OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIIL
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 2, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 23
NOVI GROBOVI
Louis barle
Po dolgi bolezni je umrl v ^rymount bolnišnici Louis arte, star 73 let, stanujoč na 83 E. 82 St Doma je bil iz obrnicah, odkoder je prišel v ^»leriko pred 50 leti. Bil je T" društva Slava št. 173 SNPJ ^ društva sv. Antona.
Tukaj zapušča sinova Joseph I? Louis, hčere: Mrs. Mary Ger-Mrs. Prances Adler, Mrs. ose Prosen in Mrs. Sophie ^ovanik ter vnuke. Pogreb se v soboto zjutraj ob 8:15 1 iz Louis L. Ferfolia pogreb-zavoda v cerkev sv. Lov-^ca ob 8:45 uri in nato na po-
"opališče Calvary.
*
STEVe brosek
^ anes zjutraj je umrl v Doe-188q	Steve Brosek iz
o , ^ Chickasaw Ave. Pogreb ® fbuje pogrebni zavod Mary • Svetek. Podrobnosti bomo jutri.
^^dušnica
l^^Jutri zjutraj ob 7. uri se bo ie\^ ^^dušnica v cerkvi Mari-za	na Holmes Ave.
Matija Hiti v spo-obletnice njegove sirvr-in pfij^elji so J®ni, da se opravila udeleže.
Vandenberg priporoča, da se zavrže hidrogensko bombo, če se najde učinkovito prepoved
WASHINGTON, 1. feb.—Republikanski senator Vandenberg je danes izjavil, da bi Zedinjene države morale naznaniti svetu, da so pripravljene opustiti načrte v zvezi •s produkcijo hidrogenskih bomb, če bi se našlo zamesljivo prepoved uporabe takšnega orožja.
Vandenberg je pozval pred-
^^natni odbor bo ^^prl načrt, da ^ Uniči krompir
Cl^^SHlNGTON, 1. feb. — 'Jed^i	odbora za po-
fer ^	danes sklicali kon-
kateri bodo razmo-"^delu ° "ačrtu poljedelskega ^ov h v ^ uničenje 50 milijo-pjj.j^ ^šljev surplusnega krom-
odbora Elmer j® izjavil, da se bo kon-vršila za zaprtimi vrati, pri	da bo odbor pod-
poljedelskega tajnika F. Brannana, ki je se krompir uniči, se ga pusti, da se-bi ' ° Brannanovem mnenju bi K ^^ado bilo bolj poceni, če
^fornpir uničila.
,nii^ "^^^Glski tajnik je nazna-č%Q	krompir kmalu uni-
^oi^gres ne bo predlagal drugi načrt.
'E PBEMIJEB VLADK
— Bolgarski jG danes izvolil za ka Y t'"^^^istrskega predsedni-sleciii ^ (^Grvenkova, ki bo na-^'Hin ^^davno preminulega' Va-^ Kolarova.
je v bivši vladi žaj	Kolarova imel polo-
®W„ zastopnika ministr-P^edsednika.
We t
boin'^ Reserve univerze '*^arke je graduirala v ^olel{	Miss Ann Marie
i	Mr. in Mrs. Frank
^122 Abbey Ave. Baje

lici
^cheiQj,^^ pa je piejela red Science za javno ^Nadebudni Slovenki ° Ji želimo mnogo •njenem poklicu!
-ningo v bolničarstvu ^ Huron Rd. bolniš-
sednika Trumana, naj o tem obvesti organizacijo Združenih narodov.
"Z ozirom na dejstvo, da brezobzirna agresija svobodno divja na svetu, lahko , rečem, da je predsednikov sklep bil neizogiben. Vsekakor pa želim, da bi predsednik takoj obvestil Združene narode o naših namenih, da ustavimo vse aktivnosti v zvezi z orožjem za množično uničevanje, takoj ko bi se uporabo takšnega orožja lahko zanesljivo prepovedalo."
Po mnenju Vandenberga pa je "vsled stališča Moskve" doslej bila onemogočena takšna "zanesljiva prepoved."
Medtem je v zvezi s predsednikovim naznanilom o raziskovanjih za produkcijo hidrogen-sskih bomb bilo naznanjeno, da znanstveniki verujejo, da se lahko prvo hidrogensko bombo pre-iskuša že leta 1951 ali pa celo bolj zgodaj.
Demokratski senator Tydings je zahteval, da morajo Zedinjene di'zave skrbeti, da, imajo dovolj velika letala, ki bi hidrogensko bombo lahko vrgla (nedvomno na Sovjetsko zvezo).
Z druge strani pa nekateri kongresniči priporočajo, naj Zedinjene države obnovijo napore za učinkovito mednarodno kontrolo atomske energije, p redno se začne delati na produkciji hidrogenskih bomb.
Protestantski pastorji napadajo Triinianov sklep
V zvezi z usodepolnim sklepom predsednik Trumana je skupina tridesetih protestantovskih pastorjev, teologov in prosvetnih delavcev objavila izjavo, v kateri je med ostalim rečeno, da bo položaj Zedinjenih držav kot moralne sile na svetu bil omajen vsled sklepa, da se začne izdelovati orožje za množično uničevanje ljudi.
Med podpisniki izjave, ki je bila objavljena v New Yorku, se nahajajo pastor newyorške Community Church John Haynes Holmes, tajnik organizacije American Friends Service Committee Clarence Pickett, profesor misij na univerzi Yale Kenneth S. Latourette in dekal Washington University, &L Louis, Frank Wright.
cene studebarer avtom so znižane
SOUTH BEND, Ind., 1. feb.— Studebaker Corp. je danes naznanila, da je znižala cene vsem svojim potniškim avtom za $82 do $135.
Predsednik korporacije H. S. Vance, ki je naznanil sklep, je izjavil;
"Leto, ki se je končalo z 31. decembrom 1949, je bilo najuspešnejše v naši zgodovini. Naša produkcija v tem letu je bila rekordna; producirali smo 43 odstotkov potniških avtov več kot pa v letu 1948."
12 ubitih v nemirih v severni afriki
PARIZ, 1. feb.—Pariški časopis "France-Soir" je danes objavil poročilo iz Dakara, da je v nemirih v francoski zapadni Afriki bilo ubitih 12 oseb. Soglasno s poročilom so demonstracije domačinov organizirali komunisti.
Na obisku iz rojstne domovine
V Lake Placid, N. Y., se nahaja Anton Razinger, doma iz Jesenice na Gorenjskem, ki je prišel sem s skupino jugoslovanskih smučarjev, na olimpi-jado, na katero prihajajo športniki i,z vseh delov sveta. Anton, ki je star okrog 26 let, je nečak poznanega Mr. Franka Razin-gerja iz 7002 Becker Ave., kateri upa, da bo nečaku uspelo priti na kratek obisk v Cleveland.
Dramski zbor "Anion Verovsek"
Seja dramskega zbora "Anton Verovšek" se vrši jutri zve-
čer točno ob sedmih. Prosi se članstvo, da se gotovo udeleži.' velik unijski voditelj."
Katoliški duhovnik pravi, da unijski voditelj ni "rdeč"
s AN FRANCISCO, 1. feb.— Danes je prišlo do velikega in za tožitelje neprijetnega presenečenja, ko je kot priča na obravnavi proti predsedniku International Longshoremen's and Warehousemen's unije Harry Bridgesu nastopil neki katoliški duhovnik.
Duhovnik, Rev. Paul W. Mein-ecke je izjavil, da Bridges "ni komunist in ne radikalec."
Bridges še zagovarja proti obtožbam, da je bil član komunistične stranke, ko je postal na-turalizirani ameriški državljan, toda da je to zatajil. Vlada ga že tretjič tirja pred sodni jo, ker bi se ga hotela iznebiti in ga kot komunista deportirati v njegovo rojstno domovino Avstralijo. Prva dva poskusa se nista obnesla.
Father Meinecke ni prav začel svoje pričanje, ko so ga to-žitelji prekinili. Začel je:
"Bridges ni samo resnicoljuben, pošten in stanoviten, ampak . .
Katoliški duhovnik ni mogel končati, ker so nekateri začeli v sodni dvorani vpiti. Sodnik Harris pa ga je vprašal, če je pri zdravi pameti.
"Ali ste nedavno bili na zdravniški preiskavi?"
Užaljeni duhovnik je planil na noge, odvetniki Bridgesa pa so protestirali proti takšnemu vprašanju.
Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, je Rev. Meineck povedal, da je bil župnik katoliške cerkve St. Boniface v San Fran-ciscu zadnjih 10 let ter je pomagal organizirati Zvezo katoliških strokovnih unij, kakor je to predlagal sv. oče. V zvezi s temi aktivnostmi je večkrat prišel v dotiko z Bridgesom, ki je po njegovem mnenju "bojevit in
LEVIČARJI ITALIJE NAPADLI BEVINA Z GNJILIMI JAJCI
RIM, 1. feb. — Italijanski komunisti in levičarski socialisti so danes v Nea-poliju napadli angleškega zunanjega ministra Ernie-sta Bevina z gnilimi jajci.
Bevin, ki se je ustavil v Italiji po svoji vrnitvi z otoka Ceylona, se je pripeljal z angleško bojno ladjo "Birmingham". V pristanišču pa ga je že čakala skupina mladih italijanskih levičarjev.
Angleškega zunanjega ministra jajca sicer niso direktno zadela, toda avto, v katerem se je vozil, je svojo črno barvo spremenil v rumeno.
Hidrogenska bomba je sprožila nove govorice o vojni
Tajnik letalskih sil meni, da je Rusija najmočnejša letalska sila na svetu
WASHINGTON, 1. feb. — Tajnik zračnih sil W. Stuart Symington je danes izjavil, da je Sovjetska zveza najmočnejša letalska sila na svetu in opozoril, da se "vsak čas lahko začne streljanje v novi vojni."
Symington je izjavo podal v zvezi z zahtevo, da se zviša letalske sile Zedinjenih držav. Obenem je opravičil ogromne izdatke za oboroževanje, ki da so potrebni za učinkovito obrambo.
Medtem pa so bili storjeni ukrepi proti nepoznanim letalom, ki bi se približila zapadne-mu obrežju v daljavi do 200 milj in v daljavi 100 milj od atomskih laboratorjev v Oak Ridge, Hanfordu ali pa Los Alemasu.
Neki predstavnik zračnih sil je izjavil, da so ti ukrepi le začetek in da se bo vsa strate-gična področja tako na otokih kot na obrežjih vključilo v novi obrambeni načrt. V zvezi s tem je pristavil:
"Mi verujemo, da ima Rusija letala, ki lahko letijo do katerega koli mesta v Zedinjenih državah."
Nove vojne govorice so bile sprožene istočasno, ko je predsednik Trumar\ dal navodila Komisiji za atomsko energijo, naj začne raziskovanje za produkcijo hidrogenskih bomb.
sovjetski volilci imajo več kandidatov
MOSKVA, 1. feb.—Sovjetska vlada je danes naznanila, da bo za nekatere sedeže v Najvišjem sovjetu kandidiralo več kandidatov. Volitve za sovjet (parlament) bodo 12. marca.
Na glasovnicah so navodila za volilce. Prečrtati bodo morali imena onih kandidatov, ki jih ne želijo.
Sovjetska vlada zahteva, da se japonskega cesaija kot vojnega zloonca postavi na zatožno klop
Nove odbornice
Pri društvu "Waterloo Grove' št. 110 WC so bile izvoljene sledeče uradnice za leto 1050: Predsednica Uršula Branisel, podpredsednica Emma Jane, tajnica Celia Jaklitz, 1251 E. 173 St., tel. KE 2564, blagajničar-ka Mollie Tomarick, zapisnika-rica Jennie Potočnik, duhovna voditeljica Mana Benda, nadzornice: Pauline Balish in Emma Jane. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
10 milijonov državljanov je zadolženih
WASHINGTON, 1. feb.—Federalna administracija za stanovanja je danes naznanila, da j^ 10,000,000 ljudi zaprosilo in dobilo posojila za zboljšanje svojih hiš in posestev. Posojila so dobili od privatnih ustanoV; toda odobriti jih mora The Federal Housing Administration.
NIZOZEMSKA BO PRIZNALA NOVO KITAJSKO
HAGA, 31. j an.—Nizozemska vlada je danes naznanil^, da bo priznala ljudsko republiko Kitajsko in navezala diplomatične odnosa je z njeno vlado, takoj ko bo o tem vprašanju razmotriva-la z nekimi drugimi tujimi silami.
POLJSKA SVARI FRANCIJO
PARIZ, 31. jan.—Predstavnik poljske trgovinske delegacije je danes izjavil, da Poljska ne bo več kupovala zgotovljene industrijske izdelke v Franciji, dokler francoska vlada ne bo obnovila pogajanja za novi trgovinski sporazum, ki jih je prekinila pred enim mesecem.
WASHINGTON, 1. feb.—Sovjetski ambasador Aleksander Panjuškin jfe danes izročil državnemu tajniku Deanu Achesonu uradno sovjetsko noto, s katero sovjetska vlada zahteva, da se japonskega cesarja Hirohito postavi na zatožno klop in ga sodi kot vojnega zločinca.
Uradniki državnega oddelka so izjavili, da bo 20 strani obsegajoča sovjetska nota prevedena šele jutri.
Čeprav uradnega komentarja v zvezi s to novo sovjetsko noto še ni, se na splošno domneva, da bo ameriška vlada zahtevo Sovjetske zveze zavrgla.
MacArthur zahteva več ameriškega orožja za Azijo
TOKIO, 1. feb. — Poveljnik ameriških okupacijskih čet na Japonskem gen. Douglas MacArthur je danes od skupnega štaba vojaških šefov zahteval, naj mu pošljejo več orožja.
Dobro obveščeni krogi pravijo, da je potreba za več orožja bila podana v pregledu vojaškega poožaja na Daljnem vzhodu. Ta položaj se je tako poslabšal, da resno skrbi ameriške vojaške poveljnike.
Vojaški krogi so razmotrivali tudi o položaju na Indokitaj-skem, kjer je položaj posebno kritičen, odkar je Sovjetska zveza priznala viet-namsko vlado komunističnega voditelja Ho Či Minha.
Najvišji vojaški poveljniki so baje že pripravili tajen načrt za vojaške priprave na Daljnem vzhodu. Veruje se, da je cilj teh priprav, da se zaščiti Japonsko in Filipine.
Odborniki in direktorij SND
Na prvi seji novoizvoljenih direktorjev Slov. nar. doma na St. Clair Ave. se je konstituiral sledeči odbor za leto 1050: Predsednik Charles Vertoušnik, podpredsednik Janko N. Rogelj, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrič, namestniki John Filipič, Josephine Zakraj šek, Andrew Turkman in Frank Česen; nadzorni odbor: John Pollock, preds., Anton Wapo-tič, Vida Shiffrer, Leon Poljšak in Frank Eleršič, gospodarski odsek: Frank Cesnik, pred., Joseph Okorn, zapisnikar, Frank Wirarft, Frank Plut, Andrej Te-kauc, Joseph Fifolt in Anthony Zakrajšek. Seje direktorija se vrše vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju soba št. 4.
Komisija za Daljni vzhod, v kateri je 11 držav, sklepe pa lahko Zedinjene države vetirajo, je aprila leta 1946 dala navodila ameriškemu vojaškemu guvernerju Japonske gen. MacArthur-ju, naj ne preganja japonskega cesarja Hirohita, dokler ne dobi posebna, navodila.
Veruje se, da je sovjetska vlada poslala noto v zvezi z nedavno obravnavo proti skupini japonskih generalov, ki so priznali, da so nameravali sprožiti bakteriološko vojno proti zaveznikom. Verjetno smatra sovjetska vlada, da je tudi japonski cesar odgovoren za te načrte.
Ko se je sovjetski ambasador Panjuškin vrnil iz poslopja državnega oddelka, so ga časnikarji izpraševali o vsebini note. Na vprašanje, če sovjetska vlada smatra, da je japonski cesar vojni zločinec, je Panjuškin odgovoril :
"Da, da ... on je eden od njih."
Sovjetski ambasador je pojasnil, da je njegova vlada v noti predlagala, da se postavi na zo-tožno klop tudi druge Japonce, za katere meni, da so vojni zločinci.
Uradniki državnega oddelka so opozorili, da so japonski komunisti in sovjetski časopisi že večkrat kritizirali cesarja Hirohita, toda to je prvič, da zahtevajo, naj se ga postavi na zatožno klop.
V zvezi s sovjetsko noto so nekateri kongresniki mnenja, da Sovjetska zveza želi loviti v kalnih vodah. Kongresnik Mike Mansfield je izjavil, da so "skušnje dokazale, kako modro je bilo, ko se je Hirohita ohranilo na prestolu."
PETORKI UMRLI
LUCCA, Italija, 31. jan.—V soboto je neka 30 let stara hišnica rodila v bolnišnici tega mesta petorke, ki pa so vsi umrli. Mati je izven nevarnosti. ,
katoliški duhovniki zborovali v jugoslaviji
NEW YORK, 30. Jan.—Katoliški duhovniki so danes na svoji ustanovni skupščini Zveze katoliških duhovnikov Bosne in Hercegovine ostro obsodili delovanje vseh onih duhovnikov, ki so za časa vojne in pod okupacijo grešili proti interesom države in ljudstva, kakor one duhovnike, ki so po vojni delovali proti Federativni ljudski republiki Jugoslavije.
Zborovanja se je udeležilo več kot 150 katoliških duhovnikov.
Unija odloča, če so umetna prsa primerno darilo
NEW YORK, 1 feb. — CIO unija United Office and Profes-V*V>; kei,"s -bo kmaiii morala odločiti o velevažnem vprašanju, če so umetna ženska prša primemo darilo za mlade ženske, katere narava ni preveč bogato obdarila. Od tega vprašanja je odvisna usoda nekega uposlenca pri Metropolitan Life Insurance Co., ki je ob delo prav zaradi umetnih ženskih prs.
Kot je unija pojasnila, je uposlenec, neki George Ji Mos-kowitz, bil odslovi jen, ker je za Božič daroval neki uradnici par umetnih prs.
Družba je odslovitev Mosko-witza opravičila s svojim mnenjem, da je njegova dolžnost bila, da v uradu ohrani dostojnost, posebno kar se tiče upo-slenk.
Z druge strani pa je večina uposlenk drugačnega mnenja. Unija, ki je razposlala vprašal-ne pole, je naznanila, da je v newarskem uradu družbe 2,393 uposlencev, večinoma nežnega spola, mnenja, da so umetna prsa primerno darilo.Le 37 njih je mnenja, da je Moskowitz bil pravično odslovljen.
Vprašalne pole bodo poslane tudi uposlencem in uposlenkam družbe v drugih mestih. Vkup-no je pri Metropolitan Life Co. 10,000 uposlencev in uposlenk.
Na operaciji
Mrs. Darinka Zavrl iz 1220 E. 173 St. se nahaja v Lakeside bolnišnici od ponedeljka. Jutri se bo morala podvreči operaciji Obiski za nekaj dni niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
V bolnišnici
Mrs. Molly Baucher iz Leroy Township, Painesville, O., se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Želimo ji, da bi se kmalu zdrava vrnila na svoj dom!
STAVKA RADI MILE OBSODBE NACISTA
BIELEFELD, Nemčija, 1. feb. — V tukajšnjih tovarnah je za-stavkalo 10,000 delavcev v znak protesta proti mili obsodbi nekega bivšega šefa gestapa. Nacista je nemška sodnija obsodila le na 18 mesecev zapora.
V Florido
Mr. in Mrs. Tony in Ivanka Kramer iz 801 E. 154 St-, ki vodita gostilno na Francis Ave. , in E. 55 St., sta se podala za tri tedne na počitnice v Florido. Želimo jima mnogo zabave in razvedrila ter srečen povra-tek.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
2. februarja 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ______ __________________________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) _________________________________________ _ ___ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) _____________________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries*
For One Year—(Za eno leto) . .. __________________________________________ $10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________________________________ 6^00
For Three Months—(Za Jtri mesece) ________________________________ _ 3 50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DOGME IN PRINCIPI
Koncem lanskega leta smo v informativne svrhe objavili na tem mestu serijo člankov o starokatoliški cerkvi. Mnogi naši naročniki, ki so o tej cerkvi slišali ali pa čitali v A. D., večinoma samo slabo, so nas zaprosili, naj pojasnimo, kaj in kakšna je ta cerkev.
Mi smo opetovano poudarjali, da je Enakopravnost neodvisen časopis za slovenske delavce v Ameriki. Poudarili smo, da ni katoliški in ne komunistični časopis, pač pa si le prizadeva, da bi objektivno pojasnjeval in tolmačil vprašanja, ki naše čitatelje zanimajo. Radi smo vpoštevali mnenja naših naprednih čitateljev, toda nismo prezirali niti naše poštene katoličane. Naloga in delo takšnega časopisa bi seveda ne bila mogoča, če se pri tem delu ne bi opirali na tradicionalno navado tolerance napram vsem naročnikom različnih mnenj, idej, prepričanj in ver.
Onim, ki vero izkoriščajo za politične cilje in največ vpijejo o "krščanstvu in katoličanstvu" zgolj z namenom, da bi zakrinkali svoje temne namene, sevede ni všeč takšen časopis, kajti vajeni so, da delujejo v temi neznanja in neobveščenosti.
Spis o starokatoliški cerkvi ni izzval niti enega samega protesta naših naročnikov, naj si bo naprednega ali pa katoliškega prepričanja. (Resnici na ljubo moramo priznati, da nam je neki naročmik poslal pismo, ob priliki obnove naročnine, v katerem meni, da je spis bil "propaganda za papeža!") To je samo po sebi najboljši dokaz ameriške tolerance pri vpoštevanju mnenj, ki mogoče ne soglašajo z mnenjem samega čitatelja. V Ameriki imamo pravico na svobodno diskusijo vseh vprašanj. To je eden od osnovnih principov, brez katerega se prave demokraci-ne ne da zamisliti.
V	uvodu k omenjenemu članku smo posebno poudarili, da spis nismo priobčili, ker soglaša z našim stališčem. Tudi odločno poudarjamo, da se v kontroveržna verska vprašanja iz principa ne vpuščamo, ker zato nismo poklicani. Lahko le izrazimo mnenje o političnem delovanju posameznih cerkvenih skupin, kar pa z vero samo nima nobene zveze. Kaj so papeževe dogme, nam je tudi jasno. To je: da nihče v te dogme ne sme dvomiti, pač pa jih slepo sprejeti kot resnice. Ampak dejstvo je, da so ljudje, ki na dogme ne dajo nič. Želijo dejst^. Cerkev je tudi učila drugače, kot je to učila znanost. Sloviti znanstveniki in učenjaki so ali bi bili sežgani na grmadah, ne zaradi svojih zmotnih znanstvenih tez, pač pa zaradi zmotnega učenja cerkve.
V	odgovor na omenjeni spis nam je neki Math Tekavec poslal daljšo razpravo, ki smo mu jo vrnili vsled sledečih vzrokov:
Prvič, v pismu je ta Tekavec arogantno zahteval, da priobčimo njegovo razpravo na istem prostoru, kot smo priobčili spis o starokatoliški cerkvi. Njegov nastop ni bil v skladu z osnovnimi navadami, pač pa je razkril le človeka, ki mu je strast in sovraštvo do vsake liberalne misli zatemnila vsak čut za oliko.
Drugič, ta Tekavec sploh ni naš naročnik in je večinoma svoje energije tratil, da bi listu samo škodoval.
Jasno je, da za tega brezpomembnega Tekavca ni prostora v našem listu. To pa seveda ne poineni, da mu zanikamo pravico, da lahko svoje mnenje in svoje cerkvene razprave objavlja, kjer koli hoče in kjer koli bodo sprejemljive. Želimo le poudariti na njegovo jezno opombo, da se "sklicujemo na svobodmiselnost," kljub temu pa njegove razprave ne objavljamo, da je takšna opazka zelo pretirana. Njemu bi moralo biti znano, da smo v E. objavili celo dopise in pojasnila naših lastnih nasprotnikov! Dali smo prostor tudi beguncem, čeprav niso naši naročniki. To pa vsled tega, ker od beguncev ne zahtevamo, da se takoj naročijo na list in jih ne silimo v določene organizacije. Od ljudi pa, ki hočejo pisati in se koristiti s prostorom v našem listu ter se tu v Ameriki nahajajo že 40 ali več let, pa lahko zahtevamo vsaj to, da tudi s svoje strani nekaj za list storijo.
Ne, z omenjenim Tekavcem se ne bomo poglabljali v razpravo o celi zadevi. Dejansko on niti ne odgovarja E., pač pa odgovarja starokatoliški cerkvi. Tudi to je njegova pravica. Mi mu ne oporekamo in tudi ne odobravamo. Vsakemu priznamo pravico, da si lahko svobodno in brez kakršnega pritiska ali pa terorja stvori sodbo, za katero sam odgovarja.
Žalostna resnica je, da mnogim še vedno ni jasno, da se demokratični proces vrši in izvaja potom svobode izražanja mnenj. Ko enkrat tega ni, imamo diktaturo ene ali pa druge oblike. Najhujše jc, ko sc mir.clnor.t človeka vkle-
UREDNIKOVA POŠTA
Odmevi iz Slovenije
V	naslednjem priobčamo nekaj citatov iz pisem, ki jih je prejel Knjižni kampanjski odbor Progresivnih Slovenk od predstavnikov raznih učnih institucij v Sloveniji, ki so z velikim odobravanjem sprejeli vest, da jim želijo ameriški Slovenci nabaviti nujno potrebne strokovne učne knjige potom kampanje, ki jo je podvzel glavni prosvetni odbor Progresivnih Slovenk.
V	pismih čitamo poleg seznamov zažel jenih knjig sledeče odstavke:
Rentgenski oddelek Poliklinike, Maribor, dr. Ciril Porekar:
"V domovini prozdravljamo Vašo odlično namero, da oskr-bite domovino z učnimi knjigami. Pri nas knjige ne bodo zavržene, temveč bodo služile napredku na delovnem polju oddelka. Želimo Vam mnogo uspeha pri Vašem delu. Naš oddelek je okupator popolnoma izropal in nam docela ipanjka strokovne knjige. S tovariškimi pozdravi iz domovine Vam kličemo Ž3 v naprej—hvala!"
Keminčni institut akademije Znanosti in umetnosti v Ljubljani, dr. Mark Samec:
"Vaše odprto pismo nas je zelo navdušilo. Pri nas je res precejšna potreba po znanstvenih knjigah . . ."
"Proteus," dr. Lavo Čermelj, Ljubljana;
"Zahvaljujemo se Vam že v naprej za Vašo prijaznost in naklonjenost in Vam želimo najlepši uspeh pri Vašem t tako koristnem delu."
Šola za Umetno Obrt, Ljubljana, profesor M. Subic:
"Čestitamo Vam k ideji s strokovnimi knjigami in literaturo pomagati domovini in ob enem se Vam za pošiljko že v naprej zahvaljujemo. Z delom v lepšo bodočnost."
Institut za sadjarstvo, Maribor, profesor in ravnatelj Josip Priol:
"Z velikim veseljem sem či-tal vaš razglas v Slovenskem Poročevalcu, s katerim pozivate, da Vam prijavijo univerze, knjižnice in učne ustanove Slovenije seznam potrebnih knjig, ki jih bo skušalo Vaše ugledno društvo dobaviti. Naš znanstveni institut je bil ustanovljen leta 1946 in se nahaja v velikih težavah baš zaradi pomanjkanja strokovne in znanstvene literature. Zato bi Vam bil izredno hvaležen, če bi Vara bilo mogoče dobaviti za potrebe tukajšnjega instituta vsaj nekatere od sledečih knjig. Za Vašo ljubeznivo uslugo Vam izrekam v svojem in v imenu instituta naj-iskrenejšo zahvalo!"
Ekonomski tehnikum v Mariboru, profesorski zbor:
". . . Navedli smo Vam nekaj knjig, ki bi jih radi imeli in, ki bi koristili naši slovenski mladini. Dobrodošla pa nam je seveda vsaka knjiga, ki nam jo pošljete. Že v naprej se Vam zahvaljujemo za Vašo naklonjenost. Sprejmite prisrčne pozdrave od mladine in profesorskega zbora."
Prva Gimnazija v Kranju, ravnatelj M. Mohar:
"Vaš poziv v Slovenskem Poročevalcu nas je zelo razveselil ...za vsakršno pošiljko, ki nam bo zelo dobrodošla se že v naprej zahvaljujemo."
Metalurška industrijska šola,
Jesenice, direktor Slavko Smo lej:
"... V nadi, da nismo izrazili naših prevelikih želj, se za Vašo sestersko naklonjenost že v naprej zahvaljujemo. Z iskrenim pozdravom iz Vaše stare domovine."
Šola za učence gospodarstva, Črnomelj, predmetni učitelj Andrej Petek:
"Za vse usluge Vam bomo prav hvaležni, ker bomo s tem dvignili naš pouk ter naše šolstvo na višjo raven."
Sekretarijat elektrotehnikov, Univerza v Ljubljani, Vlado Koren;
"Vaše odprto pismo nas je zelo razveselilo, kajti vsaka najmanjša pomoč iz Vaše strani nam bo zelo koristila. Pri našem študiju nam nudi naša ljudska oblast sicer veliko materialno pomoč in ima za vse naše potrebe razumevanje, vendar imamo še vedno velike težave, kar se tiče učil. Saj veste, da smo majhen narod, ki ga je v preteklosti vsakdo izkoriščal. Nikdo pa se ni brigal za njegov dvig. Zato nam naši pred niki niso zapustili bogatih knjiž nic in ne modernih laboratorijev, tiste malenkosti pa, ki so imeli ljubljanski študentje pred vojno, so večinoma postale žrtve Hitlerjevih barbarskih hord. Tako si sedaj s trudom obnavljamo našo študentsko knjižnico in se obračamo na Vas s prošnjo, da nam pri tem našem prizadevanju pomagate. Upamo, da bomo pri svojem prizadevanju ustvariti našemu narodu sodobno tehniko prejeli od Vas plemenito pomoč in se Vam za Vaš trud že v na prej najlepše zahvaljujemo . . ."
Institut za narodnostna vpra šanja, Univerza v Ljubljani, Lojze Ude:
"Z velikim veseljem smo brali Vaš poziv, da ste sklenile zbirati učne knjige za razne slovenske šole in knjižnice, ter tako pomagati našim novim rodovom v študiju in delu za obnovo naše dežele. Vse te knjige bi nam bile dragocen vir proučevanja razlogov, ki so krivi, da je toliki del slovenskega naroda ostal tudi tokrat izven meja naše države."
Gradbeni institut ministrstva za gradnje v Ljubljani, Marjan Ferjan:
". . . delamo v skromnih raz merah, ker je naš institut prvi te vrste pri nas, ker si lastno po slopje šele gradimo in ker nimamo na razpolago zadostnih sredstev: bodisi aparatur ali literature . . . Pogosto čitamo o prispevkih naših rojakov domovini. Mnogo nam pomenijo! Iz časo pisja smo zvedeli za Vaše pismo, ker nam ponovno nudite svojo pomoč; dragocena nam je in radi jo sprejmemo . . . Mnogo smo naprosili, toda vsega tega ne pričakujemo. Saj vemo, da boste prejeli več takih pisem. Tudi nam je dobro poznano Vaše vsestransko prizadevanje in ga cenimo tembolj, ker nam vsak Vaš prispevek pomaga graditi lepšo in boljšo bodočnost!"
Seminar za klasično filologijo Univerza v Ljubljani, dr. Milan Grošelj:
". . . pripomnjam, da je naš seminar ob požaru leta 1944, ki ga je zanetilo nemško letalo, izgubil vse knjige razen nekaterih, ki so bile tedaj izposojene in da je nabava novih knjig zaradi ne-uiejenosti evropskega književnega trga zelo težavno ali celo nemogoče, ker so skladišča veli-
kih založb uničena vsled bombardiranja . .
Gozdarski institut Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fran jo Sevnik, inženir:
. . zelo občutno je zlasti pomanjkanje novejše strokovno znanstvene literature v tujih jezikih, ki je za uspešno znanstveno delo neobhodno potrebno, zato se obračamo na Vaše organizacije s toplo prošnjo, da bi nam priskočili na pomoč pri nabavi potrebne literature s področja gozdarstva — lesne industrije v vseh nujnih panogah. V prehodu starega leta v novo Vam želimo mnogo uspeha pri Vašem nesebičnem prizadevanju za kulturni razvoj in gospodarski napredek naše drage domovine Slovenije."
To so besede iz pisem nekaterih šolskih predstavnikov v Sloveniji, ki jasno povedo, kako velikega pomena je zanje naša Književna kampanja. Progresivne Slovenke jo želimo čim uspešnejše izvesti! Da se to doseže, pa je nujno potrebno Vaše sodelovanje. Zato prosimo, sodelujte! Za Knjižni kampanjski odbor:
Josephine Petrič, tajnica.
je od tega, in ta farmar je mislil: sedaj pa imam enega, ki mi bo delal. Imel je trok za vozit in farmar bi zaslužil $10 ali več na dan. Tistemu fq,ntu pa je nekdo dobil delo v Clevelandu, da bi lahko šel delat že drug dan. Fant je povedal farmerju, da je dobil nekaj novega. Farmar pa je začel kar skakat in mu očitat: ži-her te je sram, ko sem te dobil sem, pa me pustiš na cedilu. Rekel je, da bo pisal A. D. in g. Gr-dini, da ni potreba nobenega begunce več sem in da bo on dal v časopis, kaj se je njemu zgodilo.
Takšnih slučajev, ako bi jih hotel popisat, bi jih bilo za celo knjigo. Ako sem v pisavi naredil nekaj napak, prosim da jih popravite, mislim pa, da ni nič laži v tem, kar sem pisal. S spoštovanjem Vaš
Naročnik J. J. J.
Vido Grantovo v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave.. Igra pa ne diši nič po kraljestvu, pač pa je pretresljiva drama. P" igri Vide Grantove mi boste pri* znali to :
Slovenci smo vesele in pošten narod. Zakaj ne bi združeni vršili dolžnosti ter dali brco onim. kateri željno čakajo mnogokrat zastonj na naše napake!
Ivanka Shiff^^'
O Dovganovem potopisu
Cenjeni urednik:—Prosim, da mi odstopite malo prostora, čeravno je malo pozno in sem mislila, da se bo kdo drugi oglasil in se zahvalil Mr. Dovganu, ki nam je tako natančno popisal, kako ■'e po dvajsetih letih potoval v rojstno domovino.
Ko čitaš tak potopis, se ti zdi, da sam potuješ. Čeravno meni niso znane tiste vasice, so pa mojemu soprogu. Ko sem mu na glas čitala, se mi je zdelo, da jo je tudi on popihal proti Ilirski Bistrici (seveda ne z letalom). Njegove misli so pohitele po tistih vasicah in stezicah.
Ker Mr. Dovgana ne poznam osebno, se mu zahvalim, ker je toliko časa žrtvoval in nam tako natančno popisal svoje potovanje. Upam, da nam bo še kaj napisal.
Vam, g. urednik, tudi hvala, ker ste toliko prostora odstopili in tako utsregli čitateljem, ker kar nas je starejših, radi čitamo potopise, posebno iz rojstne domovine.
Rosie Bostjancic.
ne v jekleni jopič cenzure in mu zapove, da mora slepo verjeti v dogmo, ki jo je zopet ustvaril le en človek.
Jutri se bomo v tem članku ozrli tudi na svetohlinske opombe drugega brezpomembnega kritika—P. Koprive. Ta i se v tej cerkveno-filozofski razpravi obnaša kot kakšen' .stari opat, ki mu je "zveličanje" socialističnih duš glavna naloga. Ali bi si I. Jonteza pred leti lahko zamislili v takšni vlogi''
(Konec jutri)
O beguncih
Madison, Ohio — Spoštovani urednik! Ker dosti čitam dopise begunce "Kako lajkam Ameriko," in ker sem čital tudi dopis Janeza Resnice, ki pa bi prav za prav moral biti Janez Lažnik, mu svetujem, da ako ne "lajka" Amerike, naj se pobere iz nje in gre k Japoncem, ker on ima predolg jezik, tam pa so takšni, ki jezike krajšajo. Tukaj pa ne bo zabavljal čez našo dobro Ameriko! Če je on mislil, da si bo takoj nabral denarja ali bogastva, se je zelo zmotil, ker jaz sem tukaj že 45 let in še sedaj nisem bogat, ampak sem kljub temu zelo ponosen na Ameriko. Sedaj imam dostojno življenje, drugega pa si ne želim. Oe pa bi bila potreba, si lahko dobim še penzijo, ker sem star čez 65 let in državljan Amerike. Za enkrat pa mi tega ni treba.
Tudi jaz sem preživljal veliko družino, moja žena pa je tudi delala. Tako smo vsi zadovoljni —žena, otroci in jaz. Tebi pa Janez sporočam, če ne maraš, da bi tvoji otroci hodili v ameriške šole, pa jih pošlji nazaj. Ampak tam so prevroča tla za vas in zaradi tega morajo še tvoji otroci trpeti. Pomisli, kaj je Jezus rekel: ljubi svojega b ližnjega, kako rsamega sebe! Če bi se držal ti in tebi podobni te božje zapovedi, vam mnogim ne bi tre-balo priti sem, kjer se nazadnje | lahko vsak Amerikanec dela, osle iz tebe.
Sedaj pa še nekaj o beguncih, j Tukaj je moj prijatelj, ki je slučajno na farmah. K njemu je prišel begunec, kakšna dva mcaeca
Prav lep večer je bil
Pri Progresivnih Slovenkah krožek št. 1 v Collinwoodu je bil prav lep večer!
Da, pribita resnica je, kadar si slovenska žena nekaj vtepe v glavo, je že izvršeno. Skoraj same starejše članice, a še polne mladih idej—Floor Show! Malo iz radovednosti smo šli gledat, kaj da bo. Da, pa kar zrastel je!
Povem vam, da je bil zanimiv; dopadlo se nam je. Meni je bilo pri srcu bolj kot kdaj v Alpine Village!
Manci Basheljnovi se ljudje radi smejejo, ker zato nas je tudi s tem programom presenetila. Ona je namreč kot predsednica krožka vodila program.
Za prvo točko je povabila v ta "Floor Show" za solo ples— "Daj, daj srček nazaj"—vsem poznan zakojiski par, poročen ravno tisti dan, že osemindvajset let. In če bi bilo ducat skušenj, bi ne bil tako originalen.
Slavljenca, naša Josephine Pe-tričeva in nje ljubljenec Janez. Imenitno! Potem godba samih mladih godbenikov; princov, polk in valčkov. Pa se včasih sliši : mladina se ne zanima za naše delo. Pa mi smo tisti, ker ne posečamo njinovih priredb.
Potem same krasotice, zvijale so se kot iz gumija, vrtele kot frtovke, prekucovale, da se je kar treslo. Čudovito—naša mladina!
Potem Marijonette Show. Res, če bi ne bilo užitkapolno, ne bi otroci sedeli tako mirno, kot da jih ni, in veste kakšni so otroci, če so zdravi! Vmes pa vedno polke in valčki, da je človek kar težko mirno sedel.
Za zadnjo točko zopet presenečenje—vrata vhoda se odpro, marširanje naših fantov in deklet v izbranih slovenskih narodnih nošah, vsi veseli, nasmejani. Mislila sem si: dobro jim je uspelo v Public Auditoriumu, ker od tam so pnšli. Peli, plesali in vriskali so. No, kaj rečete, ali ni bil to zares "Floor Show?" In ves ta samaritanski večer je bil posvečen slepim revčkom v naši rodni domovini. Videti ne morejo, slišijo pa lahko, da imajo dobrotnike. Gotovo se bodo s hvaležnostjo kdaj odzvali s kakšno ploščo, da slišimo uspeh tega truda vrlega krožka št. 1 Progresivnih Slovenk. Morda bo še manjkalo nekaj dolarjev—darujte in bodite deležni tako lepega dela!
Kuharice in delavke v kuhinji, in teh ni malo, so se tudi vrtele, kot da je peč harmonika. Pogostile so nas prav okusno. Čast takemu vodstvu! Vse to nas je pa stalo en cel dolar!?
Igro "Volkodlaki" vprizorijo v Collinwoodu v februarju. Zanimiva je, iz življenja naših borcev proti izdajalcem. V dobrem vodstvu je, napolnite stole, poplačajte trud—užitek je vaša nagrada in njihova.
V nedeljo 26. februarja tudi nc pozabite. Kralj in kraljica slovenskih igralcev, v spremstvu, princev iii princezinj, ^iripcljeta
Različnosti iz Collinwooda
No, Anton Jankovič nam .1® ponovno zboiei. DoLll Je sličcn napad, kot pred letom dni. Edi" no da mu jc .o poi zdravnik svetoval, da mora takoj v bolnišnico in rekel, da bo tam lažje dogna'i kaj mu povzroča take napade.
Na delniški seji Slovenskega delavskega doma je bil še vzoč. Mož je še razpravljal z nami in podal svoje poročilo tukajšnjo Čitalnico SDD, njen večletni tajnik. Po seji s®" se razgovarjali o raznih problemih in aktivnostih. je pogledal še nas kegljače, k" kegljamo vsako nedeljo za tU' kajšnjo Zadružno zvezo, pri k*' teri je tudi Tone v direktoriJ"" Pa žal ni prisostvoval, da bi opazoval, kako keglamo. Cilk)' soproga, ki ga najbolj sama P"* zna,'ga je spravila domov k čitku. Danes, ko to pišem, je poklicala, da so Toneta odp^ Ijali v bolnišnico. Če je njei stanje resno, mi zaenkrat še
da
znano. Vsi upamo in želimo, ne bo resno in da se bo Janko^' kmalu pozdravil, ker Toneta ^
redi' telji
vedno potrebujemo v nasi s ni. Zato mu vsi njegovi prija in znanci želimo skorajšnj®^ okrevanja in povrnitve med
48
Tukajšnja podružnica si. , SANSa se je odločila, da bo redila predavanje in sicer v s"" bpto 25. februarja ob 8. uri 2^^ čer v spodnji dvorani Slovens''^ ga delavskega doma an loo Rd. Sklep je bil, da se bi Milana Medveška, kateri
je z Mirkom Kuhelom pred

kim povrnil iz poseta stare movine, kamor sta bila poS od CH-ganizacije SANS.
Brez dvoma bo predavanje
dc
lai"

lana zanimivo in je med naS' rojaki tukaj že močno zani nje za to predavanje. Kot ® , vsi prepričani, nam bo tudi lan podal jasno, resnično i^ r steno sliko položaja v viji. Zato brez dvoma bodo ^ rojaki tega dne prišli na to P davanje; vas že sedaj opo^^j^, nio, da se ga udeležite. Po P*"® j vanju bo odbor preskrbel nekaj prigrizka in malo tudi lahko poplesali, ker bo no v soboto zvečer in bo d*" flan nedelja za počitek.
Milan Medvešek je dober P . davatelj in govornik in o" -razgledalec razmer, zato bo dvoma predavanje zanii'"' , Stavili boste lahko tudi vp^" nja, v dostojnem tonu seved®'
Zadnjo soboto (28. janua'^^^j, sta obhajala svoj 25-letni J » lej srečnega zakona dobro ^ znana Andrew in Theresa : janc na Huntmere Ave. Go#^ čeva sta poznana že kot oskrbnika izletniških SNPJ na Chardon Rd. Mrs. ^ janc je med nami postala za jj, leta jako aktivna na civičn^'" < kulturnem polju in njen soP^^ ji gre na roke in pomaga-sebno njej da veliko dela kot^j,, niči odbora za, farmo SNPJ'gio-' tivna je pri Progresivnih venkah ter pri tukajšnji P" t)'' niči. št. 49 SANSa itd. J. vse našteval, ko vemo za to ~ ogromno, lepo vršeče delo. , rega vršita med nami). Za*-^^;
tej priliki vsi, kateri znaH^" ^
»0* '
Jitii
nit njih delo in ju poznal^- j, delovne ljudi med nami, 'jft' i oziroma čestitamo k njih niči srečnega zakona ter želimo še na mnoga leta ^ čc zdravega skupnega živlJ® , (Dalje na 3. strani)
il
2. februarja 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Anton Ingolič :
HRAST
^ Tretja in četrta četa zapu scata taborišče. Sonce neusmiljeno žge mladince in mladinke, ki so pred nekaj dnevi prispeli sem v Bosno, da pomagajo zgraditi progo, po kateri bo prihajal dragoceni in potrebni pre-®iog iz Banovičev preko Brčke-Sa v številne tovarne obnavljajoče se domovine. Brigadirji so zagoreli in ožgani, njihov korak 36 odločen, vojaški, pesem ve-in smela. Pred njimi plapo-a slovenska zastava s petero-r.ako zvezdo. Naglo se bližajo cdseku^ ki jim je dodeljen.
A prva in druga četa, ki sta ° li zjutraj na delo, ne mara-a odložiti orodja.
Počakajte! še pet minut ^anjka do dvanajstih!" vzkli-^jo mladi delavci, potni in ^ojni, toda vedrih oči in spro-scenega smeha kakor njihovi ovariši, ki so komaj prišli. Skupina odkopava hrib, dru-Sa nalaga zemljo, na samokol-ki jih najmočnejši odva-^^ajo v petdeset korokiv odda-^3^0 dolinico. Onstran nje se •''i hrastov gozd, iz katerega se "glasajo sekire.
. ^^^enjava!" se oglase ne-^neži, ko je točno poldne.
or	minutah dobi
je nove gospodarje, prva in .^uga četa se zbereta v vrsto odkorakata proti orišču, tretja in četrta pa "^^aljujeta začeto delo. (Ji' mladincev in ena mla-jo ^seg sekirami, krampi in ustavijo pod mogoč-'"'Ji hrastom.
je naš!" vzklikne Mi-
gg Najstarejši med njimi, in
ponosno ozre po ostalih sku-
Piiiah t; • ......
Ig ' so SI v sosescmi izbra-
drevesa. "Do šestih podrli," še pristavi, ko j strokovnjaško ogleda
hrast, ki je tolikšen, da bi ga dva mladinca komaj objela.
"Bomo" pritrdijo tovariši.
"Ne boste!" se oglasijo sosedi. "Če pade jutri zvečer, ste lahko zadovoljni."
"Ob šestih bo ležal!" je ponovil Miklavž prepričevalno in po-grati kramp.
Tudi ostali se lotijo dela. Najprej odkrijejo orjaku korenine, šele nato zapojo sekire. Korenine so trde in žilave. Nadi sekira kar odskakuje, tudi Tine, najmlajši med "drvarji", jih bolj lušči kot seka. Iveri lete na vse strani, brigadirji zamahujejo z vsemi silami, toda mogočni hrast se niti ne zmeni za njihovo ubadanje.
Kaj hoče orjaku, ki se je z nogami zaril globoko v zemljo, z rokami pa segel prav do oblakov, šestorica mladih ljudi, ki so še pred mesecem sedeli v srednješolskih klopeh in grizli svinčnike? Sto in več let se je boril z viharji, kljuboval vročini in mrazu, pa bi ga spravil na tla takle drobiž?
V vejah častitljivega hrasta posmehljivo šumi: "Nikoli! Nikoli!"
Bridigarji ne slišijo šumenja; tudi ne vidijo znoja; ki jim curlja z obraza, in ne čutijo žuljev, ki se jim delajo na rokah, vedo samo eno: inženirji so tod določili pot njihove, Mladinske železnice in tod bo tudi tekla.
"Koliko belogardistov in Šva-bov sem podrl," zakliče ob prvi utrujenosti Boris, ki je iz pete odšel v partizane in se dve leti tepel po štajerskih gozdovih, "pa ne bi tegale strica? Fantje le pogumno po njem!"
Mišice se znova napno, oči za-žare -in sekire se globlje in globlje zasajajo v korenine.
Tudi v soseščini se bliskajo
v soncu sekire, malo dalje cvi-lijo težko naložene samokolnice in krampi topo udarjajo v trdo ilovico. Delo spremljajo veseli vzkliki, mladostni smeh in živahni razgovori.
Šestorici teče znoj v curkih, hladna voda ne more ugasiti žeje, roke bole, križa ni mogoče več vzravnati. Po treh urah sta presekani najdebelejši korenini, ostale pa globoko zasekane. Vendar se hrast še vedno ne zmeni za to, kar se dogaja pod njim. Mirno, kakor že desetletja in desetletja, se dviga izmed sosedov, ki padajo drug za drugim.
"Še tole korenino presekamo in padel bo!" razsodi po petur-nem delu Miklavž, ki se čuti strokovnjaka, ker je pred leti pomagal svojemu stricu v počitnicah podirati drobne jelše.
Poslednja korenina je presekana, a hrast še vedno stoji.
"Samo deset minut imate še časa!"
Šestorica naglo izkopava zemljo in seka drobne korenice. Tedaj okrije Miklavž debelo korenino, ki raste z debla skoraj navpično v zemljo. Šestorici omahnejo roke.
"Te ne bomo presekali do šestih!"
Boris prvi premaga maloduš-je. "Moramo!" vzklikne goreče.
Toda komaj se s krampi in lopatami, že se oglasi oster žvižg, ki oznani konec dela. Šestorica se ne zmeni ne za znak ne za vzklik tvarišev, ki se odpravljajo. Kmalu je naokoli vse tiho, kajti tudi sosedne brigade so odšle k počitku. Še malo in sonce zaider od nekod pa prihaja hladen veter, listje mogočnega hrasta zašumi.
"Nesrečniki, Vrzite sekire proč!" hrumi podsekani orjak. "Pojdite od koder ste prišli, dokler je še čas! Gorje vam, če se
zrušim ua. vas;
1"
Sekire pa brezskrbno pojo, iz
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
prodaja najnovejše 1950 izdelke kot tudi
rabljene avte
^ zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
taborišča doni vesela pesem, od vsepovsod se krade mrak.
Ko se tako stemni, da sekira često usega v zemljo, se izlušči iz gostega mraka sam komandant.
"Fantje, ne norite! Spat! Jutri je še en dan!"
Brigadirji z grenkoto v srcu slede svojemu komandantu. Poraženi in razočarani so; večerja jim ne tekne; mrko se zavlečejo pod šotore, kjer že vlada tišina.
Ko začne popolnoči siliti prva medla svetloba v šotor, pa se dvignejo, kot bi se bili dogovo? rili, in se drug za drugim ukradejo iz taborišča. Kmalu potem se oglase v nastajajoče jutro glasni, rezki in odločni udarci. V taborišču jih slišijo šele, ko se ob zori dvigneta prva in druga četa. Začudeno se sprašujejo, kdo dela na njihovem odseku.
Lepo, sveže jutro je. Na vzhodu tik nad obzorjem je zbranih nekaj rdečkastih oblakov. Sonce bo vsak čas vzšlo.
"Nada in Boris, bežita!" -vzklikne nenadoma Miklavž in se s tovariši umakne dalje od hrasta.
Sekiri utihneta, šestorica za-
vzeta zre orjaka, ki ga je sonce oblilo s svojo rdečo lučjo. Nekaj hipov trepeče v brezupni nadi, da bo zmagal, potem se zgane in začne in začne padati. V zemlji poka, trgajo se poslednje korenine in koreninice, veje se lomijo, slednjič pade hrast s treskom prek svojih že podrtih sosedov.
Šestorici zagore oči ne samo v zmagoslavju, marveč tudi v občudovanjpu in sočutju.
"Lep je bil," dahne Nada.
"In mogočen," pristavi Miklavž.
Tedaj zaori iz sto grl v bližini: "Živeli udarniki 1"
Da ne boste razočarani tudi v dvorani bodite 'tdčni in si pre-skrbite sedeže. Verovšek pričakuje ogromnega odziva za to prireditev. Tudi iz zunanjih naselbin ste vabljeni, da posetite to res globoko dramo. Ne bo vara
žal. Pomnite: 18. februarja ob 3.30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Joseph F. Durn.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
UREDNIKOVA POŠTA
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ali ste že rezervirali vstopnice za lepo globoko dramo "Volkodlaki," katero bodo vprizorili igralci dramskega društva Anton Verovšek, in sicer v nedeljo 19. februarja na odru Slovenskega delavskega doma na Waters, loo Rd. ob 3.30 popoldne ?|Ako ne storite to v kratkem, keif vstopnice se prodajajo kot "hot cake."
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730

.a
How about this "Net" for you and the family?
It's never a dav too soon to start saving automatically with U. S. Savings Bonds.
They net you $4 for every $3 you invest—after 10 years. They form the perfect protection for the family and yourself.
Join the Payroll Savings Plan where you work. Or, if you're not on s^ary, ask at your bank about the equally convenient, equally profitable Bond-A-Month Plan!
Automatic saving is
sure saving-U. S. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
This is arTofficial V. S. Treasury advertisBtn^txt^ '
prepared under auspices o/ Treasury Department and Advertiain^ CouneO
miško kranjec
OS ŽIVLJENJA
roman
jc prišla tista veli-k&a, ^ V soboto zvečer se
osiveli lasje
'Nadaljevanje)
^ " gnetlo polno ljudi po ^ noč pa je nekam
^iši,
• "uv yjKX, je jictiajii
I'j' Kakor bi ostali zopet v je bila tu med njimi ^ ^.^^^onika, mlado dekle obrazom, neprestano v vedni zadregi Jutri—jutri pojde potem je konec tega s-i. ^edla se je, kakor bi
1.
bila s.r. ''Gdla se je,
TijigK	se tisto noč oče
prespala, so že začeli
gibati in laziti okoli, kakor si ne bi mogli najti miru.
Šivilja je prinesla obleko za nevesto, lepo belo, okusno sešito, po kmečkem načinu. Prišla je nevestina posnehalja, ki ji je položila venec na glavo, katero ji je prej nakodrala in počesala. Prišla so dekletca sorodnikov, belo oblečena, ki pojdejo z njo kot družice.
Oče in Tinek sta spala v delavnici. Drugi, ki so tudi tam spali zaradi tesnobe, so se že pobrali, in ostala so* samo razmetana ležišča, ki jih ni še nihče pospravil.
Tema dvema se pa še ni lju-
bilo vstati. Lepo je bilo dremuc-kati in poslušati ta ropot po hiši, kakor bi prihajal od nekod daleč in kakor onadva ne bi mogla razumeti, kaj naj ta ropot prav za prav pomeni.
"Ali spiš?" je naposled vprašal oče.
"Ne," jc odvrnil fant, "ne morem spati."
"Kaj pa delaš?"
"Nekaj mislim!"	,
"A kaj?"
"Ta ropot poslušam."
"Jaz tudi poslušam. Hvala bogu, da je že nedelja, zdaj bo že enkrat konec vsega tega. Jutri, v ponedeljek in nekoliko še v torek, potlej bo v redu."
"Bo. To ni nič . . ."
"Kaj 'to' ni nič."
"Meni se zdi vse to zelo bedasto. Čemu vse to ? Od tega ne bo imel nihče nič. Ljudje jedo in pijejo. A zdaj morajo prav pri "nas jesti in piti."
"Pravijo, da je to taka navada."
"Eh, navada," je odvrnil Ti, nek.
Oče pa je dalje mislil: Potlej bomo vse tako delali, kakor drugi ljudje. Nobenih razlik ne bo med nami. Gospodarstvo bo prehajalo iz rok v roke, ljudje, ki bodo živeli pod to streho, bodo počeli vse isto kakor drugi. Ako se bo kdo oženil, bo dva dni gostija in teden dni prej pripravljanje. Ako kdo umre, bo žalost v hiši, potlej pa pojedina kot drugod.
"Pojdi nama po žganjico," je naposled dejal oče, "čutim, da bi mi požirek zelo dobro del,"
"Morda pa res ne bi bilo napak."
"A tudi kaj mrzlega mesa privleči. Na tešče ni boljšega kakor mrzlo meso in žganjica zraven."
Fant se je nekoliko oblekel, se ukradel nekam v shrambe, odrezal tam kos mrzle kure, izmaknil
z mize žganjico, odrezal še kos vrtanikov in se s tem vrnil v delavnico. Potlej sta ležala med vsakdanjim modrovanjem to pospravljala in se nalivala z žganjico. Pila sta počasi, a vztrajno in žganjica je imela svoj uspeh. Ko so ju prišli budit, se ni nobenemu mudilo vstati.
"Za boga svetega," je tarnala žena,, "tak vstanita vendar, zajtrk bo in kaj bodo rekli ljudje, ako vaju ne bo zraven ? Saj bodo po vsej vasi govorili o tem. Kaj pa naj rečem?"
"Tebi, žena," je dejal Marko, "ni treba ničesar reči. Midva sva svoj zajtrk opravila in ne potrebujeva ničesar."
Naposled pa so ju vendar le spravili pokonci. Najbližji sorodniki so že sedeli za mizami, ko sta stopila v sobo.
"Dragi," je rekel Marko, "izvolite jesti in piti. Vse je na mizi. Kaj bi se dali siliti. Brez skrbi lahko jeste, dela nimamo
nikakega, da bi vam ga dali opraviti." To pa so vsi razumeli kot dovtip za gostijo. In zato so se vsi glasno zaismejali. Tako? se je zmedel Marko, vrag jih vedi, čemu se smejijo. Ozrl se je po Tineku, ali bi morda ta razumel. Ta pa je tiho dejal:
"Saj vidite, da so vsi pijani."
Nevesta ni pokusila ničesar, ker je hotela prej k obhajilu, kakor je navada. Sedela je za mizo, na drugi strani pa ženin, ker zdaj še nista imela pravice sedeti skupaj in se morda z nogami drezati.
Potem je starešina nekaj govoril iz svetega pisma stare zaveze. Spakoval se je, kot bi ga grizlo v trebuhu, se lovil za besedami, medtem ko so drugi zvesto poslušali. Samo Marko je dejal proti sinu Tineku:
"Bog ve, čemu se trudi. Tisto za-stran Rebeke ali Sare. Vrag z njima. Takih žensk je na stotine na svetu in takih zgodb na ti-
soče." A to so slišali se nekateri drugi in se spogledali. Tedaj je prišla žena in mu šepnila, naj bo vendar dostojen.
"Tako," je dejal polglasno, "vsi ste napol pijani in še manj dostojni kakor jaz, pa zahtevate od mene, naj bom spodoben. A zakaj jaz ne bi smel govoriti ? .laz lahko govorim in povem svoji hčeri kaj lepega za pot.—A kaj mene briga Tobija, če se je ženil."
(Dalje prihodnjič)
KITAJSKI NACIONALISTI UNIČILI BOLNIŠNICO '
TAIPEIH, Formoza, 31. j an.— Danes je bilo razkrito, da so kitajska nacionalistična letala pri letalskem napadu na Ningpo vrgla 10 bomb na bolnišnico ameriške baptis^ične misije. Žrtev ni bilo, toda bolnišnica je bila težko poškodovana.
Oglašajte v Enakopravnosti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
2. febiTiarja 1950
GOSLI
v nekem mestu za p a dne Ukrajine, ki je še čakalo na svojo rešitev, je na ploščadi pred vhodom v cerkev sredi beračev, žrtev nemškega barbar^va, igral gosli trinajstletni fantič.
Nazovimo ga DjuSa, tega mu-zikanta. Čarobne so bile njegove gosli! Pod streho cerkvenega prizidka je bil razprostrl svoja krila železni golob. In ker je segala glasba do srca, se je ljudem zdelo, da bo golob zdaj, zdaj vzletel, da bo veter dvignil melodije.
Vemo: med sovjetskim ljudstvom dozoreva nešteto talentov. Vemo tudi, da jih je preračunano nasilje Nemcev pogubilo že sto in sto. O tem bomo z Nemci pred sodiščem človeštva posebej govorili.
Potrudite se zamisliti se v tega fantiča: platnene hlače, iz morske trave spleten pas, koščene roke, zagrenjene jistne otroka, ki je okusil vso bridkost otroškega gorja. V cerkev gre-doči ljudje so metali pfenige v njegovo kapo s prepotenim dnom.
Pristopil je nemški oficir in prisluhnil. S paličico je potegal pb goslih, rekoč: — Pojdi z menoj!
V prečni ulici je zahteval oficir legitimacijo. Na papirju je bil pečat in potrdilo: "Lučka okrajna uprava s tem potrjuje, da je Ukrajinec Ilja Petrovič Čistovnik, rojen 1930. leta, doma iz vasi Nadeždino luckega okraja, na poti v Zitomir, da poišče svojega očeta, ki je v taborišču vojnih ujetnikov".
Si ga našel? — je vprašal oficir. — Ne, — je odgovoril Iljuša. — Kako bi ga našel? Domov se vračam. Med potjo igram pred cerkvami in tako se preživljam. Ne bodite hudi gospod ...	—
—	Pojdiva, — je dejal oficir.
Prišla sta v kantino — v šum-
no, zidano poslopje, kjer so oficirji na fronto namenjenih čet pili gališko vodko. Natakarice v kratkih krilih in z belimi pečka mi na glavah so jim stregle. Za točilno mizo je gospodarila debela Nemka s korenjasto rdečico na licih in zaspanimi očmi, rejena od nakradene §lanine.
Iljuša 80 postavili na nizek podij, pod fuhrerjevo sliko. Pijani oficirji so v svoji objestnosti kričali nanj:
—	"Halo!" "Wagner!", -"Chopin!" Kakor vemo, so okupirali Nemci Chopinove skladbe obenem z ozemljem Poljske; na črko "o" prenesen naglas in Chopin je postal Nemec.
Iljuša je poznal Chopina po radiu. 2^igral je po spominu.
Glasba je prevzela celo svinj ske kože. Nemci so poslušali, kimali in šepetali: "Kolosalno!" Debeluhasta krčmarica za točilno mizo je odrezala trideset gramov kruha in ga vrgla go slarju pod noge. "Chopin!" so tulili pijani oficirji. "Še enkrat Chopin!" In potem je moral Iljuša še vsak dan zabavati Nemce, spat je pa hodil v mesto, kjer je, kakor je dejal komandantu, živel njegov zelo stari ded.
Zelo stari ded je stanoval v predmestju, v hišici pod košatim topolom, ni pa bil Iljušin ded. Bil je samo naš sovjetski ded, ki so v njegovo hišico zahajali kurirji partizanskega odreda. Zdaj je sedel pri delu s pipo v ustih komandir diverzantske čete partizanskega odreda. Po njegovi zaslugi je bil pred dobrim tednom dvajset kilometrov od mesta porušen že-lezobetonski most.
Iljuša je skrbno položil futral svojih gosli na klop, se preteg-nil in dejal: — Dovolite rapor-tirati vam, tovariš komandir! — Dovoljujem najprej objeti komandirja, — je odgovoril le-ta. Fantiča je tresla mrzlica. Bilo je kaj raportirati!'
Po raportu je položil komandir na mizo zavitke razstreliva, detonator in vžigalno vrvico. Ded je odšel na dvorišče, stopil v senco topola in prisluhnil, če bi se morda ne oglasili v temni prečni ulici tuji koraki.
Kmalu je stopil na dvorišče komandir, odmaknil je desko v ograji in zlezel skozi odprtino. Zašumela je suha trava. Zatrk-Ijal se je kamenček po tleh in vse je utihnilo.
Starček se je vrnil v hišico. Iljoša mu je pripravljal posteljo. Sebi je postlal kar na klopi, blizu okna — okna niso zapirali na zapah. Ded je zazde-hal in vprašal: — Truden si, kajne, fant? — Kaj še! — je odgovoril Iljuša. Ali gre vse v redu? — Vse gre gladko. — No in hvala bogu! — je dejal ded. To je bilo vse, kar je hotel vedeti.
Čez dan je Iljuša zopet igral Chopina pod fuhrerjevimi brči-cami dvornega norca. Pred kan tino so se ustavljali vedno novi avtomobili. Oficirji so se valili iz njih in odhajali v kantino. Iljuša je igral. Kar je zavaljeni polkovnik zaripljega, s krvjo zalitega obraza srdito sunil z nogo v stoL
—	Ali vam ne ugaja goslanje tega fantiča? — je vprašal za čudeno komandant kantine in se globoko priklonil. To vam je pravo čudo.
—	Njegovo goslanje mi ugaja, — je zagodrnjal polkovnik, — ne ugajajo mi pa njegove oči. To so oči strupene kače, pripravljene ugrizniti človeka.
Komandant je vzravnal hrbet in zakričal na Iljušo:
—	Ne glej gospodov oficirjev, kadar igraš! Glej v tla!
Pogasiti mržnjo v otroških očeh? Kdo pa jo je zanetil? Kdo je zastrupil v otroškem srcu zrna radosti, da ne bodo nikoli vzklila v veselje ljudem? Kdo je zaplodil v tem srcu čustvo neutešenega maščevanja ?
Glejte, uničena Iljušina otroška leta, razprostrla pred me noj liki grenka vrsta nesreč, trpljenja, ponižanj, bede in izgub. Bili so časi, ko nebo njegovih otroških let še ni poznalo neviht. Poznalo je samo bedo. Doraščal je v družini, kjer je bilo mnogo otrok in mnogo gladovanja, pasel je gosi in hodil pod okna gosposke hiše poslušat, kako gospa ob sprem-Ijevanju učitelja iz prestolnice gosla. In glasba mu je božala dušo. Gosi so ščipale gosposko pšenico, a fantičeva duša je rasla, ni pa še mogla spoznati svojega genija. Deček je zbral gosi in krenil k reki. In zapela je njegova piščalka. Toda tako lepo ni pela, kakor gosli v gospe jinih rokah. Ni pa bil njen genij višji: njene gosli so bile boljše od pastirjeve piščalke.
Potem 17. septembra 1939 pa se je življenje obrnilo k sreči. Gospa je odpotovala, kakor v zemljo se je vdrl gospod. Go sposko zemljo so dobili tisti, ki so jo obdelovali. Oče je postal predsednik vaškega sovjeta. Odprli 80 šolo. Iz radijskega zvoč-
v blag spomin
prv# obletnice prerane imrti nate preljubljen* soproge in mame
MAMIE KUKANYA
katera je lalitnila tvoje mile oči za vedno dne 15. januarja 1949.
Kruta smrt, zakaj si nas napravila tako žalostne—odvzela si nam drago soprogo in ljubo mamo? Eno leto že počivaš v grobu hladnem, a misli naše so vedno pri Tebi.
Počivaj v miru—snlvaj sladko!
Žalujoči o*lali:
FRANK KUKANYA. soprog FRIEDA KUKANYA in MAMIE NADER, hčeri
Mentor, O., dne 2. februarja 1950
nika je zadonela nad zeleno gališko vasico glasba iz vseh kotičkov sveta. Učitelj je prinesel iz mesta gosli in položil lok med drhteče Iljušine prste. Strune so zazvenele. Deček je prebledel. Potem je postal zvok močnejši. Struna je zapela. To še ni bila glasba, pač pa njena jasna slutnja. Polna je tekla počasi liki potok, zajezen z blatom in mahom. Kar je postala gibčna liki bič. Učitelj se je obrnil od okna.
— Kaj takega še nisem doživel, — je dejal. — Ali veš fant? Ti si bil že v zibelki glasbenik.
Deček je igral na posluh vse, kar je kdaj slišal. Sklenjeno je bilo, da pojde po končani ljudski šoli na konservatorij. Šola mu je podarila gosli. To so bili meseci nepopisne sreče, toda kmalu so jih zastrli črni oblaki. Potemneli so in se povesili liki veje obžgane breze. Vas so zažgali od dveh strani. S kopic na polju, z gumna, s podov so sejali smrt mitraljezi. Nemci, Nemci! Oče je visel na vratih vaškega sOVjeta. Kraj njega je visel učitelj. Na dvorišču so kričali pod biči krvnikov mati in sestre. Iljuša je pritisnil futral z goslimi na prsi in planil na vrt. Mislil je, da bo zblaznel. Sesedel se je v seno.
Zdramil se je šele, ko je bila že napočila jutranja zora. Dvignil je glavo. Nikogar ni bilo na vasi: ne ljudi ne živine. Sicer pa tudi vasi ni bilo. Samo s pogorišč se je valil dim. Obžgana trupla sester in bratov so ležala kraj ruševin razbite peči. Vrata so bila zgorela — oče in učitelj sta ležala na tleh, oči so jima bile iztekle.
Tedaj je zbežal Iljuša na polje. V daljnjem borovem gozdu je živel očetov tovariš, bradati gozdar, Iljuša je zdaj tekel, zdaj
3 ODRASLE OSEBE
žele dobiti stanovanje s 5 sobami. Pokličite HE 5311
Opremljeno spalnico
IN KUHINJO Z AVTOMATIČNO GORKOTO NA PLIN, SE ODDA V NAJEM.
Vpraša se na 686 E. 159 ST.
NAPRODAJ E. 64 St., južno od St. Clair Ave. Hiša za 3 družine in za 4 družine. Se proda za $14,000, da se uredi zapuščino. — 15305 Ridpath Ave.: 8 sob, garaža in globoka lota. Dajte ponudbo. Takoj $2,500. — RAY NAUSNER, LI 9216.
Poštena in mirna dvojica
ŽELI DOBITI V NAJEM 3 ALI 4 SOBE. Blagovolite poklicati PAULINE JANŠA EN 9209
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
se je skrival v pšenici. Kako da ni umrl tam na polju? Kako je ohranil svojo živo dušo. Proti večeru je pritekel d o gozda. Gozdarjeve koče ni bilo. Požgali so jo bili. Bradati gozdar je visel na kavlju iztegnjenih, bosih nog. Iljuša je kriknil in padel vznak.
Ponoči se je dotaknila njegove rame roka: Našli so ga partizani . . .
Iljuša se je maščeval sovražniku kruto in drzno. Ko so pijani Nemci povesili glave na mize, je odšel na mračni ozki hodnik. Tam, kraj stranišča je bila shramba, polna navlake. Iljuša je previdno vstopil in skril gosli v navlako. Potem je vstopil s praznim futralom k vratom. "Heil Hitler!" — je zaklical stražarju. — Dobro, dobro, smrkavec, je odgovoril stražar.
Zjutraj je bil Iljuša zopet pri vratih. — "Heil Hitler!" je zaklical stražarju. Stražar je bil nov, toda po sorodstvu s fašistični dušami je odgovoril kakor njegov prednik: "Dobro, dobro, smrkavec, le pojdi." Iju-ša je šel pogledat v shrambo, Tu je potegnil iz futrala razstrelivo in ga položil k steni, potem je pa položil v futral gosli in odšel v dvorano. Debeluhasta krčmarica si je popravljala n a napudranih nedrjih ukradene čipke. Oficirji so že popivali pri mizah. Še se je vil
Pošteni družini
z odraslimi se odda v najem hišo za eno družino. 5 sob, vse moderno in garaža. Pokličite po 5. uri popoldne ali cez dan. v soboto ali nedeljo.
ENdicott 6819
Slovenska zakonska dvojica z
9 let starim sinčkom želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
EN 4132
SOBA V NAJEM
Opremljeno sobo se odda v najem moškemu ali dekletu. Novo-došli iz starega kraja so tudi vabljeni. Vprašajte na
1399 EAST 51st STREET
HIŠE NAPRODAJ
Bar bet Rd. blizu Chesbrest. Zidana hiša s 5 sobami; garaža, for-nez na plin. Hiša je na lepem kraju.
Zidana hiša na E. 77 SI__za 2
družini; 6 in 6 sob; fornez. Cena $9,500. Pokaže se po dogovoru.
GEORGE KASUNIC
REALTY
7510 Lockyear Ave., HE 8056
COLLINWOOD DRY CLEANING
15210 Saranac Rd.
Frank Kovač, lastnik
čistimo, likamo in popravljamo
moško in žensko obleko.
<•
Imamo izurjenega krojača, ki vam obleko popravi in da pod logo če treba, da ko je obleka zlikana, izgleda kot nova.
Pridemo iskati na dom in nazaj pripeljemo. Se priporočamo. Pokličite
GL 4746
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST.. KE 8187	Jerry Petkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
NAZNANILO!
CENJENI JAVNOSTI SPOROČAM, DA BO
TOM'S GARAGE
na 1080 East 64th Street
OBRATOVALA ODSLEJ KOT JE V PRETEKLOSTI
Ekspertni mehaniki, ki so izvrševali vsakovrstna popravila na avtih vseh izdelkov, bodo tudi v bodoče nudili prvovrstno postrežbo v vseh ozirih. Vsem našim starim in novim odjemalcem se toplo priporočamo v naklonjenost.
MRS. TOM VIDOVICH - HE 4947
pod strop dušljivi dim njihovih cigar-, že se je lesketalo v bokalih vino, nakradeno v vseh kleteh Evrope. Nazdravljali so fuhrerju, dvigali bokale za to, da bi vrag vzel Rusijo, da bi bog rešil Nemčijo, da bi razpadla zveza svobodnih rodov, da bi kazenski odredi podavili partizane.
Dečkovi prsti so drseli po goslih. Iljuša že davno ni igral Chopina. Plešati godec ga je naučil igrati nekaj omedlih nemških popevk, nastrojenih na krokodilovo solzo, čim bolj se je bližal konec obeda, tem bolj so bili oficirji pijani. Podli morilci, zdaj mislijo na svoje žene, drhteče od strahu v vlažnih zakloniščih! Deček je igral tisti dan tako vneto, da je debeluhasta krčmarica očitajoč si razsipnost, odresala ne trideset, temveč petdeset gramov kruha.
O tem dečku je treba napisati povest: o tem, kako so požari sežgali v njegovi duši de-tinstvo, o tem, kako je dozorelo v tej po požarih sežgani duši maščevanje. Med odmorom je odšel Iljuša na hodnik. V temi je otipal vrata shrambe, vstopil je in počenil. Zažarela je vžigalica, plamenček se je dotaknil vžigalne vrvice; zasmrdelo je po dimu.
JO/N TH£
OPPOIZTUNITr

/NV£Sr/N us. SAV/N6S BONDS
Iljuša je odšel na dvorišče. Pri vratih mu je zagrozil sražar, ljubitelj ur in sam po poklicu urar.
— Ali ti bom še zabičeval, smrkavec ? Prinesi mi jutri uro, ukradi jo dedu. Če je ne prine-seš — ti izpulim ušesa. — "Heil Hitler! Prinesem jo!" — je odgovoril Iljuša in odšel počasi na ulici.
Šel je vedno naravnost, potem je pa zavil v prečno ulico in začel teči. Kar so zagrmeli za njegovim hrbtom vzbuhi. Za hip je objela zemljo tako močna svetloba, da se je videla na nji senca trave. Sadni vrtovi, ograje, polja ... Po vsem mestu so še odmevali streli. V gramozni jami je čakal voz. Partizan z bičevnikom v zobeh je držal na vajetih konje.
Komandir je prijel Iljušo pod pazduho in ga postavil na voZ' Voz je oddrdral.
—	Dovolite raportirati va®' — je dejal Iljuša med drdra-njem koles, držeč gosli v visoko dvignjenih rokah.
—	Ne dovolim, — je odgo^®" ril komandir. — Je že rapofti' rano! Zamahnil je z roko mestu, nad katerim se je dv'S odmev požara.
v "Enakopravnosti" ' jedno sveže dnevne novice dogodkih po svetu in doma'
ŽENSKA ALI DEKLE JU
dobi službo za opravljanje Apravil. Ima dober dom, lastno ^ bo, kopalnico in radio. P'""® četrtkih in nedeljah. Dobra P' Zahteva se priporočila.
Pokličite YE 3247
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The MaygCo s Basement
3-vrstm vztok
okusu
• Lepo okrašena
PRISTNA KOVINA
NAMIZNE SVETILKE
* Temno rdeče
24 inčev visoka
Poštna in telefonska naročila sprejeta—
Pokličite CHerry 3000
Basement oddelek s svetilkami
kompletno s senčnikom
Vsaka žena bi bila ponosna imeti eno ^ več teh krasnih namiznih svetilk iz kovine, lakirane, da ne zarjavijo. Kompl®'^'^" z glazirano papirnatim senčnikom. je posebno izdelana za dodatno trajnost
Dodajte vašemu domu te lepo barvane komade za spomlad!
1 -98 franžirani 2 - komadni Chenille set: za kopalnico
i.00
SET
Velika kopalna preproga s franžami z pokrivalom za sedež; v barvah; dusty roza, modra, zelena, zlata, orhida, peach ali bela/ Mehko bombažno chenille predivo z dolgimi franžami na močnem ozadju. Se operejo ter so stalne barve.
3.98 Chelnille seti za kopalnico
1
Mehka, rahla in močno izdelana na trdnem podložku. Stalne barve; sive. flamingo, Hunter zelene, chartreuse, dusty roza, modra,
zelena, zlata, orhidna, peach, rdeča ali bela.
Poštna in telefonska naročila sprejeta—
Pokličite CHerry 3000
(Nobena C O D. izpod 2.01, davek vklj., se ne sprejme) Basement oddelek s hišni potrebščinami