Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20 •—, za inozemstvo Din SO'—; posamezna številka Din 2‘— ♦ Uredništvo in uprava : Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VI	Celje, dne 30. avgusta 1935	Štev. 17
Občni zbor zadruge
Na veliko Gospojnico dne 15. t. m. se je vršil na Groblji pri sv. Pavlu V. redni občni zbor Hmeljarske prodajne zadruge r. z. z o. z. Vkljub izredno slabemu, deževnemu vremenu so prihiteli hmeljarji z vseh strani v obilem številu na zborovanje, ki ga je olvoril ob 9. uri načelnik zadruge g. Mihelčič ter pozdravil navzoče hmeljarje in zastopnika okr. glavarstva. Nato je v imenu gg. bana in okrajnega načelnika pozdravil zadružnike srez. kmet. referent g. Wernig, poudaril važnost in pomen zadružništva sploh ter želel zborovalcem popoln uspeh. Po izčrpnih poročilih načelstva in nadzorstva ter odobritvi računskega zaključka 1934/35 so se izvršile nadomestne volitve dveh članov načelstva ter sta z večino glasov bila izvoljena dosedanji podnačelnik g. Fr. Plaskan in na novo g. Fr. Čremožnik. Nato so se izvršile nekatere manjše spremembe pravil ter se je predvsem izpremenilo ime zadruge, ki se glasi poslej na kratko »Hmeljarska zadruga« in znižalo pristopnino z 20 na 10 Din ter delež s 100 na 20 Din. Tako je sedaj prav vsakemu hmeljarju omogočen pristop v zadrugo.
O izgledih na letošnji pridelek in gibanje cen je poročal g. inž. Dolinar in poudaril, da trenotno izgledi niso najboljši, vendar pa se lahko še marsikaj izpremeni, dokler hmelj ni obran. Zaenkrat se obeta vsekakor v splošnem obilnejša letina, kakor lani. Tako pričakuje po zadnjih poročilih Nemčija letos precej obilnejši pridelek ter prav tako tudi Poljska in Jugoslavija, Anglija bo pridelala verjetno nekaj manj in slično tudi Češkoslovaška ter Francija, Amerika pa napoveduje prav bogato letino. Ker pa je že lanski pridelek prekašal potrebo in pomembnejšega povišanja kon-
suma piva ni, moramo vsekakor računati s tem, da pomanjkanja hmelja ne bo in zato tudi z visokimi cenami letos ne moremo računati. Za malenkostne količine zgodnjega hmelja se je plačevalo letos pri nas 20—25 Din za kg. Ta cena se zdi za letošnji pridelek sploh gotovo prenizka z ozirom na cene, ki se še sedaj plačujejo na svetovnih tržiščih za lanski pridelek. Žal pa so medtem že zelo kvarno vplivala pretirana poročila v inozemstvo o izredno obili letini pri nas in takoj v začetku potlačila ceno. Prav tako kvarno vpliva razpošiljanje vzorcev predčasno obranega hmelja, ker bo to povzročilo v inozemstvu docela krivo mnenje o kakovosti našega letošnjega pridelka in tako zmanjšalo zanimanje ter še znižalo cene. Vsekakor pa je zaenkrat položaj tak, da ne kaže s prodajo predčasno preveč hiteti, pa tudi ne mnogo oklevati, ko se kupčija razvije, ako se med obiranjem v inozemstvu položaj še bistveno ne izpremeni.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o vzorčnem sejmu, ki ga je občni zbor sklenil letos zopet prirediti, o poročilih glede gibanja cen tekom sezone in o delovanju zadruge v bodoče sploh. Ožigosalo se je neosnovane napade, ki izvirajo le iz strankarske zagrizenosti ali osebne koristi, ler ugotovilo, da zadruga prejkoslej zasleduje le hmeljarsko politiko, kdor pa bi hotel mešati vmes strankarsko, se ga bo izločilo. Občni zbor ie ugotovil, da se k raznim posvetovanjem in razpravljanjem o Ureditvi trgovine ni vabilo zadruge kot najmočnejše vnovčevalne organizacije, in pooblastil načelstvo, da na merodajnih mestih odločno zahteva, da se v bodoče zadrugo primerno upošteva. H koncu se je ponovno poudarilo, da je v hmeljarstvu začelo zopet sedem suhih let nadprodukcije, katero bomo močno občutili, ker
Ne ponujajte, da ne ubijete cene!
se zadnja leta v prospeh našega hmeljarstva ni storilo prav nič. Zato pa je potrebno, da se vsi hmeljarji združijo v zadrugi, strnejo svoje vrste in odločno zahtevajo, da se končno tudi pri nas hmeljarsko vprašanje temeljito reši.
Šele ob pol 12. uri je bil občni zbor končan in ga je g. načelnik zaključil s pozivom vsem hmeljarjem k složnemu delu za skupne interese. Hmeljarji so se razšli v prepričanju, da je le v slogi ter skupnosti moč in da bodo le potom močne zadružne organizacije dosegli trajno izboljšanje položaja.
Pazite, hmeljarjil
Vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor, in vsaj deloma je to vedno res. Žalostni potek lanske sezone je nagnal hmeljarjem toliko strahu, da hoče letos večina na vrat in nos čimprej prodati. Tako pa se ne kuje sreča, hmeljarji, temveč nesreča. Preobila ponudba ubija cene, in to pri nas prav močno tildi že letos, zato pa pod nobenim pogojem rae ponujajte in si ne kujte nesreče!
S ceno so že takoj v začetku res zagrabili .prenizko. V primeri z lanskim pridelkom bi se morale začetne cene gibati med 25 do 35 Din za kg. In zakaj se niso? Poleg drugih tozadevnih vzrokov je bil gotovo merodajen tudi ta, da smo>lahkomiselno pristali na ceno 20 do 25 Din in namesto, da zahtevamo višjo, dajali še ceneje. Po vseh naravnih zakonih bi se bile morale cene učvrstiti, pa so radi nesmiselnega ponujanja še oslabele.
Položaj v splošnem ni tako slab, kakor se iz špekulativnih namenov razglaša. Vesti o obilem svetovnem pridelku so baje močno pretirane. Res, da z visokimi cenami letos ne moremo računati, toda izpod cene ne bo hmelj nikjer in zato tudi pri nas lahko računamo s primerno ceno.
Ohranimo torej mirno kri ter ne ponujajmo, ker s tem le tlačimo ceno! Res se je mnogo zamudilo in smo se po tolikih posvetovanjih o ureditvi trgovine za letošnjo sezono kaj slabo pripravili, vendar se bomo o tem ob drugi priliki natančneje pomenili. Zaenkrat je glavno, da obdržimo močne živce, da si cene še bolj ne pokvarimo, ker je vsak pretiran strah neopravičen. Okanimo se vsakega ponujanja pa počasi in previdno prodajajmo ter zahtevajmo vedno najvišje dnevne cene! Le na ta način bomo namreč dosegli najboljšo ceno in iz-kupili za naš letošnji pridelek čim največ mogoče.
Ne ozirajmo se na razne kričače te ali one baže, ki položaj samo še bolj pokvarijo. Bodimo zavedni hmeljarji in ne plaha raja, ki jo vsak piš spravi iz ravnotežja!
Razno
Hmeljski vzorčni sejm priredi letos zopet Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu in sicer v prostorih g. Janiča. Sejm se otvori v soboto, dne 31. t. m. Vsi zadružniki se vabijo, da čim prej prinesejo vzorce svojega letošnjega pridelka na sejm. Vzorec po najmanj pol kilograma mora točno odgovarjati pridelku in za primer, da ima kdo več vrst hmelja, mora postaviti na sejm za vsako vrsto poseben vzorec. Podrobna pojasnila in pogoji glede vnovčenja se dobe od 31. avgusta dalje vsak dan od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure v sejmskem lokalu. Prav tako dobe tam zadružniki vsa potrebna pojasnila o položaju in gibanju cen.
Uvoz češkoslovaškega hmelja v Nemčijo po znižani carini 0 70 RM (13 Din) namesto 1-50 Rm (27 Din) bo tudi letos omogočen. Tozadevni dogovor za kontingent
10.000	stotov, ki je bil sklenjen lani, je namreč letos nespremenjen podaljšan zopet za eno leto.
Konsum piva v USÀ se dviga. Lani namreč so ga popili 41 milijonov sodov, letos pa ga bodo predvidoma 50 milijonov; že v prvem četrtletju se je namreč dvignila proizvodnja za 20%, konsum pa celò za 28%.
Pridelek in izvoz hmelja v ČSR. Skupno so pridelali v ČSR hmelja lani 71.000, izvozili 64.509 in porabili doma 6.491 stotov, predlani 64.677 in 49.784 ter 14.893, leta 1932 pa 75.219 in 55.849 ter 19.370 stotov. Kakor razvidno, tudi ČSR večino svojega hmelja mora izvažati in ga domača pivovarska industrija porabi razmeroma le malo. Je že šment, ko se pa za 100 1 najboljšega piva porabi največ le pol kilograma hmelja.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Obiranje je v glavnem končano in dovolj za prodajo sposobnega blaga na razpolago. Računa se, da znaša letina kakih 20.000 do
22.000	stotov. Pridelek je večinoma prvovrstne kakovosti, finih, enakomernih kobul z obilico lupulina in zelo fino aromo fer pretežno brezhibne gladko zelene barve. — Kupčija se počasi razvija in je opažati vedno več zanimanja in povpraševanja. Pri mirni tendenci se nakupi nadaljujejo po 18—26 Din za kg.
Vojvodina: Obiranje hmelja je v polnem teku in pri razmeroma ugodnem vremenu hitro napreduje. Ker je hmelj pričel nekoliko rjaveti, je bilo potrebno z obiranjem pohiteti. Splošno se obeta nekoliko večji pridelek kakor lani v glavnem brezhibnega blaga. — Kupčija se polagoma že razvija. Za neposušen hmelj se plačuje 3-50 Din, za suhi hmelj, ki je že sposoben za prodajo, pa 16—22 Din za kg. Seveda pa se bodo cene prav razvile šele po končanem obiranju, ko bo že dovolj za prodajo sposobnega blaga na razpolago.
Počasi in previdno prodajajte!
Zahtevajte vedno najvišje dnevne cenei
Češkoslovaška: Deloma že koncem preteklega, splošno pa v tekočem tednu je pričelo obiranje letošnjega pridelka, ki je prvovrstne in tudi v barvi .brezhibne kakovosti. Ker tudi zadnje dni izdatnejšega dežja ni bilo, bo letina v žateškem okolišu glede količine najbrže nekoliko zaostala za lansko in znašala 43.000—46.000 stotov proti 51.000, dočim se bo drugod pridelalo več, v Ušleku 14.000 proti 12.000, Roudnice 6000—7000 proti 5500, Duba 1700—2000 proti 1500 in Tršice kakor lani 1000, skupno torej 66.000 do
71.000	proti lanskim 71.000 stotov; tako celokupni pridelek na Češkoslovaškem ne bo dosti manjši kakor lani. — Na tržišču je za lanski pridelek zanimanje močno popustilo, vendar še vedno notira Zateč 50 do 54 Din in Ušiek 39—43 Din za kg. Za letošnji pridelek je že mnogo zanimanja in se bo tudi kupčija hitro razvila, ko bo dovolj za prodajo sposobnega blaga na razpolago. Do prvih, manjših zaključkov pa je že prišlo in sicer Žatec po 47—57 Din in Ušiek 43—47 Din za kilogram.
Nemčija: V posameznih okoliših hmelj sicer različno obeta, vendar se v glavnem, Hallertau, računa z v vsakem oziru prav dobro letino. Tako bo predvidoma znašal pridelek v Nemčiji skupno do največ
90.000	stotov, t. j. za 24.000 več kakor lani. Sicer cenijo nekateri pridelek tudi na 100.000 stotov, vendar so to pretirane cenitve v špekulativne namene. Po dolgotrajni suši je prav zadnji čas zopet nekoliko namočilo, tako, da so se kobule lepo izoblikovale in bodo normalno dozorele. Deloma že v tem tednu, splošno bo pa povsod prihodnji teden pričelo obiranje. V kratkem bodo objavljene tudi nove odredbe glede letošnjega vnovčenja hmelja. Ker letošnji pridelek skupno s preostalimi zalogami iz leta 1934 in starejšimi v polni meri krije potrebe domače pivovarske industrije, se bo takoj v pričetku vnovčenja začelo tudi z izvozom. — Za lanski pridelek ni več dosti zanimanja ter je zato tržišče prav mirno in tudi cene popuščajo. Vkljub temu pa je še vedno nekaj prometa in se je za domačo porabo plačevalo zadnji čas Hallertau 66—75 Din, Hersbruck 52—63 Din in Württemberg 47 —75 Din, za izvoz pa Hersbruck 31—35 Din, Württemberg 36 Din in Baden 32 Din, letnik 1933 pa 28 do 33 Din in starejši 3-50—420 Din za kg.
Francija: Vsled hude suše in vročine je rastlina odgnala le redke in kratke panoge, prešla predčasno v cvet in že zaključuje vegetacijo. Sicer je bilo zadnji čas nekaj dežja, ki pa ne bo več bistveno spremenilo položaja, ker je cvet že prešel v kobule in bo prihodnji teden pričelo obiranje. Vlaga v zadnjem času povzroča celo nevarnost, da hmelj že v kobulah porjavi vsled peronospore. Vsekakor se računa, da bo letošnji pridelek glede množine za 20—30% zaostajal za lanskim. Obiranje prične prihodnji teden. — Tržišče je mirno in za lanski letnik ni več zanimanja. Nominalno so ostale cene nespremenjene, vendar do kakega zaključka skoro ne pride več. Predvidoma bo šele z novim pridelkom tržišče zopet oživelo.
P o 1 j s k a : Stanje nasadov je sicer prejkoslej neenakomerno, vendar v splošnem zadovoljava. Računa se, da bo pridelek glede količine in kakovosti
prekašal lanskega. — Kupčija docela miruje. Za lanski hmelj ni več zanimanja, pač pa že mnogo za letošnjega, za katerega se pričakuje živahna kupčija.
Belgija: Suho in vroče vreme je izključilo nevarnost peronospore in se je rastlina v splošnem prav dobro razvila, le od bolhačev je sem ter tja precej trpela. Prošli teden je padlo nekaj dežja, tako, da bodo kobule normalno dozorele. Z obiranjem zgodnjega hmelja se je pričelo v tekočem, poznega pa se bo prihodnji teden. Računa se, da bo pridelek v kakovosti prav dober, glede količine pa nekoliko obilnejši kakor lani in se bo pridelalo predvidoma kakih 12.000—13.000 stotov. — Tržišče je mirno in so zaključki prav redki. Za lanski pridelek ni več dosti zanimanja in tudi ne za terminske zaključke za letošnjega, nominalno pa so cene nespremenjene.
Anglija: Nasadi so mnogo trpeli radi suše in ne bodo dali polnega pridelka. Glede kakovosti obeta biti pridelek prav dober, vendar se je zadnji čas pričel močno širiti rdeči pajek. Z obiranjem se bo pričelo deloma že prihodnji teden. Računa se, da bo pridelek glede množine precej zaostal za lanskim. — Tržišče je docela brez zanimanja in povpraševanja. Cene za lanski pridelek in starejše so nominalno nespremenjene, vendar do kakih zaključkov skoro ne pride več, ker vse že pričakuje nove letine.
Amerika: Stanje nasadov prejkoslej zadovoljava, vendar je cenitev letošnjega pridelka zaenkrat še nemogoča. Vesti o rekordno obili letini, ki so se razširile zadnji čas, se zde vsekakor močno pretirane v špekulativne svrhe. — Tržišče je nadalje prav mirno in zaključki so redki. Izgleda, da so pivovarne v glavnem dobro založene in zato le nerade kupujejo. Zato le bolj nominalno notira domači pridelek lanski 10 do 13 Din, predlanski 7—10 Din in starejši 6—7 Din, že zacarinjen inozemski pa lanski 65—100 Din in predlanski 30—61 Din za kg. Zaključenih je bilo le nekaj Sonorna po 8 Din, Oregon po 5 Din in Yakima po 3 Din za kg.
Splošno: V tem in prihodnjem tednu bo glavno obiranje. Cenitve letošnjega pridelka so še zelo netočne, vendar izgleda, da bo svetovni pridelek nekoliko obilnejši kakor lani. Glede gibanja cen še ni prave jasnosti, ker prvi poskusni nakupi ne nudijo dovoljne podlage za točno sklepanje.
Za razvedrilo
Vzorna varuška.
»Slišite, Mina, zakaj ste pa postavili košaro z otrokom na mizo?«
»Zato, da bom slišala, kadar bo na tla padel.«
Prekanjen sodnik.
Sodnik: »Gospa, vi trdovratno tajite, da bi bili krivi, toda popisovanje prič se popolnoma poda na vas: srčkan obrazek, zelo ljubka postavica, majhna, visoko izpodrezana nožica ...«
Obdolženka (navdušeno): »O, gospod sodnik, to sem seveda jaz, kdo pa drugi!«
Poravnajte naročnino!
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške
dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4.	sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči polegrezervinhiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
.	«	,	« v •	registrovana zaaruga z nei
v novi, lastni palaci
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Naročajte, čitajte, priporočajte in razširjajte prvi slovenski in prvi hmel jar-sko-strokovni list v državi
SLOVENSKI
HMELJAR
Zbirajte in prispevajte za tiskovni sklad, da se list še bolj razmahne in mu v sezoni omogočite tudi čim več posebnih izdaj!