THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES 0? AMERICA LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. i Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 205. CHICAGO, ILL., TOREK, 22. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 22, 1929. LETNIK XXXIII. Zlati jubilej luči. - PETDESET LET JE PRETEKLO, ODKAR NAM JE IZUMI-TELJ EDISON PODARIL ELEKTRIČNO ŽARNICO. — AMERIKA PROSLAVLJA VITEGA IZUMA. OBLETNICO TEGA CUDO- Chicago, 111. — V ponedeljek, 21. oktobra, je svet praznoval petdeseto obletnico, odkar mu je veliki iznajditelj, Thomas A. Edison, podaril luč v obliki električne žarnice. Mlada generacija se ne zaveda pomembnosti te čudovite iznajdbe, kajti rojena in vzrastla je v luči, in si sveta brez električne razsvetljave celo predstavljati ne more. Tembolj pa vedo ceniti blago-dejnost te iznajdbe starejše osebe, ki so v primeri z današnjo lučjo živele takorekoč v temi, se trudile z brljavo oljnato svetilko, ali celo živele v stanovanjih polnih dima, ki so ga povzročale goreče treske, ki so le za silo dajale skromno svetlobo. Le pomislimo, kako bi svet izgledal, ako bi hipoma izgubili električno razsvetljavo in bi se morali povrniti nazaj h gori omenjenim sredstvom. Nič več ni torej kakor prav, da se je svet spomnil ob tej zlati obletnici električne luči, kako ga je Edison obdaril, ko mu je izročil električno žarnico, in da je počastil izumitelja, sedaj sivolasega starčka. Vršile so se tudi širom cele Amerike velike slovesnosti v čast Edisonu in v proslavo pomembne obletnice. Primerno se je oddolžila tudi Chicago z okusno in razkošno razsvetljavo, ki jo je priredila na Grant park v ponedeljek zvečer. -o- TUDI ŽENSKA JE ČLOVEŠKO BITJE London, Anglija. — "Ženska ni oseba, zato tudi ne more sedeti v kanadskem senatu", se je glasila odločitev kanadskega najvišjega sodišča. Do te sodnijske razprave je prišlo, ko je bilo več žensk izvoljenih na najvišja upravna mesta v Kanadi, a se je nato začelo o-porekati, češ, da ženske ne morejo zavzemati teh mest. Cela stvar je prišla pred najvišje angleško sodišče, ki pa se je zavzelo za ženske, zavrglo ukrep kanadskega spdišča, in odločilo, da je ženska, enako kakor moški, tudi človeško bit- ITALIJANE SOVRAŽIJO POVSOD JUGOSLAVIJA RAZDELJENA V BANOVINE Demonstracije proti Italiji. — Napadli italijanski konzulat. — Svoje princesinje Belgijci ne zaupajo Italijanom. Brussel, Belgija. — Ko se je seznala novica, da italijanski prestolonaslednik, princ Humbert, snubi belgijsko princesi-njo, Marie Jose, in da se bo v kratkem vršila oficijelna zaroka, jo v dobrodušnih Belgijcih zavrela kri. "Italijanu naše pricensinje ne damo". S tem sklepom je nmožica meščanov priredila demonstrativen obhod po mestu in se nato podala naravnost pred italijanski konzulat, kjer je dala duška svoji ogorčenosti. Med vpitjem in sramotilnimi vzkliki proti Italiji, fašistom in Mussoliniju je pričelo deževati kamenje proti oknom konzulata in v kratkem so bile vse šipe pobite. Padlo je tudi pet revolver-skih strelov. Šele prihod policije, ki je oddala več strelov, vendar v zrak, je demonstrante razkropil. Celokupno belgijsko ljudstvo je proti nameravani zakonski zvezi. Princesinja je v Belgiji zelo priljubljena, in splošno se ji želi boljše usode, kakor jo bo čakala v Italiji pod Musso-linijevo vlaldo, kjer kralj ni nič drugega, nego igrača v rokah diktatorja. Belgijci ne morejo pozabiti, kakor se je nekdaj godilo njih princesinji Charlotti, ki se je ormožila z mehikanskim cesarjem Maksi-miljanom, avstrijskega rodu, in ki je zblaznela, ko so me-hikanski uporniki umorili Maksa. "Ne dopusti te zveze," nagovarjajo belgijski državniki očeta princesinje, kralja Alberta. "Spomni se na Mehiko ih vedi, da se bo v Italiji zgodilo podobno, kajti Italija postaja vedno bolj trhla pod Mussoli-nfjevo vlado. Naša princesinja tam ne bo varna." Kakor videti, ne sovražijo l dravska banovina J j£MZ£M V uublmni v. spv5ka banovina 5 sedežev v zaopebu m. vmm banovina s sedežbivbanjalvh, m ppmopsM banovina s sedežem v splitu F. DRINSKA BOHOVIMA S SEDEŽEM V SARAJEVU 13. ZETSKl1 BANOVINA S SEDEŽEM V CE TI MU ya. DUNAVStjA BANOVINA 5 SEDEŽEH v NOVEM SADU WL MORAVSKA BANOVINA S SEDEŽEM V NtŠU JL VARDARSKO BANOVINA 5 SEDEŽEM V SK0PL1U Slika kaže teritorijalni obseg jugoslovanskih banovin in kapitolna banovinska mesta, kjer bo sedež bana vsake bafcovine. V dravski banovini je Slovenija, okrnili so jo za črnomaljski okraj, kateri spada v savsko banovino pod kapitol Zagreb. Izrežite si to sliko in jo shranite, bo vam cesto prav prišla, namreč v tem, da bote lahko vedno pogledali, kakšen obseg in kako so formirane banovine Jugoslavije. je, in da torej sme in more iz- Italijevsamo Jugoslovani, mar- vrševati moški. enake posle kakor NASTOP PROTI BREZ-BOŠTVU Indianapolis, Ind. — V tu kajšnjem mestu se je ustano vila organizacija, ki si je dala ime Narodna zveza za zatiranje brezboštva. Za namen si je zveza postavila, odpreti ljudem oči, da bodo videli, koliko moralne in duševne škode povzroča ateizem in njega propaganda. -o-— i — Pariz, Francija. — Radikalno je nastopilo francoska vlada proti komunistom, ko je izsledila zaroto, ki so jo kovali rdeči elenrenti proti državi Obtožnica je izdana proti 60 voditeljem, in pričakuje se, da bo v najkrajšem času večina izmed njih aretirana. več sovražijo jo tudi drugi na rodi, in težko ji bo iskati zaveznikov, kadar jih bo potrebovala. NAVELIČAL SE ŽIVLJENJA Chicago, 111. *— Zopet je padlo mlado življenje kot žrtev modernega filozofičnega naziranja. Dijaka na chicaški univerzi, Wm. Antona Beneša so našli mrtvega; s strupom si je sam končal življenje. Kakor njegovi tovariši izpovedujejo, se j6 samomorilec večkrat prej izrazil, češ, kaj imajo od življenja; življenje je brezpomembno. Da Beneša ni gnala v smrt skrb glede šole, je razvidno iz tega, ker je bil vedno med najboljšimi dijaki. --o- > Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!" NEMIRI V NEMŠKI PREST0LICI Poboji v Berlinu med zagovorniki in nasprotniki plebiscita. — Policija razganjala demonstrante. — Zmerni e-lementi zmagujejo. London, Anglija. — Kakor prihajajo poročila iz Berlina, so v nedeljo izbruhnili grozeči nemiri v tamkajšnjem mestu, ki so posledica ljudskega glasovanja, katerega so razglasili nacijonalisti. Na mnogih mestih je prišlo do krvavih prete-|ko, ki pa se je popolnoma izja-pov in pobojev in alarmirana! lovila, kajti 80% delavcev je je bila celokupna policija, ki je bila skozi celi dan zaposlena, da je dušila nemire in razganjala demonstrante. Poboji so se vršili med zagovorniki plebiscita, pripadniki nacionalistične stranke, in pa zmernejšimi elementi, ki trdijo, da to ljudsko glasovanje ogroža obstoj nemške države. Kakor je namreč bilo že poro-čano, zahtevajo nacijonalisti, da Nemčija ne prizna obveznosti, ki so ji bile naložene na nedavni haaški konferenci, kjer se je določilo, koliko bo KRIŽEMSVETA — Haifa, Palestina. — Na smrt so bili obsojeni trije A-rabci vsled udeležbe pri zadnjih nemirih. Obdolženi so bili zarotništva in dejanj, ki so o-grožala življenje Judov in vsled katerih so tudi dva Juda izgubila življenje. — Oslo, Norveška. — Osem oseb je izgubilo v valovih življenje, ko se je v hudem viharju potopil neki mali parnik. — Riga, Latvija. — V znak protesta, ker je vlada vzela so-cijalistom kontrolo nad podpornimi društvi, je socialistična organizacija stopila v stav- iz Jiageslavlfe KAKO JE PREFRIGANI KAZNJENEC SKUŠAL ZOPET NADALJEVATI SVOJ POSEL V SVETU. — PRETEPA-VANJA MED FANTI. — RAZNOTERE DRUGE ZANIMIVE VESTI IZ DOMOVINE. ;šlo na delo. Da napravi konec socijalističnim nemirom, je vlada aretirala 150 socijalistov, med njimi 5 državnih poslancev. — Pariz, Francija. — Iz Al-girije prihajajo poročila o veliki vstaji tamkajšnjih domačinov proti francoskim koloni-jalnim četam. Med obemi se je razvila vroča bitka, v kateri je padlo 50 francoskih vojakov. — Praga, Čehoslovaška. — Sodišče v Iglavi je na smrt obsodilo sodnika Jožefa Odenha- REFORMA AVSTRIJSKE USTAVE Razprava o reformi se bo vršila tekom tega tedna. — Predlagana obvezna volilna dolžnost. — Dunaj samostojen. — Odprava porot. Dunaj, Avstrija. — Tekom tega tedna pride v avstrijskem parlamentu v razpravo reforma ustave, ki jo nacionalistična stranka že dolgo časa zahteva in katere odlašanje je Prefrigani ubegli kaznjenec pride do obleke. Velezanimiva zgodba se je odigrala te dni na Hrvatskem. Ta zgodba kaže, da hudodelci v naši državi vendar niso tako brez humorja. Pred nekaj dnevi se je posrečilo vlomilcu Nikoli Rajkoviču, doma iz Jezeran, pobegniti iz kaznilnice v Lepoglavi, kjer bi moral odsedeti 19mesečno ječo radi mnogih tatvin. Kljub svojim 24 letom pa je bil Raj-kovič že pravi mojster v svojem "poklicu". Že večkrat se mu je posrečilo, da se je iz mnogih zadreg izmazal z zvijačo in prefriganostjo. Tako tudi sedaj, ko je pobegnil. Dobro je vedel, da so vse orožni-ške postaje daleč naokoli obveščene o njegovem begu. Največja njegova skrb pa je bila zato, da se znebi svoje kaznil-niške obleke in si dobi drugo, primernejšo, sicer ae mu beg ne bo posrečil. Kaj je napravil? Predrznež je stopil do prvega redarja-občinskega stražnica Petra Pavlečka v Brezovici ] in ga prosil za pomoč. Povedal mu je, da je "kolega, tajni policist", ki mora radi gotovih vzrokov nositi kaznilniško obleko, sedaj pa nujno potrebuje, da "postane zopet kmet". Drugače ne bi mogel nadaljevati svojega dela. Vaški redar je res nasedel svojemu velikopoteznemu "tovarišu" in ga spremil do sosednjega kmeta. Tam je lopov dobil kmetsko obleko in 100 dinarjev. Šele, ko je Rajkovič, ves vnet za svojo službo, naglo pobrisal, sta prišla redar in kmet na misel, da sta nemara res nasedla pred par tedni že skoraj po- sleparju. Hitro sta zadevo prijavila orožništvu. To je poma- vzročilo revolto v dunajskem mestu. Po novem predlaganem osnutku ustave bodo volitve obvezne, torej, da bo moral vsakdo, ki ima pravico voliti, tudi res iti na volišče in oddati svoj glas. Predsedniku republike se bo dala oblast v precej večjem obsegii. Smel bo po svoji uvidevnosti razpustiti parlament in oklicati nove volitve. Dana mu bo tudi moč, da v slučaju potrebe postavi nov zakon, ki pa bo moral biti pozneje potrjen od parlamenta. Bo tudi najvišji poveljnik armade. Mesto Dunaj bo še nadalje Udaril ga je tudi po desni strani lica čez oko, nakar je Janez padel na tla in omedlel. Kaj se je še nadaljnega z njim zgodilo, ne ve. Ko se je prebudil, se je z veliko težavo privlekel do bližnje hiše, kjer je v hlevu radi prevelike izgube krvi trdno zaspal. Poškodbe so težke in nevarne. Napadalca išče žandarmerija. Zadnja leta so bili slični dogodki bolj redki kot prej, a vendar se še vedno najdejo ljudje, ki ne morejo jeze potolažiti drugače, kot da s koli mahajo po glavi. -o-- V pijanosti zgorel. 561etni posestnik Peter Mtil-ler v predmestju Subotice je v četrtek, 27. sept. bil židane volje. V mestu je bil na obiskih ter prišel že dobre volje na dom svoje poročene hčere, kjer so ravno botrinjali. Tu ga je navlekel prav pošteno. Pod večer je tak odšel domov. Ob 7. je legel v posteljo v svoji sobi, kadeč cigareto. Ko je ob 9. zvečer prišel domov sin^ je začutil smrad po dimu. Odprl je vrata v očetovo sobo, dim je bušil ven in omamil mladeniča, ki se je nezavesten zgrudil. Medtem se je v drugi sobi zbudila mati in videla, da gori postelja. Prišla je pomoč, a prepozno. Mož se je najprvo zadušil v dimu in potem še zgorel. -o- Težka nesreča v Zagrebu. V četrtek zvečer, 27. sept., je prišlo v Zagrebu na oglu Gajeve in Kraljice Marije ulice do strahovitega karambola med avtomobilom in motoci-klom, s katerim se je peljal konjeniški podporočnik Vasil-ko Marič. Z avtomobilom je galo. Po opisu prigoljufane obleke so Rajkoviča spoznali jšofiral sin nekega zagrebške-na poti v Zagreb in aretirali. Pri njem so našli že devet ve-trihov, dva ključa za Werthei-move blagajne in revolver, kar vse kaže, s čim se je Rajkovič nameraval pečati v novo dobljeni svobodi. Rajkovič je bil . la, ker je umoril svojo ženo. morala Nemčija plačati vojne: obtoženec je izjavil, da je sto- ostal° g1*™0 mesto republike, odškodnine. Ako bi plačevali rij ta g}n {e OOOOOOOOOOOOO ( » OOOOOOOOOOOOO ( > OOOOOOOOOOOOO< » 00000000600001 t OOOOOOOOOOOOO) > OOOOOOOOOOOOO I • OOOOOOOOOOOOO* 'OOOOOOOOOOOOO! » OOOOOOOOOOOOO ( »OOOOOOOOOOOOO* > OOOOOOOOOOOOO-( »ooooooooooooo« OO«K>ooooooooo < --"TU«««« T. C. Bridges: Na pomoč ROMAN. ■ l»»«»»»wm»»»»w»»twtf»»f»»n»www »ooooooooooooo »ooooooooooooo »ooooooooooooo ► OOOOOOOOOOOOO ► ooooooooooooo >oooooooooooo< »JOOOOOOOOOOOO* » OOOOOOOOOOOOO »ooooooooooooo< » OOOOOOOOOOOOO' »OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO »ooooooooooooo » OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO« Dež je še bolj padal kot prej. Lilo je in grmelo da kaj, klokotalo po strehi in pljuskalo s tal. Jim zveze prerezana žična konca, nato pa se oba zmuzneta v gosto, nizko grmovje ter skrčena v dve gubi počasi prodirata proti čerem. Spredaj se je plazil Sam, Jim pa za njim. Čez nekaj minut sta bila že vrhu čeri. "Saj sem ti pravil," reče Jim, ko se ozre preko strmega robu dol na morje, ki je bilo najmanj sto čevljev pod njima. "Tod ne bova nikoli prišla dol! Čeri so kakar stena." Ne da bi odgovoril, se Sam vleže na trebuh. "Drži me za noge!" reče Jimu in ko ga ta krepko zgrabi za noge, se pomakne Sam toliko naprej, da je imel glavo in ramena preko roba. Ta izvid je bil tako čuden, da bi se marsikomu lasje ježili, toda oba fanta sta imela za višino utrjene glave in se jima zato ni bilo treba bati, da bi se jima zvrtelo v glavi. Sam da znamenje, naj ga Jim potegne nazaj in reče: "Stvar je res precej slaba, pa vendar ni tako hudo kakor se vidi. Kakih deset jardov gor na levo se pričenja neka polica in kolikor sem mogel videti, sega preko vse stene prav dol do morja. Ali bi si upal poskusiti, Jim?" "Zakaj ne!" odvrne Jim urno. "Pa bo nekoliko nerodno," pravi Sam počasi. "Pripravljen sem na to," odgovori Jim; "kajti ti rečeš, da stvar lahko izpeljeva, potem mora iti. Pr^v rad se celo v nevarnost podam, samo da Gadsdena izplačava." Sam prikima in pravi: "No, potem pa kar naprej!" Še vedno je deževalo, ko sta prišla do police, ali do tega, kar je Sam imenoval polico. V resnici je bila samo nekakšna razpoka v strmih čereh, ki se je spuščala proti morju precej bolj strmo kot podstrešne stopnice. Sam je šel naprej, Jim' pa za njim. Sam je bil vkljub svojim letom vsaj toliko okreten na čereh, kakor kdorkoli drugi na tej obali in k sreči je tudi Juma dojjro }^yežbal. Pa vseeno je bila pot taka, da jima je sapo zapiralo. Nobene stopnje nista mogla napraviti prej, dokler se nista z roko dobro oprijela in oba sta le predobro vedela, da ne smeta niti enkrat napačno stopiti ali celo zdrkniti! Dež, ki je noter do sedaj bil njun pomočnik, je bil zdaj njun najhujši sovražnik, kajti voda je curljala dol po čereh na vse strani in take delala granitno skalo spolzko, da groza. Preden sta preplezala prvih pet in d%'ajset čevljev, sta potrebovala deset minut; tu pa prideta do nekega pomola, ki je bil zadosti velik, da sta lahko na njem stala. "Nekoliko počijva!" pravi Sam. "Kos pota, ki ga imava zdaj pred seboj, je prav grd." "Če je grji kot dosedanji, ne vem, če ga bom zmagal," prizna Jim. "Čisto lepo ga boš zmagal," pravi Sam mirno, "vendar pa bo šla stvar laže, ako se-zujeva čevlje." , Jim ni rekel ne bev ne mev, vendar pa mu je srce nekoliko upadlo, kajti vedel je: ako Sam smatra za potrebno, da sezuje čevlje, mora biti plezalna pot, ki jo imata pred seboj, nenavadno huda. Vendar pa čevlje sezuje, zveže trakove skupaj in si jih obesi čez ramo. Sam se ustavi. "Prišel sem do konca police," prične razla- gati. "Tu se namreč naenkrat odseka in se nadaljuje tamle onstran, zato pa morava pre-prečkati kos jako strme stene, da prideva do nje. Jim, si pripravljen?" Jim stisne zobe. "Pripravljen!" 20. Jim na vrsti. Sam pokaže na grmiček zanikrnega bo-dičja, ki je poganjalo iz neke razpoke v steni, kakih pet čevljev vstran in reče: "Vidiš ta grm? Če se mi posreči, da se zanj primem, lahko stopim z nogo na nosek, ki moli iz skale malo pod grmom. Tam nekoliko dalje zopet vidiš v skali grčo, ki jo lahko dosežem, ako se dobro razkoračim; od tam priti do široke police onstran skale bo pa prava igrača. Dobro si vso pot oglej, Jim! Moraš namreč natančno vedeti, kam treba položiti roke." "Potreboval bi povečalnega stekla, da vidim vse te točke," odvrne Jim in se poskusi nasmehniti, kar se mu pa slabo obnese. "Sicer pa kar ti naprej stopi, jaz pojdem pa za teboj!" Sam se razkorači in ujame iz skale štrleči nos, ki je bil pa tako ozek, da je mogel komaj prste nanj položiti, nato pa se počasi plazi dalje ter se z desno roko krepko prime za grmiček. Močno ga nategne, pa je držal. Nato pa z levico izpusti in Jimu je kar sapo zaprlo, ko vidi svojega tovariša bingljati med nebom in zemljo in ga samo stebelce bodičja loči od smrti. Sam pa čisto mirno stegne svojo desno nogo in z njo otipava, dokler ne ujame grče, ki je štrlela iz skale, nato pa se pritisne tesno k steni, se zavihti in grm izpusti. "All right, Jim," reče nato. "Saj ni tako hudo, kakor se vidi. Zdaj pa še ti!" Jim se je bal in je to vedel. Vendar pa se premagati ni dal; sicer pa nazaj itak ni bilo mogoče. Globoko vzdihne in začne. Prime se za bodičasti grm ter se z levico izpusti in za-binglja po zraku kakor je trenutek prej bing-Ijal Sam. Pa vendar nekoliko drugače, kajti kar ni mogel najti grče spodaj v skali! Nato pa naenkrat zasliši, kako nad njim nekaj narahlo poklja. "Sam!" zavpije glasno, "grm se bo utrgal !" Korenine so se pulile in Jim je čutil, da ves grm počasi popušča; vedel je, da lahko že v naslednji minuti zdrkne zviška dol v morje kakor bi padel s štirinadstropne hiše! Grče v skali pa še ni mogel najti. "Nasloni se!" se začuje mirni Samov glas in Jim naenkrat začuti, kako ga krepka roka^ zgrabi v zapetju in mu pritisne nogo na trdno skalo. "Nasloni se tesno k čerem," nadaljuje Sam in prav ko Jim' svojo težo prenese na čeri, se utrgajo zadnje korenine žilavega bodičja. Jim je bil za hip ves trd. Komaj je dihal. Nato pa zopet zasliši Sama kako mu govori: "Prav pri tvoji desni roki je dober prijem. O-primi se, jaz pa te potegnem." Jim se oprime in pogleda dol, pa vidi Sama, kako razkoračen išče po steni stopnje in le z desno visi na majčkenem pomolčku. S svoje varne grede je moral priti nazaj, da pomaga Jimu. Ko ga Jim vidi v taki nevarnosti, pozabi na svojo lastno, se skloni dol, ga trdno zgrabi in drži, dokler ne najde stopnje. Minuto nato sta že oba bila na široki polici onstran skale na varnem. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOCOOO- <; tiJp H fUk Sf&H toJT & "\a I? K far 0 Evolucija in stališče cerkve, j tu evolucije, ker jim pač fakt prija, nikakor pa ne delajo te- najnovejše 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, -.............................--.- ^^ To sta zopet dva komada, polna veselja, šaljiva in zabavna, vesele popevke, pomešane z izbor-nimi dovtipi, in vse skupaj spremljano z živahno muziko. Izdelali so ploščo pevci Adrije z godbo bratov Dajčman. 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah .................................. 7-j Ako povemo, da ste na tej plošči pele Mary Udovich in J. Lavše, je dovolj, da si bo vsakdo predstavljal, kakšna sta oba komada. Ljubki glas teh dveh pevk poznamo že tako, da ga vedno želimo slišati ponovno in ponovno. DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ....................-...........75c 25081—Nemški valček Čemiška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c1 Nevednost je dvojna. Mnogokrat ni zakrivljena in v tem lučaju opravičljiva. Pogosto-ma pa je "kosmata", ker nameravana, in taka se ne da o-pravičiti. Mnogokrat nevednost ni nevednost, temveč zlobnost, ko se namreč enako prav namenoma odklanja, da bi ne bilo treba resnici slediti in v življenju izvajati posledic. Postavljajo se napačne premise, da se potem na podlagi takih napak izvajajo posledice, do kakršnih se hoče pač priti. Volja je močnejša od razuma, in vir zmote ni v razumu, temveč v volji. To so notranji duševni procesi, ki bodo enkrat postali jasni, kakršni so se dogajali' in vršili. Stališče katoliške cerkve napram nauku evolucije se pogo-stoma hotoma postavlja na napačne premise, in navidezna nevednost izvira iz nameravane zlobnosti. Mnogo je pri tem tudi nezakrivljene nevednosti, napačnega pojmovanja stališča od strani katoliške cerkve. Vodja sociologičnega oddelka na vseučilišču v St. Louisu, dr. Joseph Husslein, je imel vrsto predavanj na radiopo- ga, ker morda fakt poznajo. Med Slovenci je nebroj "e-volucijonistov", ki ponujajo javnosti "fakt" evolucije, ker jim je — mazilo za srce, o faktu samem, kakršen je, pa nimajo niti trohice znanstvenega znanja. "Quod volumus, libenter cre-dimus — kar hočemo, to verujemo radovoljno,' magari brez najmanjšega dokaza, to velja pri 99 odstotkih raznih — evo- lucijonistov. * * * Nebesa, ampak . . . V Ameriki rastejo "vere" kakor gobe po toplem jesenskem dežju. Razume se, da so take skovane vere, kakor pač večinoma gobe v gozdu, ničvredne in — strupene. Iz New Yorka prihaja vest, da so "sfiksali" tam novo "vero", kjer ni nobene molitve, kar mnogim zelo prija, in kjer "God is completely eliminated out of the picture — kjer so'tudi Boga pustili pred durmi" ali niti tam, sploh je vse brez kakega Boga,kar je mnogim tudi vrlo prijetno, saj je za nje potem dosti prostora. Pa zabavljajo v moderni dobi 25083—Čez Savco v vas hodiš jstaji WEW. Iz nekega poroči-jnad tem, kar je na prvi strani Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c la povzamem: I sv. pisma: "Postala bota kakor TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC »3? DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam t IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim druStvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleiko in obratno. Nobeno naro&Io preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILk 25084-Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c 25085-Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir.......j..........75c 25086-Še kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ...........................75c 25088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ..................................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75c 25091-F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci, Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c 25092-F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25094-F—Fantje po polj' gredo, Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—Treba ni moje Ijubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše. 75c 25097-F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ...............................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......75c 25101-F—Bleški valovi, valček, Lepa Josefa, polka, haivnonika, Špehek..............75c 2.5102—Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ....................................75c 25103—Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c j 25105-F—Kak ribcam dobro gre, Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c 25106—F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročili^ manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačsmo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. "Dr. Husslein made it clear early in his talk that the stand of the Church is not, as many people suppose, one prejudical Bog," ampak v najmodei-nejši dobi delajo, kakor se je delalo v zarji človeštva. Govorijo nekaj o humaniz- against the theory. The mu, zakon raztegnejo in raz-Church, he said, has always j tegujejo kakor kako gumila-been willing and eager to ac-