SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE
kladi var
glasilo proizvajalne OZD KLADIVAR
Letnik 11
Številka 1
Žiri, februar 1981
OB ODHODU IPO tov. ing. AMBROŽIČA
V mesecu januarju je odšel iz našega podjetja dolgoletni direktor tov. Ambrožič Vence. V bodoče bo zaposlen kot član KPO na našem SOZD-u ZPS.
Prav je, da se ob tej priliki spomnimo na tiste januarske dni leta 1968, ko je ing. Ambrožič prišel v ..Kladivar" kot prisilni upravitelj. Takrat smo v ,,Kladivarju" izdelovali pretežno šestila in indikatorje. Glede na takratne tehnično-tehnološke zmožnosti pa se je osvajala proizvodnja elektromagnetov in vibratorjev, osnova kasnejše razvojne usmeritve. Poleg tehničnih težav so se večale potrebe po kreditih za osvajanje nove proizvodnje. Zaradi kreditne nesposobnosti podjetje ni moglo redno izplačevati osebnih dohodkov. Zato je občinska skupščina pričela postopek sanacije podjetja z uvedbo prisilne uprave.
Te težave so pričakale tov. Ambrožiča. Edina svetla točka so bili delavci, ki so bili pripravljeni marsikaj potrpeti in z marljivim delom napraviti vse, da ne bi izgubili svojega Kladivarja. To in pa priprojena vztrajnost in delavnost, da ne rečem ,,gorenjska trma", sta dala ing. Ambrožiču moči, da se je stanje saniralo in je po enem letu nastopil prvo mandatno obdobje kot direktor. V tem obdobju se je podjetje preselilo v adaptirane hleve, kar se nam je takrat zdelo velikanski uspeh.
Opustili smo proizvodnjo šestil in še nekaterih artiklov starega programa in izoblikovali proizvodne programe hidravličnih elementov. Nabavila se je najnujnejša sodobna strojna oprema. Mnogi smo menili, da je Kladivar s tem že dosegel svoj cilj. Vendar vizija Kladivarja, ki si jo je izoblikoval ing. Ambrožič, še ni bila dosežena. Zato je v drugem mandatnem obdobju pospešeno deloval na konsolidaciji in afirmaciji Kladivarja. V tem času so se formirale osnove vseh sektorjev in oddelkov. Spodbujala se je politika štipendiranja in izobraževanje delavcev ob delu. Kladivar se je vključil v mednarodno delitev dela in podpisal kooperacijsko pogodbo s firmo Festo. Ravno tako se je Kladivar včlanil v SOZD ZPS. Najbolj pomembno pa je bila izdelava investicijskega elaborata za novo tovarno in priprava na začetek gradnje. V tretjem mandatnem obdobju je ing. Ambrožiču uspelo, da se je uresničila dolgoletna želja vseh. Proizvodnja je začela teči v novi tovarni. Nabavila se je sodobna strojna oprema in dokončno izoblikoval dolgo-
ročni razvojni in proizvodni program tovarne Kladivar. Lahko pa rečem tudi, da je glavna finančna obremenitev zaradi nove investicije že mimo.
Kot je ing. Ambrožič sam rekel, sta ga na poti Kladivarja vodili 2 želji in zahtevi obenem:
1.	Izoblikovati ustrezno kadrovsko politiko in pridobiti potrebno število strokovnjakov,
2.	Pridobiti si potrebne proizvodne prostore in nabaviti primerno strojno opremo.
Če pogledamo njegovo prehojeno pot, lahko rečemo, da je v svojem življenskem delu v Kladivarju uspel in opravičil zaupanje družbe. Mogoče smo mu kdaj zaradi Žirovcem prirojenih lastnosti otežili delo, vendar smo mu sedaj hvaležni za vse in mu želimo, da bi tudi v novi sredini tako uspešno deloval.
Obenem pa čestitamo novoimenovanemu direktorju tov. Radu Bogataju. Zavedati se moramo, da nas čaka glede na sprejete srednjeročne plane še mnogo nalog. S skupnimi močmi bomo tudi v času zaostritve gospodarskih odnosov poskušali razvijati naš Kladivar. Tov. Bogataj je s svojim dosedanjim delom opravičil zaupanje kolektiva. Zato želimo tov. Bogataju uspešno delo in dobrega sodelovanja na novi delovni dolžnosti.
Anton Beovič
ŠE NEKAJ MISLI OB ODHODU
Kot je že v navadi, se ob raznih prelomnicah, jubilejih in slovesih potegne črta in se pregleda prehojena pot. Tako smo se tudi mi odločili, da bomo ob odhodu tov. direktorja Venča Ambrožiča povprašali o delu njegove življenske poti, ki jo je ,,prehodil" v Kladivarju.
1.	S kakšnimi občutki ste prišel v Kladivar?
V Kladivar sem prišel prepričan, da so majhna podjetja prav tako pomembna in potrebna za naše gospodarstvo kot velika in da se da vse narediti, če so ljudje enotni in delovni.
2.	Kaj vam je iz tistega časa ostalo najbolj živo v spominu?
Najbolj mi je ostalo v spominu trdna odločnost članov kolektiva, da ostanejo v podjetju za vsako ceno in dokažejo sebi in drugim, da so sposobni ustvariti dobro in uspešno podjetje, čeprav takrat ni bilo lahko biti član Kladivarja.
3.	Katere cilje ste v Kladivarju uresničili?
Uresničen je osnovni cilj, to je, da ima podjetje zagotovljene eksistenčne pogoje. To je nova lastna tovarna, perspektivni in sodobni proizvodni program in usposobljeni kadri, pa izvajanje in nadaljni razvoj programa.
4.	Katerih ciljev niste uresničili?
Neuresničljivih ciljev je vedno veliko, vendar bi začel, da se uresničita vsaj dve strani:
- da bi se Kladivar uspel prebiti s svojo proizvodnjo na zunanje tržišče in
— da bi uspel obdržati in še bolj razviti enotnost, zaupanje in spoštovanje, znanje in delovne prizadevnosti.
5,	Vaše želje ob slovesu:
Želim, da bi kolektiv Kladivarja še naprej vzdrževal enotnost in pogum pri osvajanju novih programov, da bi bil sposoben prebroditi vse krize, ki se vedno pojavljajo v življenju in, da bi v še večji meri napravili medsebojno tovarištvo in zaupanje.
Na koncu bi se vsem članom kolektiva zahvalil za sodelovanje, za zaupanje in pomoč pri delu, katerega sem bil deležen pri vas z željo, da še naprej pošteno in tovariško sodelujete in žanjete še nadaljnih uspehov.
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA Z DNE 29. DECEMBRA 1980
1.	Samoupravni sporazum o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 1981 — 1985, Samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981—1985 ter Samoupravni sporazum o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino v obdobju 1981—1985 so soglasno sprejeti in potrjeni.
2.	Za delegata v konferenco delegatov industrijske rizične skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav se imenuje tov. Andreja Starmana.
3.	Tov. Janez Primožič, ki opravlja dela in naloge referenta za investicije, bo v delovni organizaciji Remont gradnje Žiri, v času od 18. 12. 1980 do 30. 6. 1981, opravljal funkcijo začasnega organa. V zvezi s tem se podpiše pogodba o opravljanju funkcije začasnega (poslovodnega) organa med delovno organizacijo ,,Kladivar" Žiri -in delovno organizacijo Remont gradnje Žiri, ki definira obseg in trajanje pogodbenih del, pogodbeni rok, posamezne dolžnosti, odgovornosti in pravice pogodbenih strank.
4.	Prizadetim delovnim skupinam se posreduje opozorilo, da se njihovi delegati ne udeležujejo sej delavskega sveta in tako ne sodelujejo oziroma odločajo o od-
govornih zadevah, ki so v njihovi pristojnosti.
5.	Nad udeležbo na zborih delavcev se v bodoče mora izvajati strožja kontrola. Za opravičeno odsotnost delavca se šteje samo, če mora delavec na zahtevo svojega vodje, v času, ko se odvija zbor delavcev, opravljati nujno potrebno delo.
6.	Sprejme in potrdi se aneks k Samoupravnemu sporazumu o finansiranju razvoja komunalne dejavnosti v višini 1,65 %, s katerim se delovne organizacije na območju Žirov strinjajo, da bodo podaljšale izplačevanje sredstev po samoupravnem sporazumu še v letu 1980. Podpisnik je Ambrožič ing. Vence.
7.	Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka je soglasno sprejet. Podpisnik dogovora je Bogdan Erznožnik.
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA Z DNE 19. JANUARJA 1981
1.	Predlagani terminski koledar za leto 1981 se sprejme, vendar pod pogojem, da si delavci od 20. do 25. 7. 1981 sami preskrbijo prevoz na delo in z dela ter varstvo otrok. Kolektivni dopust se prične 27. 7. in traja do 7. 8. 1981.
2.	Obravnavo in sklepanje o uporabi tovarniškega osebnega avtomobila R-4 se prenese na naslednjo sejo DS. Preveriti je potrebno zasedenost R-4, tehnično stanje voznega parka in možnosti nabave novega avtomobila.
3.	Po obravnavi dopisa, ki ga je delovna organizacija dobila od družbenega pravobranilca, po predloženem gradivu strokovnih služb in po posvetovanju z odvetniki pravne pisarne v zvezi s Pašmanom in dotacije sindikatu, katero je odobril DS v letu 1978, sprejme DS sklep, da delovna organizacija nima odškodninskega zahtevka do tov. Ambrožiča.
IZVOZ V KLADIVARJU
Kladivarjev program je usmerjen v izdelavo komponent in sistemov za jugoslovansko strojegradnjo. Zato je po svoji naravi predvsem namenjen substituciji uvoza tehnično zahtevnih komponent. S tem naj se v dolgoročnem konceptu razvoja prepreči monopol tehnike razvitih držav. Na žalost pa ta supstitucija ni posebej ovrednotena, odnosno bonificirana.
Kljub temu pa smo v Kladivarju pričeli tudi z izvozom izdelkov. Izhajali smo iz višjih oblik sodelovanja z tujino in tako je bila sklenjena kooperacijska pogodba s firmo Pesto Pnevmatik iz Nemčije. Ta kooperacijski odnos teče že 7 let. Pri tem podjetje Kladivar zasleduje sledeče cilje:
1.	Pridobimo nekaj deviz, ki so potrebne za uvoz najnujnejšega materiala, ki ga na domačem tržišču ni v zadovoljivi kvaliteti.
2.	Imamo možnosti vpogleda v zapadno tehnologijo in prenos tehnoloških dognanj v našo proizvodnjo.
3.	Spremljamo lahko vse tendence razvoja na teh področjih.
V občini Škofja Loka ima v industriji 35 organizacij združenega dela. Kladivar se kot izvoznik nahaja na 17. mestu. V Žireh pa smo poleg Alpine, ki je največji izvoznik v občini, na drugem mestu.
Trenutna problematika pri izvozu je vsem poznana. Smatramo, da se preveč oddaljujemo od načela: ,,devize tistemu, ki jih ustvarja". SISEOT je nedavno prinesel odločitev, da kvota dobljenih deviz znaša 60 % izvoza. Ker
4.	Na predlog razpisne komisije pri DS delovne organizacije ,,Kladivar" Žiri DS imenuje tov. Rada Bogataja za individualnega poslovodnega organa (direktorja) za mandatno dobo 4 let. Tov. Rado Bogataj bo dela in naloge direktorja pričel opravljati s 23. 1. 1981, s tem dnem pa mu začne teči tudi mandat.
5.	Opravljanja del in nalog individualnega poslovodnega organa se razreši tov. Venčeslava Ambrožiča z 22. 1. 1931.
Na predlog tov. Venčeslava Ambrožiča, o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja v DO ,,Kladivar" Žiri, mu delovno razmerje na podlagi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, preneha 22. 1. 1981.
Bogdan Erznožnik
Artikla, ki jih izdelujemo za firmo Festo Pnevmatik
se te tendenco nadaljujejo, se izvozniki sploh sprašujemo, kje dobiti sredstva za nujni uvoz. Motilno deluje tudi način izplačevanja izvoznih premij.
Naše področje je izredno razvito v zapadnem svetu in je težja konkurenca. Poleg tega pa nas pesti tudi kvaliteta izdelave, uvajanje novih proizvodenj ter tehnologij ter izredno težavna nabava domačega repromateri-ala in nestabilna politika cen. Ti problemi so pri konkurenčnih podjetjih na zapadu precej manjši.
Kljub temu se bo Kladivar trudil, da glede na raznolikost programa, pridobimo partnerje iz ostalih področij. Predvsem imamo v mislih področje izdelave elektromagnetov in hidravličnih komponent. Prioriteto dajemo, glede na izkušnje, predvsem vsem oblikam mednarodne kooperacijske sodelave, vključujoč ,,pint venture" in v tem smislu že vodimo razgovore.
Anton Beovič
PRVI VTISI !N SPOZNANJA V PROTOTIPNEM ODDELKU
Dobre tri mesece je poteklo, odkar sem v Kladivarju, in sicer v prototipnem oddelku. V tem majhnem, nekoliko ograjenem prostoru blizu glavnega vhoda v halo, opravljam delovne naloge prototipnega realizatorja. Trenutno sva v oddelku dva in spadava k naši ,,nesrečni", številni režiji. Rekli boste:
,,Kaj nam novinec nekaj tvezi, kot da ne bi vedeli, kdo ali kaj je kje v podjetju!" Pa je skoraj res tako. Vsi ljudje že res vse vedo. Toda prepričan sem, da bi se v našem — sorazmerno majhnem kolektivu našel marsikdo, ki iz kakršnegakoli vzroka o tem ne razmišlja in pravzaprav res malo ve. Sicer pa so ob slabi obveščenosti in
majhni zainteresiranosti v podobnem položaju verjetno tudi kake druge službe v podjetju. Ko neprizadet opazovalec spremlja utečen ritem serijske proizvodnje, navadno niti ne pomisli na vsemogoče zaplete in razplete, ki spremljajo nastajanje izdelka od surovine do končne izhodne kontrole. Sleherni izdelek, še posebej v naši - tehnični stroki, je začel svojo pot na skicirkah risalnih desk konstruktorjev, risarjev in tehnologov razvojnih oddelkov.
Te zamisli in načrti se zatem poizkušajo uresničiti v prototipnih oddelkih. Na prototipnem - vzorčnem izdelku se pokažejo eventuelne težave in pomanjkljivosti, ki bi sicer otežkočale normalen potek dela v poznejši industrijski proizvodnji. Izdelek ah' aparat mora seveda svojemu namenu tudi funkcijsko popolnoma ustrezati. Zgodi se, da kak izdelek ah posamezen detajl precej časa ne pride v program redne proizvodnje. Podobno tudi industrijski oblikovalci ali poklicni fotografi premnoge zamisli ali izdelke zavržejo kot neustrezne. Tako si lahko neobveščen opazovalec (tudi sodelavec) kaj hitro ustvari zgrešeno mnenje, da se v razvojnih in prototipnih oddelkih dremlje, oziroma se dela malo ali skoraj nič. Včasih je slišati, da je to delo celo samemu sebi namen. Mislim, da takšna in podobna stališča ne zaslužijo komentarja.
Potem, ko sem po mnogih letih dela v prometu in na terenu presedlal v zaprte, tovarniške prostore, moram priznati, da sem se v začetku počutil res nemočno in utesnjeno. Kljub temu pa sem vesel, da delam v prototipnem oddelku, kjer je prišel moj osnovni poklic - avtomehanika kar precej do izraza. Delovne naloge prototipnega realizatorja združujejo znanja iz osnovnih kovinarskih poklicev, vse bolj pa so prisotni elementi hidravlike, pnevmatike ter elektrike. Od najbolj grobega ter umazanega ključavničarskega dela pa do drobnih del fine mehanike, je delo prav gotovo zanimivo, vendar tudi dokaj zahtevno in razdrobljeno. Temu primerno tudi mislim, da to delo ni realno vrednoteno. Srečujemo se z
raznimi problemi in težavami, ki pa so med drugim verjetno tudi povsem finančne narave. Oddelek je za kvalitetno in nemoteno delo zdaleč nezadostno opremljen. Najhuje nas pesti problem zamujanja strojne obdelave za potrebe oddelka, poleg tega pa je na vsakem koraku prisotno pomanjkanje tehnične kulture vseh nas. To se gotovo odraža v nedoslednosti ter nepreciznosti pri izdelavi nekaterih izdelkov. Prototipni oddelki so običajno bolj zaprtega tipa, kar pa pri nas ni v praksi. Tako bi bili skriti vsem slučajnim — nepovabljenim očem. Omenil sem že, da tudi medsebojni odnosi niso na zavidljivi višini. Opažam, da se pri precej širokem programu ne utegnemo ali nočemo dovolj neposredno posvetovati o spornih ali poseb. podrobnostih določenega izdelka. Tako ostanejo mnogi nedokončani izdelki, kot pozabljeni nekje na policah ali pod njimi. To se je pokazalo ob novoletnem pospravljanju ,,starega železa". Marsikdaj se pokaže slabost oddaljenosti našega biroja v Škofji Loki. Ne morem se znebiti občutka, da v sklopu celega podjetja ni razčiščeno, čigavo oz. kakšno delo je res potrebno ali pa tudi ne.
Pogosto smo priča obiskom raznih tujih partnerjev, kooperantov ali celo strokovnih ekskurzij. Mogoče so malo visokoleteče moje ideje o primerno opremljenem prostoru, ki bi bil nekakšen mini paviljon vseh izdelkov našega proizvodnega programa. Obenem naj bi bilo na istem mestu možno tudi prikazati delovanje oz. praktično uporabnost naših izdelkov. No, vendar pa o tem samo mimogrede. . . .
Kljub vsem tem mojim, nekoliko pikrim ,,paberkom", pa temu, da sem v življenju že marsikaj doživel in počel, sem prepričan, da je usmeritev proizvodnega programa Kladivarja sicer obsežna, vendar dovolj perspektivna. Mislim, da je želja vsakega od nas, ki delamo in živimo z delovno organizacijo, da bi v težkih pogojih gospodarjenja hodili vsaj po poteh sedanjih uspehov, če že ne po boljših.
Stane Mlakar
UDELEŽIL SEM SE SINDIKALNEGA SMUČARSKEGA TEKMOVANJA
Ker nisem kazal nobenega zanimanja za vpis za udeležbo na sindikalnem smučarskem tekmovanju, so me prijavili kar sodelavci in me pregovorili, da sem se tega tekmovanja tudi udeležil. Mene je kljub 54. letom, ki jih imam, vsa stvar pritegnila bolj z norčave strani. Kljub saj sem bil tudi aktivni udeleženec v NOB, kar se da razbrati tudi iz knjig, je bil to moj prvi tekmovalni veleslalom v mojem življenju. To pa tudi ni čudno, saj smo morali v mladosti le trdo delati in za šport ni bilo ne časa ne denarja. Tako sem si prve smučke „iztesal", kar sam iz krivo zraščene bukove brune. Zato sem vesel, ko lahko danes kljub svojim letom uživam v tem lepem zimskem športu. Zato sem dal priznanje, ki sem ga dobil, s ponosom na vidno mesto. Ob pogledu nanj me navdaja ponovno veselje do smučanja, ostalim pa bo v spomin na moje zmage, ki jih kljub raznim okoliščinam doživljam v tem zapletenem življenju. Mislim, da je moje prvo mesto dalo vspodbudo tudi mlajšim, da bi se odločili za ta šport, pri katerem se z gibanjem v naravi, nabereš novih življenskih moči.
Rajko Primožič
MARTINI V SPOMIN !
HERMANU V SLOVO!
Tiho in plaho si prišla v naš kolektiv. S svojo pridnostjo in marljivostjo si se nam vsem takoj prikupila. Ni nam bilo dano, da bi odstranili tančico skrivnosti, ki si jih nosila v svojem srcu.
Zato si se v svoji osamljenosti zatekla k pisanju in nam zapustila svoje pesmi, ki jih v hvaležen spomin na Tebe danes objavljamo:
i
1
Lepo je imeti nekoga
Lepo je imeti prah v očeh če imaš nekoga ki bi te vodil,
Lepo je biti truden v nogah če imaš nekoga da bi sedel k tebi.
Lepo je imeti nekoga ki bi šel s tabo po prašni tej poti, do groba
Lepo je imeti nekoga . . .
O življenje
ti deroča reka resničnosti, zakaj se tvoj tok ustavlja ob meni ko trudnih oči stojim med vejevjem težkih misli na tvoji obali.
Brezciljno brodim po tebi življenje, ne najdem opore in omahnem v nič
Skoraj na pragu Novega leta smo se za vedno poslovili od našega sodelavca Hermana Kogovška.
Rodil se je 29. 3. 1957 v Žireh in v domačem kraju je tudi preživljal otroštvo. Čeprav je mlad izgubil očeta, mu je mati z ljubeznijo in trudom nadomestila to vrzel. Odločil se je postati kovinar in se je zaposlil v našem podjetju.
V želji, da bi lahko vedno pomagal sočloveku, se je že mlad vključil v Prostovoljno gasilsko društvo Žiri, kjer je za svoje delo dobil tudi priznanje.
Herman je med nami veljal za vedrega in pogumnega fanta. Bil je dober tovariš in sodelavec in je vsakdo pri njem našel pomoč, ko jo je potreboval. Mogoče zaradi tega nismo nikdar pomislili, da tudi pri Hermanu prihaja do težkih duševnih stisk in nismo zmogli vračati tovariške opore.
S hvaležnostjo za vse, kar je napravil za naš kolektiv, se ga bomo vedno spominjali kot dobrega in poštenega tovariša in sodelavca.
REZULTATI SENDIKALNEGA TEKMOVANJA V VELESLALOMU
- MOŠKI DO 30 LET:
1.	Podobnik Marko	24,81
2.	Oblak Mirko	26,16
3.	Podobnik Vinko	26,22
4.	Homec Slavko	26,46
5.	Kopač Milan	26,68
6.	Kosmač Janez	26,72
7.	Žakelj Lado	26,92
8.	Kacin Ciril	27,09
9.	Kristan Tone	27,36
10.	Galičič Mitja	27,47
11.	Mlinar Marjan	27,61
	Albreht Marjan	27,61
13.	Poljanšek Andrej	27,70
14.	Sporiš Branko	27,92
15.	Gruden Vojko	28,03
16.	Bogataj Jože	28,95
17.	Peternelj Konrad	28,97
18.	Kalan Franci	29,12
19.	Benedik Dušan	29,14
20.	Kogovšek Rado	29,61
21.	Prosen Izidor	29,94
22.	Kosmač Branko	29,96
23.	Pišler Lojze	30,29
24.	Poljanšek Marjan	30,49
25.	Mlinar Jože	31,67
26.	Miklavčič Brane	32,11
27.	Frelih Vili	33,68
28.	Pivk Peter	40,64
1.	Albreht Edo	25,99
2.	Albreht Vinko	27,02
3.	Šorli Marjan	27,57
4.	Kopač Janez	28,59
5.	Sedej Pavel	28,84
6.	Potočnik Marjan	31,13
7.	Jezeršek Jože	31,18
8.	Mlakar Stane	31,89
9.	Slabe Stane	31,94
10.	Likovič Franc	32,11
11.	Krvina Pavel	32,22
12.	Starman Andrej	33,00
13.	Zupančič Jože	34,08
14.	Frelih Jože	39,64
1.	Primožič Rajko	40,10
KADROVSKE NOVICE
V času od 18. decembra 1980 do 12. 2. 1981 je delovno razmerje z delavci naše delovne organizacije sklenil
—	Igor Ušeničnik, NK delavec — pomožni vrtalec
Delovno razmerje pa so prenehali:
—	Ivo Kavčič, gimnaz. maturant — procesni kontrolor
—	Viktor Mohorič, NK delavec — šofer osebnega avtom.
—	Herman Kogovšek, NK delavec — monter HO
—	Branko Tušek, strojni ključav. — izdelovalec orientac. I
—	Andrej Poljanšek, kuhar — vodja kuhinje
—	Martina Luznar, šivilja — tehniški risar
—	Venče Ambrožič, inženir strojništva
V JLA sta odšla :
—	Branko Kenda, stroj, ključav. — vzdrževalec I
—	Rudolf Kavčič, stroj, ključav. — monter HK II
Trenutno je v naši delovni organizaciji zaposlenih 218 delavcev.
Jana Trček
»Kladivar" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o.
Ureja ga odbor za obveščanje:
Dana Dolenc, Martina Mlakar, Ciril Kacin, Janez Primožič, Franc Temelj
Izhaja dvomesečno, naklada 250 izvodov Tisk:	Embalažno grafično podjetje Škofja Loka