
ke pravice. Vlada naj bo v parlamentarni obliki in naj pripoznava načela inicijative ter referenduma. Stalno armado se bo nadomestilo z milico.
Čeho-slovaški narod bo dalje izvršil kar najbolj mogoče socijal-nein el^onomske preosnove; velika posestva se bo pretvorilo v domače kolonizacije; pravice, plemi-čev bodo odpravljene. Naš,.narod bo prevzel nekaj javnega dolr ga Avstro-Ogrske, v veljavi Se pred vojno; vojna posojila ali dolgove sedanje vojne bo prepustil onim, ki so jih naredilj,
V svoji zunanji politiki bo Če-ho-slovaški narod prfevzel vse odgovornosti, za reorganizacijo izr točne Evrope. Sprejema popolnoma demokratska in socijalna načela narodnosti in prevzema načeld, da naj se vsa pogajanja in pogodbe vrše javno brez kake tajne diplomacije.
Naša ustava naj določa zmožno, racijonalno in pravično vlado, ki bo odklanjala vse posebne privile gije in prepovedovala razredne zakonodaje.
Demokracija je premagala teoretično avtokracijo. Militarizem peša. Demokracija zmaguje. Na podlagi demokracije bo človeštvo' rcorganijrirano. Sile teme so služile zmagi luči. Nast aja že davno zaželjena zora človečanstva.
Mi verujemo v demokracijo; mi verujemo v svobodo, v trajno svobodo.
Dano v Parizu, dne 18. okt. 1918.
Prof. Toma? G. Masaryk,
Ministr. predsednik in finančni minister; * General Dr. Milan R. Stefanik, Minister narodne .obrambe; Dr. Edvard Beneš, Minister zunanjih in notranjih • zadev.
v zapuščenem
katero s tem proglašamo, da naj bo zanaprej zemlja svobodnega in neodvisnega ljudstva ter naroda. '
Mi sprejemamo in se držimo i-dealov moderne demokracije, ka-koršne ideale smo gojili že stoletja. Mi sprejemamo ameriška načela, kakoršne je naznanil predsednik Wilson. Načela, za osvobo-jenje človeštva; načela prave e-nakopravnosti narodov in vlado, iz katere izvira vsa pravična moč z dovoljenjem ljudstva po vladi. Mi, narod Komenskija, ne moremo drugače, kot sprejeti načela, izražena v izjavi ameriške Neod-bila nekdaj del naše narodne dr- visnosti; principe Lincolna in de-žave, kasneje pa odtrgana od na-'klaracijo J>ravic ljudstva ter dr-
Trpljenje Slovencev v Avstriji.
šega narodnega telesa in pred 50 leti inkorporirana ogrski državi ali Madžarom, ki so tekom zadnjih 50 let vsled njih nepopisnega nasilja in zatiranja svojih podložnih narodov izgubili vse moralične in človeške pravice vladati komu drugemu, kakor samemu sebi.
Svetu je znana zgodovina naše borbe proti habsburškemu zatiranju, začetem in vprizorjenem pod znanem avstro-ogrskim dualistič-nim kompromisom iz leta 1867. Ta dualizem je samd sramotna organizacija krute sile in izrabljanja večine po manjšini; ista je naravnost politična zarota Nemcev in Madžarov proti nam samim, kakor tudi napram drugim Slovanom in latinskim narodnostim monarhije. Svet pozna naše pravične zahteve, katerih niti Habsburžani sami niso upali zanikavati. Franc Josip je
žavljanov. Za ta načela je naš na red prelival svojo kri v znanih husitskih ^6jnah pred 500 leti; za ravno taka načela pretaka tudi da nes naš narod svojo kri ob strani zaveznikov na Ruskem, v Italiji in na Francoskem.
Mi hočemo torej samo očrtati glavna načela ustave čeho-slovaš kega mtroda; končna odločba glede ustave same bo izročena v roke postavno izvoljenih zastopnikov osvobojenega in združenega ljudstva.	x
Čehorslovaška država naj bo republika. Ker bo njeno trajno načelo — napredek — bo jamčila popolno svobodo vesti, vere, u-metno8ti, literature, znanosti, govora, tiska, pravice zborovanja in peticij. Cerkev naj bo ločena od države.	i
Naša demokracija naj sloni na
O. A. je priobčila te dni'nad vrie zanimivo pismo nekega slovenskega narednika v Toulonu* Frart-j cija, ki poroča, kako ravna "e. kr" avstrijska vlada z našim slovenskim narodom*. To pismo se nam je zdelo tako zanimivo in pomembno, da ga priobčujemo tudi mi dobesedno kakor sledi:
Toulon, Francija, 11. sep. / Cenjeno uredništvo. Oprostite*, da vas mogoče nadlegujem z mojini dopisom, jako bi vam bil hvaležen, če dobim prostora v vašem cenjenem listu. Imel sem priliko govoriti z prostovoljci, ki so prišli iz Amerike. Gospod Jager mi je v kratkih potezah očrtal ves položaj.
Pred par dnevi sem prišel iz Rusije. Bila nas je lepa družba Slovencev. Potovanje je bilo kaj prijetno.
Dospevši v Toulon nam je bilo javljeno, da za nekoliko dni pride iz Amerike kakih tisoč prostovoljcev. Vest je bila jako burno sprejeta, in jaz sem računal, da bode med njimi od/200 do 300 Slovencev. Toda računal sem po starem pregovoru brez krčmarja.
Rojaki Slovenci, ki živite v najbolj svobodni državi, tam kjer je človek človeku brat, kjer vam zlata domača govorica ni zabra-njena, kjer je pot k napredku odprta, preselite se v duhu za staro ognjišče, kjer vam je prvikrat tekla zibeljka v okviru svojih domačih, katere ste pustili v rokah tujca, ko ste odšli v Ameriko. Dovolite mi, da vas na kratko seznanim kaj vse je /godilo v naši stari domovini m pozneje v Rusiji za časa štiriletne dobe v vojni.
Takoj ko se je zvedelo, da je Avstrija napovedala Srbiji vojno, je bilo v naših krajih objavljeno mobiliziran je in preki sod vseobe-nem. Bilo je ravno v nedejjo, ko so se prvi fantje in ijiožje poslavljali od svojih dragih, mbrda za vselej. Strašno je bilo gledati kako se žena vije možu okoli .vratu, zavest, da ga vidi zadnjikrat, mu še stiska otroka v zadnje očetovo objetje.
Mati stiska sinu desnico in ga materinsko poljublja, toda piščal stroja je že vtihnila, tlak se sko-ro pomiče naprej, jok je odhajajočim zadnji pozdrav.
Pričela se je doba trpljenja. Le pismonoša je tupasem razveselil žalostno srce, a tudi to je poneha-
jga naborom irij retacije so bile na dnevnem redu. Na tisoče faktov bi vam lahko napisal, toda naj bo za enkrat samo glavni. Komaj prvi dan mobilizacije je minul, že je na ljubljanskem strelišču bilo obglavljenih ali obešenih kakih trideset naših .najboljšilv slovanskih mož» in to raditega, ker so izjavili, da v boju proti bratom ne dvignejo orožja..
' Koliko naših kmetov je bilo obsojenih na večletne ječe, koliko interniranih, nekateri pa brez vsake sodbe ustreljenih! Jaz sam in z menoj 26 drugih Ipavcev nas je bilo vsaj toliko* srečnih, da &mo bili pod policijsko kontrolo, ako nas ne bi rešila vojaška suknja, ne vem kaj bi bilo z nami.
Ana Princes, doma na Hribu v Vipavi, poročena in ki živi v Trstu, je šla v mesnico po meso ter ga plača z desetkronskim bankovcem. Mesarica ji je premalo dala drobiža nazaj, nakar jo je ona opontnila. Mesarica je pa molčala in šla na ulico, kjer je poklicala policaja ter došlemu stražarju povedala, da ^e A. Princes ravnokar kričala: Živio kralj Peter. Aretirali so jo; Ubožica sa ma ni vedela zakaj je aretirana. Prosila je policaja naj jo spusti, prisotne priče« same Italijanke so pa' molčale. Sedela je nekoliko ča sa v Trstu v zaporu, kjer je tudi porodila, pozneje so jo pa odpra vili na ljubljanski grad, kjer je od žalosti umrla z novorojenim o-trokom vred.
Po ljubljanski ulici je šla sta ra ženica, nad 70 let je štela. Rekla je samo: Kaj je motilo tegn starca na Dunaju, da na stqra leta napove vojsko. Dobila je šest mesecev težke ječe. Samo na gradu v Rihembcrku je bilo nad 600 Slovencev zaprtih. Aretiranci v ječah so se morali vsak dan vež-bati v vojaških vajah, in vsaka druga beseda je bila: "du Koe-nigsiiioerder". Radi slabe hrane in še slabejšega zraka v zapornih sobah jih je nad polovico pomrlo. Bolje je bilo za nje, ker so prestali silovito avstrijsko trpljenje.
Preselimo se iz domačega za-peČka v snežne Karpate, da se prepričamo kako se tam godi našim fantom in mk>žem. Napisal vam bom samo to, kar sem sam videl in slišal, in kar nam je bilo prečitanega v vojaških naredbah.
Dne 16. januarja, 1915. okoli poldne smo imeli zbor celega bataljona. Pregledovalo se je koliko municije ima vsak,, in ako ima vsak rezervno mesno porcijo. Po pregledu je moralo deset mož starih od 40—45 let zato ker so pojedli vsled glada rezerno porcijo, s polno vojaško opremo v snegu do pasa begati, semintja (lauf-schritt) ter "nider" in "auf". Toda ne mislite, da je bilo to dovolj. Prišel je mlad, smrkav poročnik, spolnil je pravkar dvajset let, po imenu Haine, rodom Nemec, doma iz Metlike na Dolenjskem. Ta smrkavi poročnik je vsakega moža, ki je menda vsak oče več otrokom,, po desetkrat o-klofutal, tako da je vsakemu kri lila iz nosa. •
Na primer pri 97 pešpolku sla dva vojaka odnesla tri cigarete, za kar sta plačala s svojim življenjem. Poročnik Casagrande, doma iz Ajdovščine, je ustrelil devet vojakov, ker so bili preveč zavedni in je dobil za to od avstrijskega cesarja svetinjo za hrabrost. Sploh so avstrijski oficirji, Nemci, streljali naše fante zato, da so videli kako človek pade, ko mu kroglja prebije lobanjo ali srce.
Za tiste, ki so na pohodih zaostali ra'di morebitnih ran ali ozeblin na nogah, ali kateri so bili tako izmučeni, da niso mogli na prej korakati, so imeli nemški o-ficirji po dva metra dolge gorja-če ter so jih bili toliko časa, da so bili mrtvi. Kateri pa je imel samo malo fizične moči še, je vstal s krvavim srcem in dušo, da se ogne mukam strašnega šibanja tevtonske kuLture.
Koliko so jih obesili na drevesa za roke! Mislim, da vam bo ta slika dovolj jasna, da premisli kako je ko človek visi za rpke, z zvezanimi nogami se skoro dotika tal v takem mrazu kot je bil v Karpatih visi razpet med nebom in zemljo!
Mnogokrat so te uboge sužnje rešili Rusi, bilo je pa tudi, da so
obešeni u-tarča Rusom in Av-Videl sem mnogo tru-slovanskih vojakov, ki so i-sto krogelj v svojih tele-i so pa toliko časa, dokler jih dobra duša kakega Rusa ni odrezala in pokopala k večnemu počitku. Jaz sam sem večkrat visel po dve uri* tako da ko so me osvobodili sem padel na zemljo nezavesten, vrvi so mi pa povzročile globoke rane na rokah.
Karol Petrič, doma na Hribu v Vipavi je služil pri dragoncih v Slovenski Bistrici na Štajerskem. On mi je pravil, ko sem ga srečal v Sibiriji, koliko naših je bilo o-oešenih in ustreljenih v Premy-slu.
Pustimo leto 1914 in 1915 in poglejmo kako je bilo v letu 1916 in 1917 doma in na fronti. Povsod so že pobrali vso živino in konje ter može in fante. Kar je i-mel kmet, so mu pobrali. Vse je bilo pusto in prazno. Splošen glad je nastal. Otroci se drže materinega krila, smrtno bledi, vsaka ko-ščica v telesu se jim trese od lakote. Solze jim drče po obfazu, nemo gledajo trpečo mater in jo prosijo kruha. In mati sama že dva dni ni jedla, tolaži jih, da se tata kmalu vrne in prinese mnogo kruha in kolače v. v Koliko malih otročičev, polnih življenje, ponos naroda našega je že podleglo posledici vojne in položilo svoje mlado otroško življenje na žrtvenik nečloveškega narodnega trpljenja!
Največje gorje pa občuti naš narod, ko je napovedala vojno I-talija. Izmenili so jim domače župane ter na njih mesto postavili nemške feldweble, ki so naravnost terorizirali naše ljudi. 16. ja nuarja, 1915, sta bila pred mojimi očmi ustreljena dva Slovenca v Zborovem na Ogrskem, ker sta pri nekem napadu na Ruse nekoliko zaostala. Oba sta služila pri 26 domobranskem polku.
Letošnjega leta 25. februarja sta dezertirala Slovenca Franc Travnar in Karol Šile. Oba sta bila na italijanski fronti, prvi doma iz Podsabotina, drugi iz Mirne pri Gorici. Sedaj sta oba prostovoljca v jugoslovanski armadi in sta mi javila sledeče: Leta 1916 smo bili na tirolski fronti. Hrana je bila pod kritiko. Koli kor skladov živeža smo vzeli Italijanom, toliko so jih tudi meni vzeli, mi smo pobrali njik ostanke. Če pa je bilo treba nastopiti, so nas vselej naprvo pognali v klanje, kadar se je delil živež, smo bili vedno zadnji. Ko smo ne koč stali v rezervi in že par dni nismo dobili nič jesti, so mnogi pojedli rezervno porcijo, a kruti Nemci so zato 70 mož in fantov obesili. Opomniti moram, da je bi lo to pri 17 pešpolku, torej pri naših kranjskih Janezih.
Na srbski fronti je bil ranjen Slovenec kmet Klenšek iz Solkana. Ležal je po raznih bolnišnicah, pa je kljub temu ostal invalid. Ko se je pa potem vrnil domov in se zopet počutil srečnega okoli svoje družine, pride k njemu v sobo mažarski vojak, ga vrže iz postelje sam pa leže k ženi. Seveda se je med obema vnel boj, in Madžar je podlegel Klenško-vim pestem. Toda zato je bil Klenšek kot invalid obsojen na smrt.
Našim ljudem so bili leta 1915 1916 na Goriškem pravi sodni dnevi. Godila so se strašna zver-stva. V Gorici je bilo več smrtnih slučajev vsled nasilstva. Marsikatero mlado dekle je položilo svoje zdravo življenje zverski strasti Madžarov in Nemcev na žrtvenik.
Ker drugih deklet ne poznamo, vam opišemo samo zgodbo neke ga osebno poznanega dekleta. De klica se piše Koršič krstno ime sem pozabil. Doma je iz Oslovje-ga pri Gorici. Ko je nekoč bežala od doma pred. Italijani v Gorico in se tam naselila, so ponoči udrli v njeno stanovanje Mažari, da u tolažijo svojo divjo mongolsko strast, a ubogo dekle so zjutraj našli mrtvo v te mpoložaju.
Leta 1917 meseca januarja jc bil Travnar na Zgornjem Štajerskem ob Ogrski meji v taborišču, kjer so bili naši begunci iz Mirne, Gorice, Standrža, Volčje Drage in_ raznih drugih krajev Goriške. Pripoveduje kako se je vstra-šil, ko je zagledal naše ljudi. Ležali so v barakah na podu brez slame in pokrival, njih lica so bila mrtvaško bleda, in le s teža\o so se ti živi skeleti premikali semintja. Vsa hsana jim je bila dve
žlici starega zelja in to samo opoldne.
Nekateri so se napotili v mesto da si kaj kupijo, toda sredi pota jih je straža ustavila ter za vzgled, da bi drugič ne silili v mesto, jih je kaznovala na mestu s smrtjo. Drugi so bili bolj previdni, šli so čez mejo v prvo ogrsko vas in si tam kupili nekaj mo.ke. Toda prvič in drugič gre, tretjič se rado ustavi, in tako je tudi bilo. Namreč ko so se žene in otroci tretjič napotili, so sicer v vas dospeli in kupili, a na povratku jim skrita mažarska patrola živil ne vzamte, ampak jih plavajoče postrelila in niti eden se ni rešil. Sploh je pravil Travnar, da jih je v taborišču vsak dan do 30 u-mrlo. Kar je pa ostalo doma, so jim vojaki Nemci in Madžari pokradli vse in jih cejo pretepali Žene v najlepši dobi svojega življenja, ako so si hotele oteti življenje so se morale prodati nenasitni mongolski ali tevtonski duši, da sq po večkratni zlorabi dobile košček kruha.
Gospod Maks Kobler, doma iz Ljubljane, sedaj dobrovoljec in kapitan v jugoslovanski armadi mi je pravil, da je večkrat sam videl kako so mučili naše ljudi in je bil petkrat prisoten na lju bljanskem strelišču, kjer so streljali naše fante. Na primer pred prih.odom Italijanov v Gorico so naše ljudi poslali nazaj iz mesta, kdorkoli je ostal, so vsakega z bajonetom zaklali; le redki so bili, ki so se skrili in rešili življenje.
Rojaki! Mislim, da se ne čudite, zakaj se je nas v Rusiji zbralo nekaj tisoč Slovencev, da smo zgrabili za orožje in šli v divji Dobružki boj proti temu tiranu, ki ubija neprestano naš narod.
Rad bi videl in slišal, kako bi-jejo vaša srca, ko berete te grozne novice iz stare vaše zapuščene domovine. Poglejte naše otročiče, kako umirajo kot črvički, katere pohodi kruta nemška peta. Umirajoči kričijo po osveti, toda nikogar ni.'
Štiri leta nam že ne sije domače solnce in nas ne nosijo rodna tla, izmučeni raznih bolezni in Krvavih ran se plazimo iz fronta na front, toda pogum nam ni padel in nam (ne bo.
Mi smo zapustili mačeho Avstrijo, toda zvesti smo ostali Sloveniji materi. Pripravljeni smo na vse, nas ne straši smrt, kateri gledamo vsak dan v obraz, boljša je smrt kot suženjski dnevi. Pridite zvesti sinovi domovine, pomagajte oteti domovino iz rok 'so vragov.
Ciril Kobal,
Vipavec, dijak-narednik.
PODPIRAJTE PREDSEDNIKA!
Dve stvari sta, kateri naj bi služili kot vodilna misel povodom bližajočih se volitev zveznih senatorjev in kongresnikov.
Prvič: 100% amerikanizem in domoljubje kandidata. Med enim in drugim ne sme biti nikakega vprašanja.
Drugič: Podpirajte predsednika !
Ako bi bili izvoljeni možje izven njegove stranke, bi to ne pomenilo popolno podporo napram predsedniku.
To podporo bo pa predsednik dobil, če bodo izvoljeni taki možje, ki se popolnoma strinjajo s predsednikovimi načeli v vojni in miru.
Složno delovanje v Washin£-tonu je velike važnosti a z vspeh vojne na tak način, kakor je velike vrednosti poveljevanje pri vojaštvu na bojnem polju. To ni samo teorija, to je fakt.
V minulih letih je stal ameriški narod stalno ob strani prave in močne stranke. Lincoln je nekoč povdarjal: 'da ni treba pretepati konj, dokler križajo kako reko." Ta rek velja tudi za danes, kakor je veljal v civilni vojni. McKin-leya je podpiralo ljudstvo za časa špansko-ameriške vojne in ravno tak oklic velja tudi danes za predsednika Wilsona in njegovo stranko.
Glasovanje za demokratske člane kongresa in senata pomenja vspeh v vojnem času in mirnem času.
Izgube Angeležev. London, Anglija, 17. okt. — Router jevemu "iavestju se poroča, da je od začetka vojne, do sedaj žrtvovalo že okrog 1,000.000 Angležev svoje življenje za domovino.
T——
m.. da« 2.
drža* Illinois, dne 12. jantarja, 1898. GLAVNI URADi joliet, ill.
TeUfo* 1048	"
v Jottato,
od ustanovitve do 1. sept. 1918 skupna izplačana podpora
$1,454,679.97.
ir
r
F
t
/
I
GLAVNI URADNIKI: •-redwdnik: Paol tSchneller, 6318 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, t. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago 8t., Joliet, III. II. Podpredsednik: Math Jerman, 321 PalmSt., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: jcmp Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10 St., Waukeeai 111 -Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, »206 Commercial Av^^Chi^' I1L Vrhovni xd ravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Rajnor Ave., Joliet, DL Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, DL Math Koetainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia. Minn. John Mravintr, 1107 Haslage Av*., N. 8. Pittsburgh, Pa. Prank FranžiČ, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
f	POROTNI ODBOR:
Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pitteburgh, Pa/ Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St, Chicago, HI.

l	PRAVNI ODBOR:
Anton Bnrgar, 82 Cortlandt St, Hew York, N. T.	\
- J^8eff J?USSt, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio, f Frank Plemel, Rock Springs; Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S.JEDNOTE":
Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Tolefon Canal 2487.
NOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, DL
Vesela novica članom in članicam K. S. K. Jednote v državi Indiani.
Z veseljem naznanjam članom in članicam društev K. S. K. Jednote v državi Indiana, da sem prejel od zavarovalninskega departmen-ta imenovane države postavno dovoljenje (licence) za poslovanje v omenjeni državi. Dovoljenje je bilo izdano Jednoti dne 15. okt. t. 1. S tem dovoljenjem ali licenco je K. S. K. Jednoti postavno dovoljeno poslovati v državi Indiana. Vsled tega je lahko vesel (a) vsak član in članica pripadajoč (a) k enemu ali drugemu društvu v zgoraj omenjeni državi in je radi tega upati, da bode vsak(a) po svoji moči agi-tiral(a) za K. S. K. Jednoto bolj kot kedaj poprej in pridobival (a) kolikor mogoče največ novih članov in članic. Na delo torej dragi so-bratje in sosestre, da se članstvo naših društev v državi Indiana pomnoži, ter tako pokažemo zavarovalninskemu oddelku, da smo vredni priznane nam. uradne poslovnice in smo vsled tega hvaležni gospodom uradnikom zavr. departmenta.
Z bratskim pozdravom,	«
Josip Zalar, tajnik. Glavni urad 17. oktobra 1918.
OSMI J&KAZ	a
izplačil nakazanih Mr. A. Mitchell Palmer, Alien Property Custodian (oskrbniku tujezemskega premoženja), Washington, D. C.
Zadujič poročana izplačana svota.......................$43,573.00
Cert. št. 21608, Louis Mramor, dr. št. 93, svota____$350.00 $ 350.00
Skupno nakazana izplačila.....:..............$43,923.00
Brata zastopnika zgoraj .imenovanega društva prosim, da blagovoli to vpoštevati in izplačilo vknjižiti v zastopniško knjigo. Z bratskim pozdravom
Josip Zalar, gl tajnik.
Glavni urad K. S. K. J., okt. 1918.
EKONOMSKO-SOCIALNI OD -SEK JUG. NAR. SVETA.
Jugoslovanski Narodni Svet, zavedajoč se vseh dolžnosti, katere ima napram bodočnosti našega naroda, in zasledujoč razvoj svetovnih dogodkov ne samo z vojaško-političnega gledišča, ki osigurava na podlagi ogromnih žrtev našega naroda in zmage pravice in demokracije tudi nam svobodno, demokratsko in veliko državo, je posvečeval in posvečuje največjo pozornost vsem ostalim vprašanjem, katera je spravila ta vojna na površje in katera so v zvezi z ekonomskim napredkom in socijalnim raz-: vojem posameznih narodov po vojni.
Vsled tega je smatral na svoji plenarni seji dne 8. t. m. primer nim, da osnuje v svojem krilu eko-nomsko-socijalni odsek, katerega naloga je:
1.	s proučavanjem splošnih e-konomskih razmer, katere je vojna do danes povzročila,*in v zvezi s aocijalnimi izpremembami, katere se bodo občutile po celem kulturnem svetu, pripraviti in omogočiti tudi v naši bodoči državi uresničenje vseh onih demokratskih ustanov, ki zahtevajo na principu nadaljnega in boljšega razvijanja človeštva, da se izrazijo v vseh pojavih našega narodnega življenja načela zdrave socijalne kooperacijam najširše demokraciji;
2.	v zvezi z ostalimi narodnimi faktorji z nasveti in delom olaj -sati in podpirati ekonomsko rekonstrukcijo naših, po vojni opusto-»enih dežel;	'
3.	osnovati čimprej ekonomsko or&anizacijo našega naroda v Zdr. d^avah z osnovanjem takih, iz-*Unčno narodno-ekonomskih usta-
nov, katere bodo služile tudi našemu izseljenemu narod in naši ma-teri-domovini zq osiguranje svo -bodnega ekonomskega razvoja. Na podlagi tega, zasledujoč vsak pojav našega narodnega in osvo -bodilnega gibanja in delovanja v Severni Ameriki, izjavlja z ozirom na Prvo Ameriško-Jugoslovansko Izvozno in Uvozno Društvo v Chi-eagu, da nima naše narodno gibanje ničesar skupnega s tem društvom, ker je bilo poskušano, da se osnuje na ne sedanjemu času odgovarjajočem in nedemokratičnem temelju ter tudi reklama sama za to društvo ne sloni na solidni podlagi, tako da to društvo ne nudi dovolj jamstva, da bodo zaščiteni ekonomski interesi našega naroda in da bodo njegovi prihranki uporabljeni za rekonstrukcijo in razvoj naših, pred vojno zapuščenih, tekom vojne pa opustošenih po -krajin.	\
V ekonomsko-socijalni odsek so bili izvoljeni sledeči člani Jugoslovanskega Narodnega Sveta: Don Niko Grekovič, Pavel-Schnel-ler in Rev. Krajnovič. Za referenta je bil odbran dr. Ivan Bonači. Pisma naj se naslovijo: Jugoslo -vanska pisarna, Ekonomsko-Soci jalni odsek, 932 Southern Bldg., Washington, D. C. Washington, D. C:, 12. okt. 1918.
Jugoslovanski Narodni Svet.
BLIŽNJE SOCIALNE NALOGE SLOVENSKEGA LJUDSTVA.
(Iz predavanja Abditus-Prepeluha
v Trstu.)
/
(Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.)
Staroliberalno načelo je bilo, da se država nima vtikati v gospodar-
žava, ki je bila dosedaj zgolj politična tvorba, je postala nekak razsodnik v gospodarskih bojih, presojajoč seveda vse s svojega posebnega vidika. V svojih socialnih bojih se je namreč ljudstvo bolj in bolj oslanjalo na drŽavo, ki je kot politični in militaristični organizem postala s svojim pravom tudi organično zaokrožena gospodarska enota. Sedanja vojna je vsepovsod pokazala, kako velika je danes moč in oblast države. Država je-prva in zadnja instanca državljanov. Ker je njen poirien tak, je naravno pač težnja strank in ljudstev, uveljaviti se v državi. Razumelo je to tudi slovensko ljudstvo, ki ravno v današnjih dnčh povdarja svojo poglavitno socialno zahtevo ter se je izreklo zo svojo politično osvoboditev.
Slovensko ozemlje ima vse predpogoje za gospodarski razvoj, toliko glede lege, kolikor glede pridelkov, sirovin, prirodnih bogastev, itd. In vendar Slovenec ne more živeti na svoji zemlji, ter se izseljuje. Kje tiči vzrok t
Poglejmo, kako živimo in od česa. Predvsem smo kmetje in delavci — proletarski narod smo. To moramo, imeti vedno pred očmi, in po tem moramo uravnati svoje hotenje in udejstvovanje, da se bomo borili za realne reči. Statistika iz leta 1915. nam kaže precej dolično sliko našega notranjega življenja. V deželah, kjer bivajo Slovenci, ge bilo 1.211.319 poljedelcev, od teh: samostojnih posestnikov 305,066, poljedelskih delavcev 225,911, dninarjev 68,184, družinskih članov, ki so pomagali pri poljedelskem de hi pa 489,301. V industriji je bilo 68,598 samostoj nih podjetnikov s 6129 pomagajo-čimi družinskimi člani, 247,793 pa delavcev in 15,170 dninarjev. V trgovini je bilo zaposlenih 55,714 samostojnih trgovcev z 12,173 poma-gajočimi družinskimi člani, 78,096 delavcev in 14,772 dninarjev. Seveda se nanašajo številke na celotne dežele Primorsko, Kranjsko, Koroško, JŠtajersko, kjer prebiva več ali manj tudi drugorodcev, ki tvorijo pretežen del gospodarsko samostojnih oseb.	•
Poljedelska produkcija sloven -skih dežel je znatna, vendar zaostaja za poljedelsko bolj naprednimi deželami. Dala bi se produkcija a primernimi odredbami in poukom še dvigniti Živine so naše dežele pred vojno tudi v velikem številu redile. Osobito pa imajo mnogo gozda (Štajerska 46.8%, Koroška 44.1%, Kranjska 44.4%, Trst 23.3%, Goriška 23.2%, Istra 33.2% vsega površja.) Lesa se torej mnogo izvaža. Naravnih vrednot (rujavega premoga, živega srebra, svinca, kositra) imamo v precejšnji meri. Pomanjkuje sicer železa, a vodnih sil, — skoro .povsem neporabljenih še — ima naše ozemlje mnogo. Slednjič še morje! Imamo torej približno vsega dovolj, da moremo neodvisno živeti, ako svoje narodno gospodarstvo ure -dimo po načelih socialne pravičnosti. Imamo? kdo ima, oziroma poseduje vsa ta prirodna bogastva? Kmetijska odveza od leta 1848. je bila izvedena le polovičarsko. Največ gozda je ostalo fevdalcem, tujim kapitalistom, državi, verskim, študijskim in drugim fondom. Domače ljudstvo od njih nima drugega, kot revne dninarske zaslužke . In pravtako je z rudninami, vodnimi silami, zdravilnimi vrelci itd. ICmetijska odveza od leta 1848. se mora izvesti cd konca, da pride slovensko ljudstvo do svojih prirodnih zakladov, da si ustanovi svojo narodno industrijo, za katero rabi kapital, a ga nima kje vzeti.
Velikega pomena za Slovence je bila ideja organizacije in pa zadružništva, ki ji je sledilo. Zadružna organizacija je izvršila že čudeže v boju za gospodarsko osvoboditev ljudstva. Po vojni bo njen ptrtnen še narastel, ako bo njen u-stroj res demokratičen; posredovati bodo morale zadruge med zadružno organiziranim poljedelcem in meščanskim konzumentom, ter izločiti vse- one posredovalne pijavke, ki jih ravno sedaj tako hudo občutimo. Slovenci smo svojo zadružno organizacijo sicer že precej razvili, vendar manjka mnogo do njene popolnosti. Predvsem rabimo tudi tu kapitala in smemo ga po vsej pravici zahtevati od drža ve, ki za naše -zadružništvo dosedaj ni storila se ničesar. Zadružna organizacija mora uničiti s svojim smotrenim delom gospodarski egoizem in vzpostaviti bratstvo in
dela — telesnega in duševnega.
Socialna vzgoja potom dela v organizacijah nas vodi na vedno nova razgledišča, tako je na primer z idejo delavske kontrole produkcije in prometa, ki bi bila pri nas umestna. To je ideja, ki nam jo je poleg drugih deloma slabih, prinesla ruska revolucija. Delo v organizacijah, zlasti v zadružništvu je namreč naše delavsko ljudstvo vsposobilo za soudeležbo v raznih vodstvih velikih obratov, v katerih je zaposleno. Ta ideja delavske kontrole se zdi kaj praktična, če se poglobimo vanjo. Delavstvo bi se na ta način na primer na lastne oči prepričalo o možnosti ali ijemožnostl realizacije raznih socialnih zahtev. Spekula cija bi se preprečila, pospešilo bi se socializacijo gospedarstva. Le s smotrenim delom in socialno vzgojo ljudstva se more osvoboditi delo, nikakor pa lie z revolucijski-mi dekreti, ki obvise v zraku, kakor kaže dosedanji boljševiški izgled. Pred vsem pa vodi do tega cilja le preko demokratizacije vsega javnega življenja.
Država se mora poprijeti prave socijalne politike. Nekaj se je že storilo pred vojno, za Čas po vojni pa je to vse premalo. Predvsem treba doseči splošno socialno zava rovanje za starost in onemoglost. To bo poglavitna obrambna jez proti bedi, ki bo sledila vojni, to je poglavitna terjatev slovenskega delavskega in kmetijskega prebivalstva. Je pa še mnogo drugih perečih socialno političnih vpračanj. Omenimo le varstvo mater in do -jenčkov. Za industrijsko delavstvo se morajo vspostaviti delav -ske zbornice. Pereče pa je vprašanje o zavarovanju proti brcaposcl-nosti, ki se ne da več odlašati, istotako ne skrb za vojne invalide. Velike važnosti pa je preustroj naših občin, razširjenje njihove samouprave. Komunalni politiki bo treba posvetiti posebno pažnjo.
To jc v kratkih potezah vsebina na globokih ftiislih bogatega Abdi tusovega predavanja, katero je imel 25. maja 1.1. v Trstu in katero je podprl s številnim statističnim materijalom. Iz tega kratkega poročila po spoznajo že lahko naši rojaki, da je predavatelj takore -koč dobro opisal tudi ameriške razmere, ki vladajo sedaj v tem vprašanju.
vseh stanov, ki žive od imela vstaja namen: osvoboditi se
od tuje gospode. ^^^^^^^
Ta tuja gospeda je živela po gradovih. Kako pa je prišla tja ? Po kakšni pravici ? Po nikaki! Ako je kak Jklativitez pomagal cesarju pri njegovih vojskah, ga je cesar poplačal s tem, da mu je dal kos slovenske zemlje in mu podelil plemstvo. "Plemič" si je sezidal grad in kmet mu je moral delati. Po kakšni pravici?
Zgodovina nam pripoveduje, da se je slovenski narod naselil pri svojem preseljevanju ob rekah Dravi, Savi in Soči in je zasedel pokrajine globoko v alpah. Narod je bil združen v "zadrugah'^ in j-j imel svoje župane. Danes bi rekli, živel je v občinah, to^je, občii^ je bila temelj organizacije. Ker je bila njegova domovina razcepijo na po gorah, je bila ta organizacija zelo primerna, toda škcdlji-va je bila v tem, ker se niso v»e občine združile v eno državno celoto.
Narod pa je kmalu izprevidel, da potrebuje nekak skupni notranji red, zato si je izbiral svoje vojvode, ki jih je slovesno ustanavljal na GospOsvetskem polju. Toda narod še ni dosegel v tem času one kulturne stopinje, ko si narod sam napiše po svoji volji zakone. Vse kar se je dogodilo na Gos-posvetskem polju, je bilo le ustno, nič ni bilo zapisanega in narod je živel po svojih starih pravilih, ki so se ohranila od roda do roda. Nemci pa so* začeli med nas širiti krščanstvo in so se pr item polastili naše zemlje. Zgodilo se je ka kor pravi Prešeren:
"Na tleh leže slovenstva stebri stari,	^
v domačih šegah vtrjcnc postave,
v deželi parski Tecel gospe duri."
Torej "v domačih šegah vtrjene postave" so propadle in zavia dalo je nemško nasilje.
Te nasilje je rastlo od leta dt. leta. Ako so spočetka še priznavali vojvode na Gosposvetskem polju naredu njegove pravice, je propadlo s časom tudi to. Zavladalo je popolno brezpravje, ko jc mogel nemški grajšČak s slovenskim kmetom delati kakor je hotel.
V teh težkih časi se je kmet spomnil na svojo "staro pravdo
Pravda je pomenila v tedanjih časih toliko kakor pravica, zakon. Tako vidimo na primer pri Rusih isto. Rusi so imeli okoli leta 1000 že lepo razvito državo, a manjkalo jim je zapisane podlage. Zato jc dal knez Jaroslav napisati domače stare zakone v zbirko, ki je dobila ime "Ruska pravda." To je najstarejši ruski zakonik, zbirka onih pravil, ki so tekom let postala narodu njegov zakon, po katerem je sodil, kaj je prav in kaj je krivo, kaj je pravica in kaj je krivica.
Naši stari Slovenci bi bili tudi napisali svojo "slovensko pravdo," ako bi jim bil dopuščal čas. Toda predno je njih lastna kultura dospela tako visoko, so padli na nje tudi sosedje in so jih podjarmili. Pa kaki pravici? Ali no ime-liNemci to kje zapisano, črno na belem? — Ali jim je kdo dal pravico vladati nad nami in nad našo zemljo? Nihče. Bila jc to čisto navadna krivica, nasilje proti narodu, .katerega sile so bile preslabe, da'bi se mogel braniti. V teh časih ni mogel narod upati na nič drugega, nego na svojo staro pravdo, to je, na svojo staro pravico, da je ta zemlja njegova last.
In zdi se, da je vsaj na zunaj dosegel spoštovanje do svoje lastnine, kajti deželni knez je moral na Gosposvetskem polju obljubili da bo vladal po pravici. Seveda so bile to le navidezne pravice, kajti na gričih so vzrastli gradovi, m kaj je mogel proti njim ubogi tlačan ?
Od leta 1414. pa sploh ni nihče več prišel na Gosposvetsko polje. Čemu tudi? Saj pravicc itak ni bilo več. Vladal je graščak, in Slovenec je postal suženj na svoji lastni zemlji. Ni imel niti svoje občine, kjer bi sam odločeval, niti svojega zakona, po katerem bi sodil, niti višje oblasti, kjer bi se pritožil: grajščak je bil njegov najvišji gospod — in valpet njegov gospodar.
Aškerc je podal lepo sliko naših kmetov pred cesarjem Maksom., kjer govore: "Mi sejemo, grad nam požanje, njegovo vse, naše pa nič, in zajterk naš to je — tlaka, večerja pa valpetov bič.'
To je bilo leta 1514. ko so se začeli kmetje družiti v "punt" in
KAJ NAM JE NAdA "STARA PRAVDA?"
Leta 1514. (torej sto let pozneje, ko je zadnji Habsburgovec na vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju, obljubil v roke naroda, da bo vladal in sodil popra-vici, je nastalo po vseh slovanskih krajih veliko ljudsko gibanje, ki je segalo globoko v Korotanske gore in se je razširilo po vseh naših deželah po Štajerskem in Kranjskem in na Zagorje.
Nastal je "Kmečki punt" — prava ljudska vstaja proti tujemu gospodstvu, punt prihaja od nemške besedo- "Bund", ki pomeni zvezo, torej pomeni to gibanje "zvezo kmetov," to je združenje tlačanov proti samolostni gospodi. Vstaja je bila tako velika, da pišejo o nji nemški kronikarji, ki pravijo, da slovenski kmetje vpijejo in zahtevajo povsod "staro pravdo" in da vabijo vse na boj z besedami: "Le vkup, le vkup uboga gmajna."
Ta vstaja slovenskih kmetov je bila nasilno zadušena, a se je ponovila 50 let pozneje leta 1571, še v večji meri. Takrat so se ji pridružili tudi hrvatski kmet je. Tudi organizacija je bila boljša, ker jo je vodil znani vodja Matija Gubec s svojimi tovariši.
Tudi ta vstaja je bila uničena po bitki na Krškem polju pri Brežicah. Od te dobe so vstaje nekoliko ponehale; prva vstaja je bila razširjena na severu (na Koroškem), druga bolj na vzhod. (Štajersko), nekaj let nato pa je nastala vstaja na Goriškem, kjer so se tlačani uprli svojim krutim gospodarjem.
Kaj nam pomeni to "gibanje? V starih poročilih čitamo predvsem dvoje: da kmetje zahtevajo svojo "staro pravdo" in da kličejo na boj "ubogo gmajno."
Kaj pa si je mislil kmet pod staro pravdo?
Ako 3e govori o stari pravdi, potem moramo soditi, da je med ljudstvom iz starih časov ostal spomin na neke starodavne pravice. Kakšne pravice? Ali ne one pravice, po katerih je bil kmet svoboden na svoji zemlji? Saj je
so vstau na ooj za staro pravu o. Iz poročil o teh bojih vidimo, da je narodu iz časov njegove svobode ostalo v spominu dvope:
1.	"Stara pravda," kot ona naravna pravica, ki mu je šla kot narodu na svoji lastni zemlji, in
2.	občina (gmajna) kot podlaga njegove nekdanje narodne organizacije.
"Stara pravda" je propadla pod tujim gospodstvom. Odpor naroda se je obrnil proti vidnim zastopnikom tujega nasilja, proti graščakom. Ako bi ne bila ostala v narodnem spominu se sled njegove narodne svobode, bi ne bil mogel govpriti o svoji stari pravdi. To, kar je zahteval slovenski kmet v bojih leta 1514. in 1571, je toraj ona narodna svoboda, ki mu jo je dajala njegova stara pravda, to je njegov domači nenapisani zakon — 1ri ga je nosil napisanega v srcu — in ta zakon, ta stara pravda je določala njegovo osebno in narodno svobodo na njegovi domači zemlji.
Narod, ki si je bil svest svoje stare pravde, We j ni priznal tujega nasilja in se je postavil v boj za svoje stare pravice.
Ali je to kaj drugega nego to, kar zahtevamo danes ped samoodločbo narodov? Ali ni boj za samoodločbo — samo boj za "staro pravdo" — za one stare "pravice, ki jih naši stari dedje niso u-tegniii napisati, pač pa so jih od rodu do rodu sporočali svojim potomcem." Tako smo ta naravni zakon nosili že stoletja s seboj. (Nemci pravijo, da smo 6i ga šele sedaj izmislili, oziroma, da smo se ga naučili od entente.)
V "Stari pravdi" ne smemo torej misliti le nekak prazen bojni klic upornih slovenskih kmetov ampak več: treba je, da razumemo to besedo iz naše zgodovine. V stari pravdi je zapopaden naš nenapisani zakon, po katerem ni imel in nima nihče pravice nam jemati našo zemljo in proti nasi volji vladati nad nami.
Ako se je kmet obrnil pred vsem proti grašČaku, je to razumljivo. Saj je bil grajščak njego/ vladar (cesar je bil daleč), kako pa je narod mislil, kaže na primer to, da si je M. Gubca izbral za cesarja.
Ko bi ne bila ta misel tako velika in splošna, bi najbrže ne bila zbrala okoli sebe take množice, da je morala grajščakkom pomagati cesarska vojska.
Misel na staro pravdo pa tudi po letu 1571, ni izginila. Ob vsaki priliki vidimo, da se obrača ne-volja naroda proti tujemu graj-ščaku, ki je bil zastopnik vlade.
Tako imamo upore v 18. veku, za časa Ilirije in ko je leta 1848. zasijala svoboda, je mislil kmet, da je treba iti proti grajski gospodi. Njegov boj s^ je torej obrnil proti onim, ki so od začetka uničili njegovo rodno svobodo. Seveda boji poznejših let nimajo na sebi več pravega znaka stare pravde, ker spomin preteklosti ni bil več tako svež, kakor na primer leta 1514. Poznejši upori so predvsem upori iz nevolje proti krutosti gospode.
Naš narod ni nikoli imel svojega plemstva, zato mu je bilo plemstvo znak tuje vlade. Naš narod je bil demokrat od nekdaj. Ker ni imel silne organizirane države z napisanimi zakoni, je mogel u-pati le na svojo "pravdo," to je, na ono naravno pravico, po kateri si je uravnal svoje življenje.
Nemci so proti pravici, proti "stari pravdi", začeli vladati nad njim. Življenje našega naroda pomeni nepretrgani boj proti tej krivični nadvladi, boj za staro pravdo. Dolgo nismo mogli prodreti zlu do dna, danes vidimo jasno.
To, kar je postalo danes cilj naroda, to je v bivstvu "stara pravda" naših dedov bojevnikov iz 16. stoletja. In mi moramo biti ponosni na to, da je mali slovenski narod cela stoletja nosil s seboj in se boril za idejo, ki jo danes priznava ves kulturni svet kot trdno pravo podlago bodočega skupnega življenja narodov.
Naša sreča je bila, da smo dobili soseda, ki jim nikoli ni bilo do pravice, ki so vse svoje življenje zidali na krivici. in nasilju. Proti temu nasilju je naš mali narod povdarjal svojo staro pravdo.
Krivica, tudi če je stara 1000 let, s tem še ne postane pravica, ako je narod ne prizna. In naš narod nasilja ni nikoli priznal. To nam priča boj za staro pravdo.
Ne moremo najti bolj primernega gesla našemu boju sedanjo-(Dalje na 6. str., 1, kol.)

de in v Sole. V sih je odločevala le telesna sila, dane*.odločuje — duševno delo. In stem se bomo borili za svojo staro pravdo, za svojo državo, za tisto svobodo, ki smo jo imeli, pre-dno je nem&ko nasilje podrlo naše v domačih šegah utrjene posta-stave'*. "Staro pravdo" sprejemamo toraj kot državnotvorni pojem, kot vsebino uaše samoodločbe, kot'končno »poznanje našega življenja. Zapisana je v našo zgodovino in mi vidimo v nji izraženo stoinstoletno voljo našega naroda, da živi svobodno v svobodni domovini.
Tako imamo tudi mi svojo zgodovino, če je prav razumemo.
Razne vesti iz »tare domoviny.
Jugoslovanska demokracija in Narodni Svet.
(Konec,) Mislimo, da se ne bo tratilo preveč časa z razpravljanjem o narodnih ciljih, ker je veliko večje važnosti, da se sporazumejo o meto-
3 je vršila seja cen -zurnega odbora avstrijske poslanske zbornice, pri kateri je poslanec dr. Ravnihar protestiral v imenu Jugoslovanskega kluba proti preganjanju slovenskih listov od strani policije in vlade.
Posebno je povdarii preganja -nje Slovenskega Naroda in Hr -vatskega Lista v Pulju, ustavitev Tedenskih Slik in Domovine v Ljubljani ter prepoved pošiljanja mariborske straže vojakom na fronto.
Opisal je tudi postopanje vrhovnega zapovedništva z jugoslovanskimi časopisi. Medtem ko ustavljajo, prepovedujejo, zaplenjajo in kradejo naše liste, pa protežira /vlcda nemšikutar fcega Štajercr. Namesto naših domačih slovenskih in hrvatskih listov, vsilujejo voja kom renegatskega Štajerea, kakor je navajal dr. Ravnihar. Ta 1/ ' skuša izneveriti slovenske vojake našemu narcdu. Med vojake raz -dajajo po 10,000 iztisov tega lista zastonj, prav posebno pa so razširjali ono številko Štajerca, v kateri je bil priobčen opis avdijence slovenskih renegatov pri cesarju. Od začetka junija prilagajo številke Štajerca c. in kr. uradnemu listu, tako na primer številko, v
na uničila najmanj dvajset milijonov Slovanov. Nemci so primeroma manj trpeli, ker se vodi vojna izključno na nonemških tleh. To je po Wichtlnovem mnenju največja strategična in politična poteza cesarja Viljema in Ilinden-burga. Wichtl računa, da bo vojna slovansko pl^me tako uničila, da se v doglcdnem času sploh ne bo moglo povzdigniti. Mi Nemci s:nio Srbijo, Črnogoro in Rusijo u-ničili, in istotako bomo storili tudi z avstrijskimi Slovani. Vojna nam pomaga uničevati češko odporno silo in uničila jo bo tekom dveh let popolnoma. Še bolj pogubni kot Čehi so za nas Jugoslovani. Čehi so od treh strani obkoljeni od Nemcev, Jugoslovani pa žive kot kompaktna masa, segajo daleč na Balkan ter imajo dlrfektno zvezo z veliko" Rusijo.
Wichtl pravi, da se mora na vsak način preprečiti osnovanje Jugoslavije. To moramo predvsem .zahtevati kot graditelji velike Nemčije. Preprečiti moramo, da bi se Avstrija prevst rojila v državo na-1 rodov. Tu je izrekel besedo, katero &na. ™taJ»- V- Pragi je prišlo 11.
ne skupine, izrazila za dve temelj ni načeli jugoslovanske politike: naredno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, dalje za samostojno jugoslovansko državo."
(Hrv. Država, 24. julijah
MAREC LBTA. 1848.__
Predpust leta 1$48. jc bil nena -vadno vesel. V Pragi — pravijo
—	je bil tako živahen, kakor še nikoli. Vse je plesalo. Naenkrat je padla v ta veseli predpust novica, da gre po Evropi drug ples — revolucija. ,
Začelo se je v Parizu, kjer je padel nezmožni kralj Ludovik Filip
—	ill to je bilo znamenje za vso ftvropo. Razmere so bile žc davno zrele. V Prago je prišla ta vest dne 29. februarja — policija jo je skušala prikriti — toda ni se ji posrečilo. Že 3. marca je imel Košut v Budimpešti svoj slavni' govor, kjer je zahteval, naj se da vsem avstrijskim deželam ustava. Nemci so se zbrali 5. marca v Hcidel-bergu in so se posvetovali o sklicanju državnega zbora v Franko-brod. V Italiji je izbruhnila splo-
so se začeli do "Slovan-v Pfceffi v Binkofitihr letaki848., na katerem jc zastopa' 5- Slovence Stanko Vraz.
Marsikje na Slovenskem živo š< spomini na to dobo. Bilo bi dobro Ao »nrvj&Ain in nhruiliio bodoč-
da se zapišejo in ohranijo bodt nosti.
, (D»ije na 7. str., J. fcol)
d ah m sredstvih, s pomočjo katerih kanimo dospeti do konečnega j kateri je bil priobčen zlasti besen <*ilja. Splošno se misli, da bo moč-J članek proti Slovencem. Pri lovna edinstvena narodna organizaci-, skem polku štev. 2 dele Štajerca ja najmočnejše sredstvo za dosego j uradno, a poleg njega dele tudi cilja. Pri tem pa je treba uvaže- nemške radikalne liste. Vojaškim
duhovnom je bilo od vojaškega zapovedništva v nemškem Grrdeu zapovedano, da morajo propagira-jaški, ostane isti. Izven in preko j ti in delati za ta list, dasi je pod-onih mož. ki so dosedaj 'delovali piral Štajerc gibanje "Proč od na narodnem polju, ne bodem® Rima'\
vstvarili novih. Ako se je kateri Omenil je dalje preganjanje hr-mlaj.sih mož tekom štirih let vojne vatskih listov, zlasti Hrvatske izobrazil do politika, je to vse, če; Države in Glasa Slovencev, llrva-■ar moremo se nadejati. Nrde, da tov in Srbov ter odločno protesti-
vati, da ui nobena organizacija na svetu v stanu vstvariti iz zemlje nove ljudi. Materija!, namreč vo-
se bo našla kaka močnejša individualnost, ki je dosedaj stala na
ral proti takemu postopanju. Poslancu dr. Ravniharju, kakor
je nemogoče zapisati. Povdarii je, da je treba Jugoslovane deciini-rati in porazdeliti na sedem ve -trov. Slovence in nekoliko Hrvatov morajo dobiti Nemci, nekoliko Slovencev bomo dali Italijanom,
i zdravila vzdr/Hjejo .»vje v družinah.
Hrbtobol.
Ako imate bolečino v hrbtu, ali križu čutit«, da vas vse boli. Bol edine postajajo neprsnosne; ledice (obisti) vas bolijo in voda od vas gre gosta ter Čutite pri tem bolečine. V takem Slučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ne morete dobiti? Ne -iščite drugih pripomočkov, ampak poskusite samo enkrat
Severa's
Kidney it Liver Remedy
(Severova Zdravila za obisti in jetra). To je izborno zdravilo za mehur. kadar imate bolečine pri spuščanju vode, tako tudi pri otrocih, ki ( iročijo postelje. To zdravilo odpra- i vlja Zlatenico in vso zoprno sapo, ( zmanjkuje oteklino rog in lajša hrbtobol. Poskusite ga. Prodaja ■ v lekarnah. Cena 75c in
ima •▼•jo redno mosečno sejo vsak* drugo nedeljo v mesecu v Krujiko Slovenskem Domu, 57 in Butlef St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1918:
Predaodnik: John Mravintz, 1107 Hazlage Ave., N. S. Pittsburgh. Pa.
I. tajnik: Frank Trempus, 6146 Carnesrie St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gretruraš, 4617 Butler St, Pittsburgh, Pis.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 1866 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posmrfciina je $1000, $600 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
I Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgo-' I raj imenovane uradnike društva. V I slučaju bolezni se mora vsak član te-. ea društva oglasiti pri II. tajniku 1 Uvnnk Golobič, 6212 Natrona alley, i j Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in j ravno tako zopet ko ozdravi.
rno sapo, j ajša hrb- j odaja se 1 *i.23.: 1
maja do takozvanega "Svctovae lavskega shoda", kjer so se zbrali na posvetovanje Čehi, da zahteva- ■ jo svoje pravice. Dne 15. marca jc! počilo na Dunaju — par dni na to j v Gradcu in odmevi teh dogodkov
*V. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
večino Hrvatov in Srbov Madža- s« se«H tlKli v na5° m»n° Ljub rom, velik del slednjih istotako1 Uano.
Albancem. Grkom, Rumunom'in Sed^nidcoetletrfico ;teh dogc^ Turkom^ Dokler se ti naši načrti,kov so slavili letc-< v» »aredi, ker ne uresničijo, moramo gledati, da fi dogodki v marcu 1848. pomeni-se jugoslovanski narod decimira, zgodovinski mejnik v razvojii
strani in ki bo v močnejšo roko po- tudi celemu Jugoslovanskemu klu-segla v posle domovine, da s svojo; bu izrekamo od naše strani za ta močno individualnostjo ustvari ču- j moški nastop in bratsko zavzema-desa in zbere okoli sebe vse narod- i nje hvalo.
ne ljudi, se morejo komaj smatrati resnim. Naši narodni možje, ki so čutili z narodom, se že davno bore.
Sredstva za to so: nemške šole, vojna in malo živeža, ali z drugimi besedami: glad. (Odobravanje in klic: Das ist fein!)
O zvezi z Nemčijo je rekel Wichtl, da mora biti ta zveza taka, kakoršno hočejo Nemci, ne pa veli-ko-av ška zgr
rilo samo nemški, mislilo samo nemški in bojevalo samo nemški In tedaj, ko nc bo več dveh držav,
Evrope. Za kmeta je bil ta čas; posebno važen, odpravljeni ste bili tlaka in desetina, bilo je konec tisočletnega robstva, v katerem je naš slovenski kmet tlačaniti nemški gospodi, ki se jc pasla po gradovih. Knako važen pa je ta čas!
JAKOB STAUDOHAR f 9520 Avenue L.	|
; South Chicago, 111.. , J
i) Telefon: Ro. Clni-a-o 12."«. | ne priportw'a Slnvriin-m ill llrva »j
tOM.	X
J
Proilnjam in ra/.vaftrriiiutf .1. in drva. set i m politttvn in oprav- J ljani eksprosjie posle.
.<
Svoji k svojimi	X
Pomnožite svoje znanje v naravoslovju.
Narava nain daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, evetja, jagode in koreaine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 eentov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako v> naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo.
MATH. PEZDLR, P. O. Box 772, City Hall Sta., 1 New York, N. Y.
CENJ. ČLANI IN ČLANICE TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglaiujejo v našem listu!
rstrijci. To bo" skupna nem J■?Mn*r"J' kajtj t" T° zgradba, v kateri se bo govo-jj™ Pred sve? kot »»ovenci, ki za-....................,«^ih«vamo svoje pravice. Nkmo bih
Pri isti seji cenzurnega odbora temveč samo ena, Velika eNmčija,
je razložil poslanec dr. Ravnihar tudi vsa nasilja stalnih vojaških oblasti na škodo jugoslovanskega gibanja.	.,
V svojem dobro dokumentira -
Mož, ki bi bili voljni in sposobni delati, a izven strank, ni bilo v narodu sedajt Vsi so se zvrstili v stranke in organizacije po svojem vilnih oblasti tirajo vojaške obla-prepričanju. Sedaj ni niti enega sti, kakor sploh v vseh državah, odličnega javnega moža, ki bi ne ki propadajo, politiko na svojo ro-bil aktivni član ali vsaj pristaš ko. Poveljnik vsake posadke je posameznih strank. Nova orga- obenem tudi policaj. Organizirati nizacijamore torej povdariti samo mora špijonsko službo ter nadzira-ono, kar je bilo dosedaj razvrščeno ti istotako tudi civilne uradnike, po posameznih strankah: na po - Vojaški vojni nadzorovalni urad vršje bodo prišli vedno isti možje, nadaljuje svoje usodepolno dclo-s kakšno mlajšo «ilo. Kakoršna pa vanje ter je glavuo težišče pri vrl
se bomo zopet bojevali: izvedli bomo tri velike udarce: da se prebijemo do Amerike, da si podvržemo Orijent in da se zasidra nemška vsemoč nad Japonsko in Kitaj -
nem govoru je izvajal: "Poleg ci-jsko."
Ako bi imel norce toliko moči. kot jezika ..."
ZA SAMOSTOJNO JUOOSLO -VANSKO DRŽAVO.
V govoru, katerega je imel IS
pripravljeni na te velike dogodke, | zato so bili naši uspehi manjši, nego bi jih bili mogli« doseči. Dobili smo le pav obljub in smo bili; odpravljeni. Kljub temu je treba! at'tpet in zopet povdarjati na ta čas, ker od tega leta začenjamo sVoje narodno politično delo.
Dogodki onih časov so za nas zanimivi in poučni. Ko jc bilo treba nastopiti — smo šele iskali svoj j narodni program. Nismo imeli v rokah niti svoje zgodovine, niti; jasnih podatkov o svojem položa-; ju. Toj e posebno vplivalo na na-|
je inteligenca, tak je tudi ves narod. Na Hrvatskem in v Slavoniji je večina kmetov, ki se pečajo z javnimi zadevami, porazdeljena na skupine, v katere se deli tudi inte-
julija 1.1. poslanec dr. Josip Smod- narodno mejo, kjer so Nemci na
laka v dunajskem parlamentu, je rekel med drugim:
hovnem vojaškem žapoveclništvu in v stanu vojnega časopisja. Poveljnik posadke r Ljubljani izve-i svojega pripadanja k jugoslovan-ščuje o mišljenju župana ter zahte- skemu narodu in v prilog svoje pri-va, da se ga odstrani. Vojaški po- klopitve jugoslovanski državi, ligenca. Ti seljaki so vedno pri-jveljnik v Trbovlju (?) prepove- Istotako, kakor oni, so se izrazili pravljeni slediti svojim vodite- duje sestanke, podaja tajna poro- tudi ostali Jugoslovani za zedinje-ljem. V slučaju sloge, mi d vodi-, čila s predlogom, da naj se rekla-1 nje naroda v jugoslovanski državi, telji, dobo f eljaki s potencirano; mauti, ki so bili oproščeni vojne; v kolikor jim je bilo sploh dovolje-'	koncentracijo'službe, pozovejo zopet ped orožje no. da se izrazijo. Pozabiti se ne
stppili z grmečim programom o i svbbodi.
_„ .	.	. .	Takrat (I. 1848) so se namreč I
Noben narod v Kvropi ni dose - Nemc} objemali s Slovani, imeli so daj izvedel takega plebiscita, ka-;z uatn} em) ^ _ hvoIkhIo. V kor so ga izvedli Slovenci v smislu
silo sami izvedli kmetskega stanu, potem ko bodo zbrali v narodne vrste tudi one se-ljake in oni del seljakov, večinoma neizobraženih, ki so dosedaj slepo sledmi županom in notarjem.
Sporazum med vodilnimi osebami dosedanjih političnih organizacij vodi za seboj slogo v narodu. Oni se na jtorej sporazumejo glede sredstevT>orbe, ustvarijo naj jasen načrt, pa naj nalože svojim ljudem po raznih krajih, kaj imajo delati, in koncentracija jc gotova. Da pa bo mogoče najti sredstva in zagotoviti njihovo provede-nje. je potreben medstrankarski a^i "narodni svet za vse jugoslovanske pokrajine"	HI	^^H ^^PH
nost. Svojih poročil ne "izdelu-
Ker pa je naloga ogromna, ta- jej0 objektivno, temveč jih pri-ko da je ne bi mogel niti celokupen pTavljajo tako, kakor to želi refe-narod Hrvatov, Slovencev in S*- rent."
hov izvršiti, zaradi tega je potreb-; Teiko obto|be /a ka^re bi no, da se osnuje podlaga skupnega1 delovanja s Čehi in Poljaki, ki teže za istim ciljem, kajti šefc tedaj,
KAJ NAJ STORIJO S SLOVANI?
s političnih razlogov in da naj se j sme, v gotovi uradniki prestavijo.
Kranjski deželni predsednik poroča najvišjim vojaškim oblastim o političnih razmerah preko ministra za notranje zadele. Ces. in kr. vojaški poveljnik v Zagrebu jc podal tajne predloge glede razpusta hrvatskega sabora. Reptilskim (klečeplaznim) listom dajejo papir na razpolago v neomejeni količini. Vojni stan vojaških listov ko-lnandira celo stavce. Tako se je stan vojne tiskarne razvil v nekakšno strankarsko vlado. Tu se preiskujejo vsi listi in vsi govori ter izdajajo tajna poročila. Tu se organizira reptilstvo in maščeval-
; vsi nepristranski slišati — odgo vor.
•ko bodo vsa tri slovanska plemena složna ne samo v ciljih, temveč tudi v sredstvih, ako bodo složna do keuečne dosege cilja, moremo biti gotovi konečne zmage. (
Kakor hitro bo dosežen ta sporazum med tremi zavezniki, ko Ho-do odredili tudi način in sredstva
Mariborska Straža je. po Hrvatski Državi od 24. julija, priobčila govor pangermana Wichtl a, katerega je držal na skupščini V
kakšnih abnormalnih razmerah živi danes naš narod. Na eeleni jugu monarhije ne sme od žačetka vojne izhajati noben srbski list. V Dalmaciji, na Hrvat -skem in v Bosni, torej v večjem delu jugoslovanskih dežel, se ne sme obdržavati noben narodni zbor ali shod, in v resnici se ni niti eden vršil, odkar je izbruhnila vojna. V teh deželah je podvržena še danes vsa privatna korespondenca vojaški cenzuri. Kljub temu pa je uarod izpregovori). Cela Bosna je za narodno zedinjenje z edino izjemo malega dela prebivalstva, anacijonalnega fevdalnega plemstva, ki vidi v priključitvi k madžarskim fevdalcem najboljše osiguranje svojih latifundijerv in sploh svojih privatnih koristi. V Dalmaciji so se priznani voditelji vseh strank izjavili za narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, za pravico samoodločeva-nja narodov in za narodno državo, potem ko je že prej prišlo iz Dalmacije na tisoče sličnih izjav. Istra je istotako epodušna in odločna, nastopiti za jugoslovansko rlrža -vo. Hrvatska in Slavonija ste ko-
Slovenski Bistrici.—"Kaj naj sto- nečno odobrili potom številnih iz-rimo s Skrviili?" tako je vprašal ja v in ra«nih strank ista načela. AVichtl in takoj odgovoril: "Deci-1 Opozarjam samo na ponovne izja-borbe, bo potrebno tudi med nami mirati njihovo število in razkosati ve zastopnikov in vediteljev Star-osnovati "narodni svet", ki bo njihovo celoto. Vojna je za dose-med Jugoslovani izvajai meH>dc, go Hega cilja najboljše sredstvo, katere bodo skupno sklenjene. ' Vsled tega mora biti vsak "nem-
Pragi na primer so govorili in glasovali za vse onex zahteve, ki jih obsega —• sedanja majniška deklaracijo. Par mcsecev nato pa so Nemci svobodo razumeli popolnoma drugače namreč le za sebe in so se z vso silo vrgli proti nam. Isto so storili tudi Madžari. Ko so potem nastopili proti njim Rusi in Hrvati pod Jelačičem, se je zgodil s tem preobrat, katerega poslcdice nosimo še danes. Imamo lepo delo od profesorja Apiha "■Slovenci in 1. 1848", toda nekatera vprašanja bi bilo treba posebej pojasniti. ' .
Češki listi so proslavili "11. marec" z lepimi članki. Hoteli so sklicati v proslavo velik shod, pa je bil pj-epovedan. Ako bodo pozneje zgodovinarji pisali o napredku, napišejo lahko stavek: Svetovac-. lavski shod leta 1848 se je lahko vršil, 7 Olet pozneje pa se ni smel s°tfhodom proslaviti uiti njegov spomin.
Napredek od leta 1848. je pri nas samo v tem, da smo v težkih bojih vzgojili svoj narod, da smo si vstvarili svojo kulturo in da smo prebudili narodno zavest v najširših vrstah. Država sama pa ni napredovala — njeni glavni vodniki, Nemci in Madžari, so zasegli ouo takozvano svobodo zase iti šojo v imenu kulture odrekli drugim/* Ta nestrpnost in sovra-štvo do drugih narodov je prinesla mnogo notranjih bojev, nazadnje pa je iz teg.i nastala — svetovna vojna.
Kaj je sledilo za marčnimi dne vi leta 184$. je vsakemu znano, čevičeve stranke prava, soeijalde- Žrtve, ki so takrat padle — zaslu inokratske stranke na Hrvatskem, j žujejo hvaležen spomin. Toda po-hrvatske kmetske stranke, ^atoli-l tomci teh bojevnikov i7 I ta 1848.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega n» baraki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamaeija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se- Vi zadržite mirno in ne rujeU zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ulogah
3% j
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zvpet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in nljudno postrežem po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadrorstrom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kra} «am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za ahr&zijenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi	. J5L.M&1
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša
Naš* banka j* depozitni urad z« zvezno poštno hranilnico, za ■Mto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
Odprto vsaki dan, r&zun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
JOSIT VEHK^O
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Chicago, Illinois
Telefon: Oanal 29;
8e priporoča rojakom Slovencem sa obilen poet. "Dobra portretbz ln dobra pijača", to je moje geslo.
Telefon: Canal 80
Martin Nemanlch
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
\ I«« W- 22ml St.. ro^l So. Lincoln St.. Chicago.
Rojaki Slovenci vedno dohro došli!
I i
■■■ k.WWWWWWI.V V^WXVXV«
III
Ali' praVM
ja in da vsako nasilje vodi v > k prelivanju krvi T
Ako bi .bili v 70. letih ljudje, ki s* se v marcu leta 1848. bojevali
za skupno svobodo, kulturno napredovali — bilo bi nemogoče to, kar se zdaj godi na svetu.
Zato za naše narodne sovražnike spomin na marec 1848. ni brez trpkih očitkov. Njih dedje so se h,»rili za svobodo, in njih vnuki?
Mi pa se z veseljem spominjamo onih dni, ki so Evropi obetali novo življenje. Vili smo mal del velike celote, vsrastli smo v težkih bojih v krepek narod — in danes imamo jasno pred seboj cilj, ki smo ga slutili ".c v letu 1848.
Takrat se je začel na Hrvatskem in pri nas boj za Jugoslavijo, ki bo par.:onjal končno zmago naših bo jtv od a 18 IS.
Domovina.
VELIKA MANIFESTACIJA V POSTOJNI.
Postojna je metropola Notranjske, Notranjska pa si je že v prvih začetkih našega narodnega vzd rami jen ja političnih borb našega naroda proti tujerodnim sovražnim silam priborila častni naslov "zavedne". Kadarkoli šo naši listi govorili o njej, ali politična vodstva apelirala na narod v njej, so govorili vsekdar o zavedni Notranjski Nikdar niso mogli tujerodni nasprotniki in njihovi stari in tesni zavezniki — vladni režim — pridobiti tal v naši Notranjski in narod y njej se ni ni-
dva savezni
kdar izneveril samemu sebi, zve- ,,,
je kov
^io »jfjjj^j vlade,
po predsed da napadi
dopuščeni. (Tri vr ste zaplenjene.)
Sploh je ves govor spremljalo napeto zanimanje zborovalcev, ki
so zopet in zopet prekinjali govor nika z glasnimi vzkliki pritrjevanja in odobravanja. Ko-je končal, je v^a ogromna množica zapela "Hej Slovani".
Poslanec dr. Ravnihar je imel krasen, na široko zasnovan govor o dovršeni obliki. Vzrok za sedanje nasilno nastopanje Nemcev vidi v tem, da so se začel' bati, da je njihovo nadvladje v nevarnosti. Dočim so poprej nas obsipali z o-čitanji veleizdajstva. so kar hitro sami odrekli zvestobo do države in dinastije. Govornik je razpravljal o majniški deklaraciji, o našem sedanjem gibanju za narodno uje-d in jen je, o navdušenju, s katerim je ve« narod pozdravil nove smeri naše slovenske politike, in o delu za uresničenje našega ideala. Narod slovenski se je strnil v eno falango. Zato nas prav nič ne plašijo vse tiste odredbe, s katerimi žuga sedaj Seidler. - Poslanec dr. Pogačnik je povdar-jal, da s. sedanjim skupnim nastopom ne prenehuje razdeljevanje po strankah, ker to nI možno. Pač pa naj preneha za vedno tista zagrizenost, ki je zastrupljala doslej naše medsebojne razmerje in po-vzroe'ala toliko škoele narodni stva-
ri. Omenjal je napade na knezo-
štabi do narodne stvari. Ta stvar i ?k®fa Uubljanskega m jih zavra-
ual najostreje. Pozival je vse
je irnela v Notranjski vsikdar svoje elitne čete in v tem pogledu so notranjska tla res člasična.
In v nedeljo (začetkom junija) si je Notranjska znova sijajno potrdila ta častni naslov in pokazala,
stranke na složnb elelo za skupne naroelne interese, posebno pa za uresničenje zahteve naše majni -škc deklaracije — za zmago naše slovenske trobojnice. Občinstvo,
kakcTga je"vredn"a',* kako ga1*™*»°. P° +tera P?zi™* Zapd° žuje. V nedeljo se je vršilo v me- Napr<» zastava slave ' tropoli Notranjske veliko prote- ^ dr- Ribarž Sovorl1 stno in manifestacijsko zborovr- najprej o tržaških razmerah, zla-njc. ki je bilo res veliko v najšir-jf* ° našem Soškem vprašanju, ob šem pomenu besede: narod No katerem se drastično kaže vse po-tranjske je na imponujoč način po-! s*0Panje vladnega sistema proti kazal, kako zaveden narod naste- B.am- K°llko let «e ze borimo, p ropa proti krivicam, ki se mu gode	zahtevamo, a nismo mogli in kako manifestu je za pravice, ki dosc^ niti eTie Jj«dske Ko s0
mu -redo po človeškem in božjem sc Pa Nemci seda-S zmisl,ll< da 7<a' pravi	"H hterajo nemško, mr.tično akade*
Vršil se je javen shod,, na kate- mi-i°' *e hiti vlada- da «streže tej rem so govorili poslanci dr. Korc -1 fahtevl Nemcev. Govornik je do-šec, dr. Ravnihar, dr. Pogačnik i i j kazal na Pod)a^ zgodovine, kako dr. Ribarž o političnem položaju, nehvaležna je bila Avstrija vsi-o naši eleklaracijski politiki in zla- kdar napram Jugoslovanom, ki so sti tudi o postopanju sedanje vir* reševali z odbijanjem turških de proti nam Jugoslovanom. navalov leta 1848. (Jelačič) in v Žo vnanje lice Postojne je kazr- italijanskih vojnah. In kaj so do-lo. da je danes za Notranjsko in za blh v zahvalo za to zvestobo, za ves naš narod in njegov sedanji; reke pwhtc. krvi, za vse neizmerne hoj velepomemben eian: mesto je žrtve. V zahvalo so leta 1867 11 r-bi!o v narodnih zastavah. Na koior vatc lzrocih Madžarom na milost dvoru so prvo imenovanim trem in nemilost, in nas Slovence pa poslancem priredili časten spre - Fincem. Govornik je apeliral na jem. Sprejel jih je župan na čeluj™ višje mesto vso resnico o vsem številnega občinstva. Dekleta, cAkiXT ^ danes tu cul m videl Po-deta v narodno nošo, so jih obsl- sebno pa resnico, ela deklaracijo ne pala s cvetjem. Poslanca dr. Kc- ^stopajo samo poslanci in vodite-rošec in Pogačnik sta bila gosta UK ampak tisoči tu zbranih, gla-tamošnjega gospcela dekana. po. »niki vsega naroda, slancc Ravnihar pa župana g. Lav- Tudi izvajanja poslednjih treh renčiča. Poslanec elr. Ribarž pa govornikov je ogromna množica jo dospel šele popoldne.	poelkrepljevala z viharnimi vzkli-
She.d se je vršil v veliki bivt.i ki in burnim odobravanjem. Sploh oficirski obednici P»oroevičevega i je bil najveselejši in najnaelebud-IKivcljstva. Dvorana je bila nabito ni ji pijav pri tem velikem zborova-polna, v stranskih prastorih je biljn ju: vedenje in nastop naroda, stisnjen mož pri možu, a mnogi so; tisto živo razumevanje sedanje vc-morali stati zunaj. Sodijo, da sej like elobe in njenih dogodkov. Poje udeležilo zborovanja do 40001 stojnski shoel je pokazal, kako se ljuelij in zastopana je bila vsa No- je naš narod osvestil, vzdramil in tranjska'. Ljudje so prihajali na I kako ga je prešinila neodklonlji-vozovih, odičenih z zelenjem in za-i va energija in volja za uresnie'enje stavami; oživljal se je spomin na velikega postulata. Pevaje narod--klasičnodobo slovenskih taborov. no pesmi se je množica razhajala, Shoel se je pričel ob polpetih po- a še na ulicah je s pesmijo dajala poldan. Predsedoval je župan izraza svojim vznesenim čuvstvom Lavrenčič.	'	in so ljudje n pesmijo in vzkliki
Že začetkom zborovanja je pre-1 manifestirali za veliko idejo naše-čitala gospa Potričeva resolucijo, ga narodnega zed in jenja. Sploh je ki jo priobčujemo niže doli in ki™rod Notranjske mamfestantno jo bila soglasno sprejeta ob veli - Poka7a1' kako stoji kot neporusen lanskem navdušenju.	Iz,d za sv°Jlmi P^anci, priprav-
našo državo brez ozira na des-all levo. Obsojajo vse tfate in jim izrekajo zaničevanje, ki hočejo narodu in njegovemu vodstvu streljati v hrbet in kaliti slogo. 2. Obsojajo vse poskuse Seffi
•	1 • > *. i. v _ 1 ■■*.	'
te od vsepovsod a samoodločba kot ideja, so jo zarisali v svoj dejnokra-prapor vsi ponižani in razžaljeni Tega se zavedamo, vemo pa tudi, da nas mora dobiti nova doba pripravljene, da bomo sposobni sprejeti naše zahteve in potrebno Odporno silo. ki jo bo zahtevala od nas nova doba. Naša dolžnost je, da storimo, kolikor nam je mogoče storiti. Ideja naša je več ali
lerjeve vlade, ki hoče na scMpru manj v razvojnem stanju in ver
reševati narodnostno vprašanje v prid Nemcem, a na jugu države
politični ustroj je danes tak. da svoje države ne smemo pričako -
pustiti vse pri starem. Obsojajo, (vati kar čez noč. Da jo dosežemo, da Seidler jeva vlada z enostran - (o tem smo prepričani, kajti kdo bi skimi koncesijami Nemcem v pri-!mogel preslišati glas milijonov nalog ruši vsako možnost; kakega no- j šega troimenega naroda, ki kliče
rodnega sporazuma, zlasti tudi z obet an jem nemške navtične akademije v Trstu. V času,ko naš pre-ko 1000 let v Trstu in Primorju živeči narod vvtržaškem mestu nima ni ene javne ljudske šole, kamol! srednjo ali strokovno šolof/obeta vlada Nemcem navtično šolo. ki naj daje kruh jugoslovanskim momarjemr S to obljubo je vlada pokazala znova, da z nami noče poravnave, ampak le boj, ki ga sprejmemo in ga izvojujemo do konca brez strahu pred preganjanji;
. 3. Odločno obsojamo, da se vlada odkrižuje parlamenta, to je edine kontrole, ravno v času. ko je glad že v hiši, ko se razdelitev živil krivično vrši in ko vojno trpljenje narašča do vrhunca. Odklanjamo vsako odgovornost za po -sledice.
4. Zahtevamo, da se (tri vrste zaplenjene) se začno pogajanja za mir, ki naj reši, kar nam je ostalo še živega in kar še imamo, vojno za vselej onemogoči, a z uvedbo samoodločbe narodov tudi za vselej vstvari podlago za resničen, trajen mir med narodi.
.	Edinost.
POTREBA NAR. OBRAMBE.
(Jug. Čas. Urad. Washington.
D. C.)
Ljubljanski "Slovenec" od 1, avgusta t. 1. prinaša, pod gornjim naslovom naslednji članek:
Naš slovenski narod stoji danes nekako na meji med staro in. našo elobo svojega političnega življenja. Na eni strani eloba suženjstva, odvisnosti in skrajnega brezobzirnega zapostavljanja cci strani naših tlačiteljev, na drugi at rani pa nam že sveti s svojimi prvimi žar-
po življenju, po svobodi ?
Pravičen je ta glas in: iz njega govori resnično prepričana živ-ljenska zahteva; in naroda, ki se zaveda, da živi in ve, ela je njegovo življenje možno edinolo v njegovi svobodi, takega naroda ir mogoče zadušiti, pa naj pade nanj cela država bajonetov. Ideja slovenskega naroda je prišla naše! dni do razmaha vseh svojih sil in eloslej skritih lastnosti in energij. Naša dolžnost je, da to vzbujeno zavest tudi ohranimo, ne le zase — saj smo prepričani, saj smo prisegli, ela je ne izgubimo, temveč tudi za naše potomstvo, za one, ki bodo za nami prejeli že zapoe"eto! delo.
Ni se nam bati, da bi mladina v ! naših narrdnih središčih opustila najsvetejšo idejo, ki polni ves ju-' goslovanski svet, pobrigajmo pa se. ela posvetimo ]>feel vsem ž njo tudi v duše one naše'uboge mladine. ki "Životari in umira na naših meiah. Da bodo tudi naše meje veelele v ča«u vstajenja, kam naj obrnejo svoje poglede, kje je nlili bodočnost. Ker je slovenski elel našega naroda majhen, moramo zbrati v boj vse naše sile v sr^di -šču, kakor tudi na mejah.
Rojaki, rojakinje! Naši obmejni Slovenci so brez slovenskih šol. brez domačih učiteljev!
Rešimo potapljajoče brate v morju tujstva, varujmo našo ob -mejno mlrdino sovražnih rok. ki .vi4n° in nevielno segajo po naši krvi.
y ta namen smo ustanovili narodno obrambna društva. Iz zne -sito v. ki jih darujemo zanje, bodo **astla domača svetišča prosvete in izobrazbe, bo evetel uradni čut, -se
zid naše ovenska Strait" nas kliče. Slovenci in Slovenke:
NavduSeni ste za Jugoslavijo, podprite svojo idfcjo po svojih me Čeh, da si jo čim preje priborite. Iz središča naj gredo pogledi na mejo.k trpečim obmejnih bratom. Ako smo bili toliko zavedni, da smo ustanovili "Slovensko Stražo", bodimo Se toliko zavedni, da jo podpiramo po svojih močeh in izpopolnjujemo njen namen. — Zato pa, javni lokali, na dan z nabiralniki "Slovenske Straže*", da spominjate narod vedno in povsod na njegovo dolžnost. — Narod, ti pa spoznaj veliko potrebo in — daruj!
Mislimo, da se bodo ti;di naši a-meriški rojaki kljub znani njihovi veliki požrtvovalnosti odzvali tudi v tem smislu klicu naše stare, domovine,
■ •' * v- * a - ■■	.. M • i-.- »:;*.'. .y,
PRAVILA LJUBLJANSKEGA NARODNEGA SVETA.
Slovenec je objavil v številki od 16. avgusta t. I. pravila Narodnega Sveta, ki se je konstituiral teelaj v Ljubljani." Glavne točke pravil so si celeče:
1.	Naš cilj jc osnovanje splošnega narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov, v monarhiji, v katerem naj bi bili zastopani — po dogovoru proporcionalnega sistema, — v i faktorji, ki sprejmejo enotnost jugoslovanskega naroda za pcellaf > in ki Streme po uresni-e'enju n idvisne jugoslovanske države.
2.	V ("slajtaniji je bil osnovan Narodni Svet, katerega elolžnost je, razpi vljati in odločevali o vseh vpri mnjih, o katerih menijo faktorji, ki so zastopani v Narenl-nem Svetir, ela so skupne keiristi.
3.	Z Or.Irom na točko 2. se smatrajo prav posebno za skupne za-, deve:
a)	Delovanje za zedinjenjo ju-^ goslovanskega naroda v neodvisno državo.
b)	Sistematično delovanje za • popolno enakopravnost našega jezika v šolah, pri upravi in v javnem življenju.
e) Protekcija za naroelne manj-šine, organizirano delovanje za narodne manjšine in borba za na-J redno izobrazbo.
•d) Izpostavitev našega jezika, v vse javne uprave in poelvzetja.
e) Razvijanje in hranjenje vreli
vesti, da se pospeši gospodarska
osvoboditev.
f)	Ljudsko zastopstvo in hranitev koristi naftega na rods na zunaj ter v sporazumu s pari amen tarno delegacijo .
g)	Branitev in pospeševanj« skupnih kulturnih zadev.
h)	Častna vprašanja in vprašanja glede narodne discipline.
NOVEMBERS KI REFERENDUM.
Pri volitvah dne 5. novembra bo predloženo ljudstvu mesta Chicago vprašanje glede sprejema, ali
odklonitve nove trakeijske postave (Traction Ordinance), ki je bila pred kratkim Sprejela od skupnega mestnega sveta.
Ta postava naj bi bila sprejeta in potrjena tudi od volile*v, oziroma od ljudstva.
Ista ponuja boljšo rešitev problema transportaeije v Chicagu. kakor se je doslej sploh keelaj o tem preje kaj priporočalo in nameravalo.
Transportacija je bila že od nekdaj v Chicagu'na zelo slabem *talj£ču. Po novi postavi bo pa lia-šo mesto uredilo prometni, ali prevozni sistem tako» da bo odgovarjal vsem sedanjim in bode>čim zahtevam.
Nova ppstava določa, da naj bo enotna uprava ali vexlstvo vseh naduličnih in pouličnih železnic.
Dalje določa veliko poelaljšanje pocestnih in nadcestnih prog.
Začno dole>ča ta postava tudi gradbo pod zemeljske železnice v dolenjem delu mesta, katero naj bi lastovalo mesto Chicago. Z delom naj bi se takoj pričelo.-"'
V svrho grad-be teh železnic določa postava $100,000,000 vštev-ši izboljšanje sedanjih prog za dobo 6 pfihodnjih let. To pomenja, ela bo dovolj dela ob času, ko se bodo naši vojaki povrnili zopet domov, ali če bi nastalo vpraašnje vsled pomanjkanja dela:
Postava določa transportacijo po lastni ceni.
Mesto bi imelo pravico kupiti ves trakcijski sistem tekom f» mesečnega naznanila.
To so važne točke gori navedene nove postave. Te točke govorijo napraim ljudstvu ža same zase, da jih je treba vpoštevati Vsled trta dne 5. novembra z veliko večino glasov. Vsak trezno misleči volilec mesta Chicago naj oelda svoj »las za to postavo!
Nova trakcijska postava
(The New Traction Ordinance)
Glasujte zanjo z "YES" pri volitvah 5. novembra.
Poslanec Korošec je v dolgem, krasnem in z vsem ognjeni govorjenim govoru podal sliko o seda-
Ijen za nadljno borbo, za žrtve, brez vsakega strahu pred grožnjami, in z neomajno voljo za zmago.
«»jem političnem položaju." nasta - Razpoloženje je bilo naravnost •em posebno vsled oelgoelitve par- slavnostno.
laraenta. Opozarjal je, kako je Bil je res velepomemben dan v vlada klonila pred zahtevami I tedanjem političnem metežu, do-Nemeev, ker se je vstraišila njiho-1 našajoč nam trdno vero, ela ele>se-vih groženj z — vele i zel a jo. V svojižcmo svoj cilj. Narod ja ujeclinjeii g, »r je vpletal parabolo, ki dra-j v eni misli in eni volji. Samo slo-stično označuje avstrijsko vladno J uaprej. Naprej zastava bodo-Politiko. Te dni so se prerekale ee Jugoslavije!	|
Sprejeti resolucija se glasi: { Na narexlncm taboru v Postojni
živali v Avstriji, katera je največ storila za državo. Konj je t»d:.l.
i1
da je on storil največ, ker je pre-j zbrane množice slovenskih mož ini našnl crenerale in topove. Potem žena:	, j
se je bahal vol, da je on največ sto-i 1. Navdušeno pozdravljajo zi
Moški in ženski volilci mesta Chicago bodo imeli na glasovanju dne 5. nov. TRAKCIJSKO POSTAVO.
Na volilnem listku (balotu) bo to vprašanje predloženo vsakemu volilcu, da se bo za isto izrazil z YES ali NO (da, ali ne), kakor bo kdo hotel.
ČE HOČETE, DA BO TRAKCIJSKA (PROMETNA) SLUŽBA IZBOLJŠANA, boste gotovo glasovali zanjo z YES. v
AKO ŽELITE, DA BODO NADULIČNE IN POULIČNE ŽELEZNICE spojene pod umestnim vodstvom, boste gotovo glasovali z YES.
AKO HOČETE, DA BO GRADILO MESTO SVOJO LASTNO PODULIČNO ŽELENIOO, ki bo
veliko pomagala pri odpravi sedanjega drenjanja v Oolenjem deiu mesta s tem, da bodo vlaki bolj naglo vozili po mestu, boste gotovo glasovali z YES.
AKO ŽELITE TRANSPORTACIJO ZA LASTNO CENO in ne za dobiček, boste glasovali YES.
AKO HOČETE, DA SE BO DAJALO PROSTE TRANSFERNE TIKETE za nadulično (Elevated) železnico in naobratno,- boste glasovali z YES.
ČE ŽELITE, DA BI MESTO, ne pa komisija za javne potrebščine v ni. (Public UtiMties Commission of Illinois) reguliralo in kontroliralo oe3tne železnice mesta Chicago, boste oddali svoj glas z YES.
AKO HOČETE, DA BO MESTO izdalo prihodnjih 6 let $100,000,000 za gradbo izboljšanj prometa — tedaj ko se bodo naši vojaka vrnili z vojne in ko bo morda vprašanje glede zaslužka pereče — boste gotovo glasovali z YES.
ČE HOČETE, DA BI IMELO MESTO pravico KUPITI TRAKCIJ8KI SISTEM vsaki čas proti C mesečnem naznanilu, boste glasovali z YES.
AKO ŽELITE, DA BI BILA UPRAVA trakeijske službe v rokah veščih in marljivih članov Board of Trustees — ki so vedno izboljšali promet, ne pa dobička — boste glasovali z YES.
TEKOM ZADNJIH 20 LET se ni v našem mestu nadulične železnice prav nič podaljšalo. Po NOVI TRAKCIJSKI POSTAVI se bo izvršilo številno podaljšanj in izboljšanj in sicer takoj.
NOVA TRAKCIJSKA POSTAVA določa 5 centno vožnjo in prostsr transfers. Če bo potreba pokriti redne upravne stroške, se bo morda računalo 2 centa za transfer z nadulične železnice za pocestno, ali narobe. NE BO SE PA ZAHTEVALO TE PRISTOJBINE, ČE BO REDNA VOZNINA ŽADOSTO-
VALA ZA PREVOZNE STROŠKE.
» «•
Če bo Public Utilities komisija povišala sedanjo prevozno ceno PREDNO stopi ta nova postava v veljavo, potem bi nova postava pričela takoj s tako prevoznino; takoj pa če bi skupna operacija dajala priliko "Trustees" zmanjšati prevoznino, BI BILI TI PRISILJENI NASTOPITI POTREBNE KORAKE ZA TAKOJŠNJE ZNIŽANJE.
CHIKAŠKI TRANSPORTACIJSKI SISTEM jc na splošnem SLABEM glasu. Če hočete, da ne bo ostal ta grdi madež na lepem glasu našega mesta, glasujte torej za novo postavo z YES.
CHICAGO JE NAPREDNO MESTO. Če hočete, ela bo ta sistem "up to date ", glasujte z YES.
Glas ZA trakcijsko postavo bode glas za dobro prometno službo po LASTNI ceni, glas za VBČJO CHICAGO.
ALLIED BETTER SERVICE COMMITTEES
139 NORTH CLARK STREET
nciUlKO
.' 1
revolucij«.
Aidvika XVI.)
J. Poslovenil • ^
^ h .i^ii
Nadaljevanje.
Iluviler je šel t mano in mi po k«zal križce. >>a nekem me^tu je <-urljala voda doli po stenah m kapljala z obočja. 44Tu sva pod Senmartenskim kanalom," je rekel moj vodnik. "Od tu naprej ni moči vee zaiti; dp Šomona ni no-lieuih stranskih hodnikov več. V desetih minutah sva lahko pri izhodu." Kes se je jela v daljavi svetlikati dnevna svetloba in končno sva prispela v zapuščen kamnolom sredi skalnatih gričev, ki jim pravijo Somon. Nad nama se je dvigala visoka stena, pod nama pa je ležala poštna eesta Meaux (b. Mo) in vas Panten (sedaj pariško predmestje); tja doli je vodila pot zakrita z grmičjem. Ko sva se vračala, rekel je Huvi-ler, naj sam iščem poti. In posrečilo se mi je brez težave; le pri lesi yi, kije peljala gori v klet, hi )>il kmalu šel mimo, ker je bila tako spretno skrita za robom zidu.
Iluviler mi je še pokazal, kako je treba kake zalezovavee zvabiti v napačne hodnike ter jih premotiti, potem sva zopet zlezla gori v hišo. "Oh", je zdihoval, "slabi časi so. Tmel sem tako lahek in varen zaslužek za časa kraljev-stva! Upajmo, da bo kmalu bolje in zopet vpeljejo dae. Oospod Mnos, težko je danes kaj zaslužiti in pošteno preživiti ženo in o-troke."	;
To je bilo možu: pošteno preživiti! Kmalu bi se bil ž njim zopet spri, kakor takr&t, ko mi je bil nanagloma odpovedal stanovanje.
Na boljše čase. pa je bilo še treba čakati. V Parizu je vrelo, kakor v vražjem kotlu. Kralju so za enkrat vzeli vso oblast in straži!i so ga v Tuilerijah prav kakor u-jetnika. Straže so stale po vseh hodnikih in na vseh vratih. Več izhodov so zapečatili s trobarvni-mi trakovi. Po vrtih in dvorih je bilo, kakor v bojnem taborišču. Vendar si še niso upali, kralja popolnoma odstaviti. Ko so Jako-binei spravili mnogo ljudi skupaj, da bi to dosegli, prečital je Uailly: na Martovem polju drhali vojni zakon in je množico pozval, raj se ražide.
Vajena, da ne delajo nikdar v r»jo zares, zasramovala je drhal o-blastvo in je metala kamenje na vojake. Tedaj pa je Lafayette vendar ukazal ustreliti; nekaj sto jih je padlo in za takrat sc jim ni posrečilo razglasiti republiko.
To se je zgodilo 17. malega srpana 1791, torej skoro ravno eno leto po zavezni prisegi in na stopnicah istega "oltarja domovine". Voditelji Danton. Santer-re, Robespierre in podobni junaki s« se seveda varovali prikazati se javno.
Nekaj dni prej, dne 11. malega srpana, bil je Pariz priča brezbožnega sprevoda — ko so Voltai-rja razglasili za svojega boga — nekaj tednov pozneje pi^so obhajali zmagoslavje Rousseaujevo. Voltaire in Rousseau, sta s svojimi spisi, že več let prej širila pre^ vratne ideje zoper tron in oltar. Oba sta bila zagrizena sovražnika katoliške cerkve. Umrla pa sta nekaj let prej, ko je izbruhnila revolucija. Oba očeta revolucije so prenesli v cerkev sv. Genove-fe, ki sc je zdaj imenovala Pante-on t. j. svetišče vseh bogov. Šestnajst konj je vleklo Voltairjev voz. Zatrjevali pa so mi za gotovo, da je v katafalku ležalo telo nekega meniha, mesto v obupu u-mrlega brezbožneža, ki je že davno strohne. V poganskih oblačilih je šel narodni zbor za to komedijo. Slavospevi so se glasili, oblaki kadila so se dvigali kvišku — in kdor je imel le še iskrico vere in mravnosti, obrnil se je rdeč od sramu od teh grozot.
XXXII. Na dopustu.
V narodnem zboru so bili predložili, da je treba kralja kaznovati, ker je skušal pobegniti.
Večina je sicer to odklonila, češ ker je Ludovik XVI., dokler je se kralj, nedotakljiv. Mesto tega pa so sklenili postaviti pred sodišče vse tiste* ki so mu pri tem pomagali, češ, da so izdajalci list a ve in domovine.
Ko mi je'veliki sodnik zvečer prečital to iz nekega časnika, jt; rekel: "To se tiče vas. Danton,**" vas je spoznaj, vas bo že vedel najti. In pri takem velezidajnis-kem procesu se ne bodo brigali,
vse
jgj| «em ga vprašal, AO hoteli odposlanci v vasi.
"Kaj da hočejo? Hm, ne vem Jpko mislite o tej stvari čudno je, kako se danes po svetu. V vasi imamo več kot petdeset let župnika« ki ni storil iič, drugega kakor le to, kar je dobro in Bogu dopadljivo. Ve* q-božce je podpiral, in če ga je klical kak bolnik k sebi, hitel je stari župnik k njemu v najbolj divje gore, bodisi poleti ali po zimi, po dnevi ali ponoči, v viharju in de-' žju. Zdaj pa so napravi1'- tam v
Če i>a vas enkrat imajo, ne dam več počenega groša za vašo glavo. Vi morate za nekaj časa iz Pariza proč. V zaporu, v katerem se skrivate, ne boste mogli dolgo vstrajati, čeravno se hodite izpre-hajat pod zemljo. Najbolje bo, "-o greste na.dopust. Jaz imam nekaj naročil, ki jih moram odposlali v Švico. So to stvari, ki jih" ni lahko zaupati pošti. Rad bi nam rev po svojih prijateljih v Švici dosegel, da bi nam poslala naša obla-stva navodil?, kako naj ravnamo v teh nemirnih časih* ker je v nemarnosti življenje naših vojakov. Naš stari polkovnik D'Affry sč noče zganiti. Vi izkažete sedaj veliko uslugo, če porabite svoj dopust, za to, da greste v Švico in nesete s seboj tudi ta pisma. Prvo bi šli v Bern, potem v Lueern in Zug, kjer bi oddali neko politično pismo gospodu Zurlaubenu in »raven še pisemce moji hčeri." .
Začelo mi je postajati toplo o-lcoli siva. Zopet videti Švico, Zug, svojo nmter — to mi je bilo všeč! Tudi Vorcnko ,—priznal sem si v skrivnem kotičku srca in z neko grenkostjo —- bi rad videl. Brž sem obljubil, da grem. ~
Odjezdil sem že drugi večer. Keyzerjeva pisma mi je stara Blanchet skrbno všila v podvla-ko. Z denarjem senrbil dobro založen. V žepu sv6je vrhnje suknje sem imel škatljico za barve, čopi', svinčnike in risarsko knjigo. Ho tel sem potovati kakor bi bil slikar, in potni list, ki mi ga je pre-skrbel veliki sodnik, se je glasil na Damian \fanie, risar-umetnik.
»Moja pot je šla proti Besanso-nu odkoder bi šel skozi gorovje Jura v Bern. Vreme je bilo prvo dni prijazno; pokrajjna koder sem potoval, je ugajala* dasi je bilo povsod dosti gozda in gričevja. Žetev je bila končana, in zgodnja jsen je že barvala gozdo-, ve. Prenočeval sem v gostilnah malih_vasi ali tudi v gostoljubnih kmečkih hišah. Večjih krajev se se ogibal, ker sem sumil, da so tam klubi jakobincev. Med kmečkim prebivalstvom pa je bilo še dosti pobožnega duha in zvesjobc do kralja. V več kot eni hiši so zvečer milili rožni venec za revne duše v vicah in posebej še očenaš za dobrega kralja. V kmečkih hišah sem se prijlubil mladim in starim s tem, da sem razkazoval svoje podobe, in sem včasi tudi naslikal kakega otroka ali star' mater ali njih domovje na kos papirja in ji mpustil za spomin. Tedaj niso hoteli nobenega plačila za večerjo in ležišče. "Gospodje slikarji niso tako bogati," mi js rekel dobrodušno v tistih krajih neki km^ič.
Slabše je bilo, ko sem prišel v Franche < J on te. Tu so bili tudi kmetje zelo nahujskani; to so pričale razvaline mnogih gradov, ki so jih požgali. V velikem krogu sem se ognil Besansona, glavnega mesta tiste pokrajine, in sem že zagledal divje gorovje Jura, ki loči Francijo od Švice. "Jutri ali pojutranjem bom na švicarskih tleh", sem si rekel.
Bil je nenavadno vroč dan v jesenskem mesecu, ki je pričel. Moj konjič je nemirno metal glavo sem in tja in je skušal z repom u-braniti se obado^; hribovje je bilo videti radi vodne sopare nenaravno blizu. "Nevihto bomo i-meli", je rekel ob poti neki k;net> ki sem ga pozdravil.
"Ali pride kmalu," sem ga vprašal.
"Hm, mislim, daJ*e pred večerom. Lahko pa še pridete v vas. Dalje jezditi bi vam ne svetoval. Daleč je še do Le Busscy-a in grda pot. Se ve, pri nas tudi ne boste imeli popolnoma mirno."
HKaj je v vaši vasi? Jeli žeg nanje ' ali ženitovanje ?''
"Da, lepo žegnanje* Meščanski odposlanci iz Besansona ao prišli danes, z velikimi klobuki s perjem in z belo rdeče-modrimi prti krog trebuhov. Kaj se tako muzate, gospod? Gotovo nisem česa prav povedal?"
Frank Grill's Dairy
Prva
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko raivažam strankam po hiiah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
da imamo pravico soditi se sami. Parizu neko konstrukcijo, ali ka-" v	" kor pravijo že temu, in naš žup-
nik pravi, da ta reč ni sa nič, in to je tudi dokazal v neki pridigi. Jaz imam slab spomin za kaj takega; toda moja žena jo zna skoro na parhet in vam lahko pove. , "Tedaj bi m«oral dofiri župnik priseči na to konstrukcijo, on pa pravi: "Tega ne smem in tudi ne bom": In isto pravijo tudi dru-duhovni v t<nn kraju, le malo število takih, ne • j)red katerimi, nihče ne sname klobuka, in bi bili boljše napravili, če bi postali n steni krojači in čevljarji, ko p* duhovni, kakor pravi moja stara 1, "Naš' župnik pravi tedaj: "Jaz ne prisežem". Nato ^ga je ta presneti učitelj^ ki ga je le naš dobri gospod izučil na svoje stroške, zatoži! pri oblasti Besansonu, in zdaj so meščanski odposlanci tu, da preženejo dobregastareg;. moža iz njegovega župnišča. Radi tega sem rekel, da ne boste našli danes miru v vasi. A lf pojdite h "Kroni"; gostilničar je dober mož, dasi tuli* nekoliko z voll;oi,i| in je prekrstil svojo gostilno."
Zahvalil sem se kmetiču za prijazno obvestilo in sem jezdil n:i prej s sklepom, da se ne ustavim v vasi, da ne pridem z gospodi od poslanci v kake neprilikc.
Zagledal sem gostilno "IV: kroni," in na smeh mi je šlo, ko sem videl, kako je bila ped večjo desko pribita manjša, na njej pa je bilo z rdečo barvo napisano "državljanov". Torej vse skupaj "Pri kroni državljanov". Mož jo ume! združiti novo s starim!
Ko sem zavil krog vogla- rsm ragledel preti seboj vaško cerkvico in ;:raven nje pohlevno žup;i1-kovo stanovanje. Velika množica ljudi se je gnetla pred liišo, iljl ženske so jokale, da bi se moral kamen omečiti, ko se je prikazni na hodniku častitljivi župnik, ki sta ga vedla dva orožnika.
"Ne jokajte zame, otroci," je rekel je starček srebrnih kodrov: in prijaznih, nedolžnih otroških i oči. "Vam-li nisem pridigal, da je gospod rekel: kdor zapusti mene i očeta, mater, ženo otrobe in dom, dobH bo stoter no povračilo in še večno življenje? Nič ne de tedaj, če moram zdaj radi Boga in svoje vesti zapustiti Vas, ki ste mi dragi, kakor bi bili moji otroci, irf ta dom, ki sem bival v njem že petdeset let. Oh, saj bi ^ga že tako moral zapustiti kmalu! Ne jokajte toiyj nad menoj, marveč nad seboj in svojimi otroki! Ker žalostni časi bodo prišli nad našo lju-i»o Francijo, časi. ..."
(Dalje prihodnjič.)
Pozor gg. tajniki krajevnih^ d^j^l!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko linijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, DL
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine ▼ popolno zadovoljnsrtflede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo selo priprava* Vplačilne knjižico za člane in članiee, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskano imamo tudi Bolnliks liste, večje in manjše in posebne pote za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno na-* taa&ea pregled Števila članov po skladih, ali razredih.
V*. Na ..zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!	<	'
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
Tvrtta E. Bachmail,tik«rp.
ZASTAVE, BKOALXJX Df RA. ZNE DRUŠTVENE POTREB.
ftčm.
2107 8. Hamlin Ave., Chicago, m. Telefon: Lawndala 441.
TISKOVINE
Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike.
500 papirjev..........$2.00
500 kuvert............ 1.75
250 vel. kuvert........1.75
500 vstopnic..........1.50
Bolniilce liste, ntkainic« ta pobotale«
po i sto tako nitki ceni. Pilit« nam m ceno p redno naročit« pravila in tiskovine ki« drami*.
AMER1KANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St.. Joliet, III.
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemaleev. Malo povišanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil le zadnji steber ia morali st*ig rcne nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko HH ru 1110 veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v o k on priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo sa nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino I —
KUPUJTE VOJNO VARČEVAL-. NE ZNAMKE!
JUGOSLOVANSKI NARODNI SVET.
Southern Bldg., Washington, D.O.
5. oktobra 1918. IZJAVA. Jugoslovanski Narodni Svet ni doslej podvzemal nikakih korakov v kongresnih, senatnih in drugih volitvah ;tega stališča se bo držal tudi zdaj.
Ta stvar spada diskreciji in sodbi vsakega posameznika.
Vendar se izraža J. N. S. nepristransko načelo ''Podpiranja predsednika". To izjavo opiramo na veliko spoštovanje, katero gojimo do predsednika; na občudovanje, katero imamo do njega, ker se je odločil, da hoče to vojno dovesti do zmagonosnega zaključka in ustanoviti mir na glavnih na čelih, da naj dobivamo vlade vse svoje pravice z dovoljenjem svojih podanikov .
Do te izjave nas veže tudi liva-Ježnost za njegovo uradno priznanje zajamčenih pravic v jugoslovanskem vprašanju v obče, osobito pa vsled tega, ker je bila Slovanska legija v ameriški armadi vstanovljena.
Za Jugoslovanski Narodni Svet Dr. A. Biankini, preds. John J. Grgurevich, tajnik.
7 • .	....
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni *jfh je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti žolodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strnpeae snovi, ki so nekakšen or log zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek: po prosti vsakoršne nepotrebne mešaniee in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zffdevi zabrisanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikab,.ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in atmge delavee, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njora neprecenljivo vrednost. Dobite j$ v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej y koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živeev ia sa mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetne zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBII*A TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: ' GOLD MEDAL—SAN FRANOISOO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS (
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
S 60 LEX
je ta banka varno Suvala in drisk prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 nlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje snašs nad $8,600.000.00. Preostanek flavni«« ki tisti dobi&k maša nad $660.000.00, kar ae drfi v poniknem zaščitnem skladu«
Založite torej Vašs prihranke v VAJBTAREJil Df NAJVEČJI BANKI V JOLXZTU. \
Rarastli obresti sa pailatna pripisujejo k glavnici, ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIETe
Jolftet,
LJUDSKA BASKA1
Illinois.