> h> V) Q D -j V) < u O Oporoka umrlega, zrcalo živega. Poljski pregovor Številka 13 Letnik 54 Cena 1,15 evra • 180,-SIT petek, 5. aprila 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Našemu škofu sem zelo hvaležen, da bo daroval mašo za izseljence. Jože Urank, po domače Kavh Dom v Tinjah vabi na večer z Adamovichem Stran 3 Peter „Paco" Wrolich - profesionalni kolesar iz Loč ob Baškem jezeru - je dosegel svojo doslej najlepšo zmago, hkrati tudi zgodovinsko. Kot prvemu Avstrijcu mu je namreč uspelo dobiti znamenito in tradicionalno (letos že 87.) enodnevno dirko okoli Kölna, ki je letos po oceni odgovornih privabila celo milijon gledalcev. Več na strani 15 Razkrinkani KHD .^ako pojmuje KHD dialog, vodja deželnega biroja °bčutil na lastni koži. ^ Stran 2 Pristojen je parlament Mandatar EL v Galiciji je proti razpravi o napisih v občinskem svetu. Stran 5 Neskončno navdušenje Loški tamburaški ansambel je svoj srebrni jubilej praznoval z odličnim koncertom. Stran 11 Neporavnan račun SAK se hoče v nedeljo na Zilji maščevati za doslej edini poraz v sezoni. Stran 15 Politika VELIKOVEC Kulturni teden koroških Slovencev 2002 Ponedeljek, 22. april, 18.00 Neue Burg • Slavnostno odprtje: - deželni glavar dr. Jörg Haider -„Vokalensemble” Velikovec, Vokalna skupina „Lipa”, Glasbena šola Velikovec, Slovenska glasbena šola • Torek, 23. april, 18.00 Okrajno glavarstvo Velikovec Razstava: „Podjunska noša” Tamburaška skupina „Jarnika” • Torek, 23. april, 20.00 Galerija Magnet Literarno branje: Andrej Kokot & Martin Kuchling Karpf & Polainer • Sreda, 24. april, 10.00 Srednja dvorana - Neue Burg Igralska skupina Bilčovs -„Vaje v slogu” • Sreda, 24. april, 20.00 Srednja dvorana - Neue Burg Multivizija in razstava: Slišati sliko - videti glasbo • Četrtek, 25. april, 9.00 -13.15 Informacijski dopoldan na ZG/ZRG in na TAK v Velikovcu „Priče časa pripovedujejo” • Četrtek, 25. april, 20.00 Neue Burg Koncert: MePZ „Danica”, MePZ Grebinj, Vokalna skupina „Vox”, Učiteljski kvintet ZG Velikovec, „Jauntaler Streich” • Petek, 26. april, 18.00 galerie.körnten, Arnulfplatz 1, Celovec Vernisaža: Franz Wiegele Slavnost - 10. Kulturni teden koroških Slovencev - v Dvorani zrcal (Spiegelsaal) • Nedelja, 28. april, 14.00 Neue Burg Revija otroških in mladinskih zborov Prost vstop! Dialog po KHD-jevsko Vodja deželnega manjšinskega biroja mag. Vladimir Smrtnik je na diskusijskem večeru KHD v Galiciji na lastni koži občutil sovraštvo do koroških Slovencev. I V pogovorih s predstavniki I.medijev in v razpravah, ki so namenjene širokemu krogu ljudi, predsednika KHD/KAB, Feldner in Schretter, vedno spet poudarjata, da nimata nič proti koroškim Slovencem. V istem tonu sodelujeta, zlasti še predsednik KHD Feldner, ob okrogli mizi koroške deželne vlade, Schretter pa se je pred komaj dvema letoma podobno obnašal tudi v sosvetu. Prikazujeta se v ovčji koži in skušata v javnosti ustvarjati vtis, da sta njuni združenji velika zagovornika demokratičnega dialoga s slovensko narodno skupnostjo. Oba najvidnejša predstavnika t.i. koroških domovinskih združenj se lahko upravičeno veselita, da nista v nepomembni družbi: besedo dialog prav tako zelo radi jemljejo v usta predstavniki koroške politike z deželnim glavarjem Haiderjem na čelu. Tudi ti se radi prikazujejo v ovčji koži, tudi njim gre predvsem za to, da bi širša javnost doma in po svetu dobila vtis, da pišejo na Koroškem besedi dialog in pogovorna kultura z zlatimi črkami. Nenazadnje so deželnozborske stranke k okrogli mizi, ki naj bi bila pogajalski gremij med legitimiranimi zastopniki narodne skupnosti ter deželnih oblasti, povabile Feld-nerja in Schretterja prav v imenu dialoga - hkrati pa s tem postavile KHD/KAB na isto legitimacijsko raven kakor NSKS in ZSO. I V znamenju dialoga naj bi v I .torek, 26. marca, potekal v Galiciji tudi diskusijski večer s temo dvojezični napisi. Prireditelj je bil KHD, udeležencev je bilo okoli 150, ki so prišli iz vseh predelov Južne Koroške, diskusijo je vodil bivši glavni urednik Kleine Zeitung Stritzl, poleg Feldnerja in Schretterja pa so organizatorji povabili na podij še okrajne predsednike deželnozborskih strank: deželnozborskega poslanca in Pliberškega župana Raimunda Grilca (ÖVP) ter deželnozborska poslanca Volautschniga (SPÖ) in Lobniga (FPÖ). O Feldnerjevem in Schretterje-vem odnosu do narodne skupnosti in njenih pravic ni treba posebej izgubljati besed. Zanju je jasno, da ne sme priti do nadaljnjih dvojezičnih napisov. Pri Lobnigu ni bilo mogoče spregledati, da se FPÖ že s polno paro pripravlja na KOMENTAR JANKO KULMESCH občinske in deželnozborske volitve in da pri tem močno računa s podporo nemškonacionalnih volil-cev. Njegov ton je bil dokaj napadalen na račun manjšine, tisti, ki zagovarjajo razsodbo ustavnega sodišča oz. dvojezične napise, pa naj bi po njegovi logiki nasprotovali miru v deželi. Volautschnig je bil sicer dokaj zmernejši, hkrati pa je kazal razumevanje za socialdemokratske župane, ki so podprli podpisno akcijo FPÖ. Edini Grilc je na podiju pozitivno izstopal. Poudaril je, da je za dvojezične napise pristojen Dunaj in ne občine ali dežela. Hkrati je menil, da bo treba najti rešitev na Koroškem, in to ne proti volji manjšine. I Diskusije se je udeležil tudi III.vodja manjšinskega biroja pri deželni vladi Vladimir Smrtnik. Bil je navzoč zgolj kot zainteresirani poslušalec, kljub temu pa se je, potem ko je bila na vrsti publika, oglasil k besedi. Vodja deželnega manjšinskega biroja je stvarno pozval navzoče, naj slovenskega jezika ne smatrajo kot nevarnost, temveč kot odlično možnost. Opozoril je na kazatelje, ki nenazadnje zaradi nestrpnosti do drugega deželnega jezika uvrščajo Koroško na avstrijski gospodarski rep. Strah pred slovenščino namreč boleče hromi tudi gospodarsko sodelovanje z Republiko Slovenijo. Podvomil je, da se KHD in KAB upravičeno označujeta kot „domovinski organizaciji”: samo malo je namreč svojčas manjkalo, pa bi uspešna tovarna filtrov Mahle v Šmihelu, ki ima predhodnico iz Slovenije, doživela podobno usodo kakor Gorenje. „Kje je zasluga za domovino, če se preprečujejo delovna mesta samo zato, kef gre za podjetja s slovensko udeležbo?” je bilo upravičeno Smrtnikovo vprašanje. Poudaril je, da hodijo na Gradiščanskem drugačno - uspešnejšo pot. Tam namreč nosijo kampanjo „Jeziki -možnosti - Evropa” vse merodaj- « ne politične in verske skupnosti v deželi. p Toda navzoči pristaši KHD/KAB L sploh niso hoteli poslušati teh f Smrtnikovih izvajanj. Še več - vodja deželnega manjšinskega biroja je na lastni koži občutil ozračje, o katerem lahko samo zapišeš: če bi 8. KHD/KAB lahko vladala v državi z §p diktaturo, se ne bi čudili, da bi njub pristaši ukrepali tako, kakor so v diktaturi pred 60-imi leti ukrepal znani ortsgruppenleiterji, ko s« preganjali slovenske družine z njihove lastne zemlje. Publika je za Smrtnika poznali s samo še psovke, grožnje in so; Jt vraštvo. Ko se je vodja deželno' £a ga manjšinskega biroja oglasil z* nec diskusijski prispevek, pa ga j( v V zmerjala tako kričeče glasno, dz Ijen niti ni poslušala diskusijskega P° vodje Stritzla, ko jo je prosil, dz ozn ga naj pustijo do besede. „Hod sko die wohl verirrt. Verschwind dud več hin, woher du kumman bist. PW ^in scheiß Slowene. ...” so bile le nč zači katere psovke, ki so spremljal* drU5 Smrtnika do mikrofona. In ko j* ^raji vodja manjšinskega biroja želč r°dr zaključiti svoj diskusijski prispe Hoi vek še v svoji materinščini, je bil* Po v protislovensko kričanje pristaše' val, KHD/KAB tako glasno, da slff naro venščine ni bilo mogoče slišati, t to kljub mikrofonu. Ac I \ Z Te metode „dialoga” I V . KH D/KAB-ievskih oh KHD/KAB-jevskih p*' Stašev niso nove v dolgoletni p6 Ij plebiscitni dobi. Nove v takih ph Pj merih niso tudi reakcije vodstv* KHD/KAB: doslej še nikoli ni oh sodilo takih izgredov, temveč je spremljalo včasih z odkritid včasih s skritim nasmeškom d ustnicah. Šefi strank pa ob vseh a K tem molčijo, pri tem pa pozabij1 |TVni kdor molči, s tem tudi soglaša. v 0|-Tako preostane le še ugotoV tev: Kdor še vedno ni razum« ^ 1,1 kakšna je koroška realnost, pre*. V : zrn vsem pa, zakaj koroški Sloved odklanjajo vsakršna pogajanja L'“00 KHD/KAB, tega bi morali najka*v |.rT|1 neje izučiti zadnji gališki dogodK Jav Politika počasi bodo na Koroškem morali i ■ spoznati, da nam ne bodo škodovali dodatni dvojezični napisi, temveč 3 akcije skrajnežev, pri katerih kažejo ; table z dvakrat prečrtanimi slovenskimi 3 krajevnimi označbami. ! MARTIN PANDEL I Razburjenje, še preden bo nastopil 0 Ludwig Adamovich, predsednik ustavnega sodišča, bo prihodnji ponedeljek, 01 aprila, predaval v Domu v Tinjah - in je zato deležen hude kritike s strani na-l sPfotnikov manjšine. Pogovarjali smo se z Martinom Pandlom, sopobudnikom serije predavanj na temo dvojezičnost. u jf spelo vam je v Tinje povabiti predsednika avstrijskega ustavnega \i sodišča Adamovicha. Kakšen o- Jo bil povod? e' MANDEL Diskusija, ki jo je pred '3 nedavnim priredila koroška FPÖ ič ^ Velikovcu. Tam so imeli postav-it Jene krajevne napise, ki naj bi f P° razsodbi dobili dvojezično ß °značbo - pri tem pa so sloveniš1 sko prečrtali. Takšno mišljenje je rt Več ko nevarno in močno šport ^inja na 14. april 1942, ko so lč ^ačeli z izseljevanjem slovenskih lis družin. Kdor likvidira na tablah i! krajev, v katerih je slovenska na-|e rodna skupnost doma več ko 16,400 let, slovensko besedo, ta si 'j b° v naslednjem koraku prizade-e' Val’ da izgine iz naših krajev tudi |o narodna skupnost. Kaj si konkretno pričakujete od Adamovichevega nastopa? PANDEL: Pričakujemo, da bo javnosti obrazložil, kako je prišlo do razsodbe ustavnega sodišča -in da nam razloži zadevo tudi z vidika mednarodnega prava. Nasprotniki narodne skupnosti, še posebej Kärntner Heimatdienst ob časnikarski podpori dnevnika „Kärntner Krone", so zaradi Adamovichevega nastopa v Tinjskem domu zagnali vik in krik. Kaj pravite o tem? PANDEL: Počasi bodo morali spoznati, da nam ne bodo škodovali dodatni dvojezični napisi, temveč akcije skrajnežev, pri katerih kažejo table z dvakrat prečrtanimi slovenskimi krajevnimi označbami. Adamovichev nastop je začetek večje serije predavanj, ki ste jo koncipirali skupno dr. Re-ginaidom Vospernikom, mag. Karlom Hrenom in rektorjem Jožetom Kopeinigom. Kakšna je njena rdeča nit? PANDEL: Vsako predavanje je višek zase. Rdeča nit serije pa je, da spoznamo evropsko dimenzijo manjšinske problematike ter da začenjamo nanjo gledati širše in bolj odprto. Prepričan sem, da evropskega razvoja ni mogoče ustaviti, v 10-ih ali 15-ih letih se nihče ne bo več razburjal zaradi dvojezičnih napisov. Nasprotno: ponosni bodo na Koroško kot deželo dveh narodov tudi tisti, ki danes še ne spoznajo tega bogastva. Kaj si osebno želite glede serije s temo pomen dvojezičnosti? PANDEL: Da bi se pripadniki narodne skupnosti udeležili predavanj v čim večjem številu. In da bi po možnosti z lastnimi diskusijskimi prispevki dali seriji dodatno težo. Janko Kulmesch Binkoštni duh tudi na Koroškem? \/f VE preteklih dneh je prišlo do poživitve razprave o reformi volilnega reda - vendar ne ^a Koroškem, temveč na zvezni ijt kavni- Klubski predsednik ÖVP ao1- Njegova velika želja je pred-)V Se|ri, da bi volilci dobili možnost i6 j^iti po pošti. Tema naj bi bila lugi j1 Nižanje volilne starosti na 16 r1 rie 1 2a kar se zavzemajo social-3 j36rnokrati. Brez njih tudi ne bi bi-ai Mogoče spremeniti trenutno Ik davnega volilnega reda, ker je za to potrebna dvotretjinska večina oz. soglasje SPÖ. Po Kholu naj bi prišlo do usklajene rešitve še pred binkoštmi. Predsednik EL Andrej Wakou-nig je v izjavi za medije poudaril, da naj bi binkoštni duh prevzel tudi koroške deželnozborske stranke. „Zadnji čas je, da pride do reforme volilnega reda tudi na Koroškem in da se zniža volilni prag 10-ih odstotkov. Doslej so jo deželnozborske vedno spet napovedovale, toda zgodilo se ni nič. Če stranke ne bodo uresničile reforme, ki so jo same obljubile, niso verodostojne,” tako predsednik EL. Wakounig poziva deželnozborske stranke, da takoj po Veliki noči skličejo pogajalsko rundo, pri kateri naj bi sodelovale tudi majhne stranke. „Tako bi lahko zavladal binkoštni duh tudi na Koroškem,” poudarja predsednik deželne EL. -Kuj- TINJE Predavanja v aprilu • 8. aprila: Ludwig Adamovich - Ustavno pravo in zaščita manjšin • 10. aprila: Christoph Pan -Novi dvojezični napisi na Koroškem in topografija v 36-ih evropskih državah • 24. aprila: Albert Reiterer -Javna štetja - odštevanje manjšin? Vsa predavanja se začnejo ob 19.30. SGZ______________________ Zanimiv čezmejni projekt Nove oblike dela, samozaposlovanje, direktno trženje kmetijskih izdelkov, delo na domu in razne druge oblike dodatnega zaslužka so za prebivalstvo na podeželju mogoče dodatne oblike zaslužka in preživetja. S to tematiko se ukvarja projekt EU „Delo na domu” Podjetniškega centra Slovenj Gradec. Slovenska gospodarska zveza (SGZ) - koordinatorka je Elizabeta Hobel - sodeluje pri tem čezmejnem projektu Phare CBC kot avstrijski partner. V okviru tega projekta bo v torek, 16. aprila, ob 10. uri v Centru za razvoj dela na domu v Slovenj Gradcu konferenca o delu na domu. S strani SGZ bodo predavali mag. Klokar o davčni praksi dela na domu v Avstriji, mag. Vouk o vprašanju, kako registrirati delo na domu v Avstriji, in dipl. inž. Hanzi Miki o ureditvi dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v Avstriji. Že v četrtek, 11. aprila, pa bo v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu odprtje razstave (z izbranimi razstavljalci) o slovenski domači obrti. Hkrati bo ta dan na Glavnem trgu splošni sejem domače in umetnostne obrti, na katerega so vabljeni tudi izdelovalci iz Koroške. Kazalo bi, da bi naj tudi pri nas razmislili o dodatnih oblikah zaslužka za prebivalstvo na podeželju. Možnosti s pomočjo sredstev EU bi bile dane. Cilj ali sredstvo? ■ Kakšna je prihodnost Slovenije v Evro-\pi? Izposojeni komentar J. Wakouniga. ^ K lachbar Slowenien. Sosed 1X1 Slovenija. Tak je bil naslov prireditve v soboto, 26. prosinca 2002, popoldne v škofijskem izobraževalnem domu Mariatrost v Gradcu, glavnem mestu avstrijske Štajerske. Sodelovali so zastopniki avstrijske in slovenske strani. Razveseljivo in spodbudno je nastopil mlajši slovenski rod, študentka Nataša Cotman, časnikarka Marjetka Raušl in Peter Žiger, študent tehniške fizike v Gradcu. Kritično, s humorjem in polni življenjske iskre so razodeli svoje gledanje na soseščino Slovenija -Avstrija in na mesto Slovenije pa Slovencev v evropskem prostoru Peter Žiger je prizadevanja za članstvo v Evropski uniji ocenil nekako tako: „EU ne sme biti cilj, EU mora biti sredstvo, da se nam bo godilo dobro.“ Kje je mesto Slovenije v Evropi? Na zemljevidu se da to še najlaže ugotoviti. Potem pa se že začenja zapletati. Slovenija je alpska dežela, je mediteranska, je panonska. Je del srednje Evrope. Nekateri bi jo radi videli na Balkanu, drugi na njegovem obrobju. Dejstvo je, da je Slovenija povsod na robu, s tem pa tudi na stičišču. Slovenci se kot Slovani srečujemo z drugima dvema velikima evropskima skupinama, z Romani in Germani. Ta obrobnost in tudi os-rednjost oblikuje naš prostor in naš značaj. Veliko preglasno ču-jem jok in stok udrtega slovenskega Janezka - isto velja za Micko; cmeri se povsod čutita potisnjena na rob in v tej svoji odrinjenosti celo uživata. „Nihče me ne mara, uboge sirote!“ Veliko pretiho se čuje samozavestni glas naroda, ki se zaveda pomembnosti in evropskih razsežnosti slovenskega prostora. Slovenija je v osrčju Evrope. Deset let je minilo v torek, 15. prosinca 2002, odkar je Evropska unija priznala državo Slovenijo. V teh desetih letih se je veliko ustvarilo. Seveda bi se bilo moglo napraviti še veliko več, ko bi le bila volja pri vladi in pri tistih, ki so s svojim glasom odgovorni, da je vlada taka, kakršna je. Kaj je odgovornost? Kaj je to, biti odgovoren za kaj? Odgovarjanje je pogostokrat zelo podobno zagovarjanju. Kdor misli, da z demokracijo pride neomejena svoboda, živi v pogubni zmoti. V diktaturi samovoljno odloča neki vrh, ljudstvo pa uboga, ne da bi moglo s svojim glasom soodločati. V demokraciji pa je odvisno od vsakega posameznika, od vsake posameznice, kako se oblikujejo večine. Kdor pri volitvah ne gre volit, se izmakne dolžnosti in zapravi pravico do soodločanja. Ne sme se razburjati, če večina in vlada nista po volji. Oproščenost, ki so jo izža- Orevali trije mladi Slovenci na zasedanju v Gradcu, pogrešam pri precejšnjem delu svojega znanstva iz države Slovenije. Vseeno, ali so bližji komunističnemu režimu - le zakaj se to danes pogostokrat opisuje in zagrinja z nekimi leporečnimi izrazi! - ali so prepričani demokrati, vsi so obremenjeni z dediščino totalitarne preteklosti, tej dediščini pa se pra- vi po domače strah. Te je strah dne, ko se bo razpihnil zadnji mehurček njihove oblasti in privilegijev, druge pa je strah pred oblastjo starih in prepleskanih komunistov. Dokler se bojo ti zapirali v bunkerje, drugi pa se skrivali in dušili v katakombah, bo slovenski narod še nadalje bolehal za smrtno nevarno boleznijo, ki se imenuje malodušje, obupanost, sebičnost, skrajni materializem. Zakaj je po eni strani tako malo otrok, po drugi pa toliko smrti! Že zdavnaj bi morali sklicati posvet na najvišjih ravneh. Kaj naj bo Slovenija brez Slovencev in Slovenk?! Vsi, ki jim je pri srcu prihodnost slovenskega naroda in njegove države, morajo sodelovati, Slovenci in Slovenke vseh prepričanj! Spodbudnim (upam!) besedam pa sklepom morajo seveda slediti ustrezna dejanja. Pogrešam dolgoročnih strategij slovenske politike. Država Slovenija je že stopila v drugo desetletje. Nisem pa še zalotil vesti, da bi se bili šli v slovenskem državnem zboru posvetovat o skupni slovenski zunanjepolitični usmeritvi. Dobra zunanja politika je za državo Slovenijo potrebna kakor kruh in voda za življenje. Je najboljša varnostna politika. V kovanju spretne zunanjepolitične strategije ni treba iznajti kolesa na novo. Izkušnje iz lastne zgodovine in izkušnje drugih držav povejo dosti. Vodilne slovenske politične elite so se učile v rajni komunistični Jugoslaviji. Beograjska šola je imela svoje dobre in slabe strani. Bila je prvič totalitarna, drugič balkanska. Ne eno ne drugo ne sodi v podobo demokratične slovenske države. Srbi so skovali besedo „nad-mudriti“, pri nas se temu pravi na-brisati, ogoljufati, oplesti koga. Skrbi me, da je mnogim Slovencem ostalo od dolgoletnega bivanja „v skupni domovini Jugoslaviji“ poleg čevapčičev, nekaterih neokusnih kletvic in zmerljivk le še | to. Pa bi se lahko od Srbov naučili (tudi zdaj) veliko dobrih in lepih (« stvari, ko bi koj hoteli! f pogostokrat se mi zdi, da I mnogim še ni prodrlo v za- c vest, da živijo v slovenski državi s slovenskim dvorom in slovenskimi oblastniki. Še vedno se zaganjajo s proti državi, kakor da bi bila nekaj c tujega, ne lastna. Vsiljuje se mi š vtis, da je premalo državniške za- n vesti pri ljudeh, ki sediju pri krmilu, vi K taki državniški zavesti spada, ol da se vsakdo jasno zaveda, kaj d; pa kakšni sta njegova dolžnost in ž( pravica. V demokraciji stoji dolžnost vedno pred pravico. Odgo- m vorni za usodo države in za usodo nj naroda so vsi. Kaj naj tudi koristi n. bebasto in slaboumno čveketanjo Le o tem, kako majhni so Slovenci, n( kako majhna je Slovenija!? ot Dolgo so se Slovenci trudili, da jn si končno ustvarijo lastno državo. nc Ta prizadevnja so v letih 1991 in Ti 1992 obrodila dober sad. Se je s Ld tem že dosegel najvišji cilj? Sa- ^ mostojna država Slovenija ie t>0 sredstvo za dosego cilja, kateremu se po domače pravi zagotov- na Ijena uspešna prihodnost sloven- pn skega naroda. Družina, febr. 200t ^ -------------------------------• se, Izšla je epohalna knjiga o slovenski literaturi Pretekli teden je Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo - izpostava Ljubljana, katere direktor je naš rojak dr. Miro Polzer, predstavil v Ljubljani epohalno knjigo, nemško knjigo o zgodovini slovenske literature. Predstava v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je bila na najvišji znanstveni in meddržavni ravni, saj je navzoče pozdravil predsednik SAZU dr. France Bernik sam, navzoč pa je bil tudi avstrijski ambasador v Slo- veniji dr. Ferdinand Ma-yerhofer-Grünbühel. Knjigo je pripravila v trudapolnem delu na osnovi srbohrvaške literarne zgodovine prof. Marije Mitrovič univerzitetna profesorica dr. Katja Šturm-Schnabl; ob prevodu jo je namreč preusmerila na ciljno publiko v nemškem jezikovnem prostoru in ji napisala mnogo dodatkov, da bi knjiga bila še bolj zanimiva, privlačna in aktualna. Bernik: „Knjiga je velik dosežek naše književnosti!“ Fr. K. / R. Na sliki (z desne): dr. Miro Polzer, univ. prof. dr. Katja Sturm-Schnabl, avstrijS1* konzul Max Eichinger, univ. prof. Marija Mitrovič, univ. prof. Otto Kron Steiner. I h n f Galicija gotovo ni gnezdo nacionalcev ■ V občini Galicija se je po mnenju odbornika Milana Blažeja ozračje med narodoma občutno izboljšalo, pa čeprav posamezniki skušajo motiti ta razvoj. Galicija. Leta 1951 so bili slovenskogovoreči občani v Galiciji še v večini (80,1%), danes je število padlo na 10,8 %. Poseb-n°st Galicije pa je, da tudi danes verjetno zdaleč več kot 10 % občanov govori slovenščino, le se „uradno“ k temu večina ne 2eli priznati. Vzrokov je gotovo več, eden iz-med teh pa je gotovo tudi določe-ni Pritisk, ki so ga znali ustvarjati , Racionalni krogi skozi desetletja, be tako je sicer mogoče razložiti oenadni padec števila dvojezičnih j °bčanov v desetih letih med 1951 ln 1961 od 80,1 % (1159 obča-, Il0v) na 11,3 % (173 občanov). . ' u se resno postavlja vprašanje, . Rdaje v tej občini pri dveh Ijuds-, Rib štetjih bil odgovoren za izved-. °° ljudskega štetja. Po letih recesije si je slovenska , narodna skupnost opomogla, Predvsem njeno jedro je bolj sa-l ^zavestno in je našlo zdrav in ' sm°dČen most en°jezičnega so- V občini Galicija so i/ zadnjem času vedno znova prireditve heimatdiensta in brambovcev; j nastaja vtis, da je Galicija trd- njava nacionalcev. AH je res ta- koZ BLAŽEJ: Kar se tiče teh prireditev, je za njimi bolj ali manj ena sama oseba. Velika večina obiskovalcev teh prireditev prihaja iz drugih občin, domačinov je le malo in če, so to v prvi vrsti starejši ljudje. Prav zaradi tega ne moremo reči, da bi bila naša občina trdnjava nacionalcev. Si- cer Galicija gotovo ni občina, v kateri bi Slovenci uživali vse svoje pravice, da bi bila nacionalna trdnjava, pa ji veliko manjka. Kakšno je pri vas ozračje po razsodbi ustavnega sodišča? BLAŽEJ: V bistvu ni večjih razprav, ne na vaseh, predvsem pa zaenkrat ne v občinski sobi, kjer se župan Tomaschitz trudi za V Galiciji se je slovenska narodna skupnost tudi kulturno prebudila in si je pridobila veliko novih simpatij. Na sliki je zbor Amabiiis. Foto: Fera Hišni sejem pri Martinu Polesnigu Inštalaterski mojster Martin Polesnig iz Vogrč vabi tudi letos na svoj že tradicionalni hišni sejem, ki bo od petka, 5. aprila, do sobote, 6. aprila. Na hišnem sejmu si lahko ogledate novosti na področju kurjave, posebej biokurjave. Inštalaterski mojster Martin Polesnig Vogrče - Pliberk tel. 04235/41 11 Martin Polesnig ravnotežje in skuša ustreči obema stranema. AH mogoče ni težav zaradi tega, ker EL ne postavlja večjih zah-tev? BLAŽEJ: Gotovo drži, da EL v zadnjih letih ni vložila predlogov, ki bi lahko burili duhove v občini. Toda kljub temu smo v zadnjih letih napredovali, po moji oceni se je ozračje med narodnima skup-nostima v občini izboljšalo. V ljudski šoli beležijo več prijav k dvojezičnemu pouku, pri nas je zaživelo slovensko kulturno delo, med občani pa ni več večjih trenj, predvsem ne več v narodnostnih vprašanjih. Tudi to je napredek. Sodeč po številkah bi morala tudi občina Galicija imeti dvojezične krajevne napise. AH jih boste zahtevali? BLAŽEJ: Ravno to verjetno želijo heimatdienst in drugi, da bi na občinski ravni manjšina morala uveljavljati svoje pravice, kar bi verjetno privedlo do konfliktov. Po mojem je to v prvi vrsti zvezna zadeva, o tem naj odloča parlament, če je konsenz mogoč, naj to sklene tudi koroški deželni zbor. Na občinski ravni se lahko trudimo za akceptanco in sožitje, nisem pa v nobenem primeru za glasovanje o dvojezičnih napisih v občinskem svetu. Silvo Kumer Občina Galicija/Gallizien ima 1.822 prebivalcev in meri 46,70 km2. Razpored v občinski sobi: SPÖ -6, ÖVP 5, FPÖ 3, Enotna lista 1. Župan je Rudolf Tomaschitz (SPÖ). Število slovensko govorečih občanov na zadnjih ljudskih štetjih: 1951 (80,1 %), 1961 (11,3 %), 1971 (10,7%), 1981 (8,1 %), 1991 (10,8%). JANJA ZIKULNIK Spet slovensko vodstvo v Mestni galeriji v Celovcu I Das Geschenk - Geben Sich hingeben. Darilo velikodušne ponudbe, grozljiva gostoljubnost. The Gift, Ge-nerous Offerings, Thretening Hospitality S tem naslovom nam nudi potujoča razstava (prihaja iz Italije, potuje v Ameriko in nato v Avstralijo) več kot trideset likovnih del svetovno znanih umetnikov kot npr. Josepha Beuysa, Yvesa Kleina, Hermanna Nietscha, Marine Abramovič, Ona Kaware idr., med njimi je tudi dosti še neznanih imen iz mlajše generacije. Uspelo je spet pripraviti slovensko vodstvo prav za vsakogar, ki še ni imel prilike stopiti v stik s sodobno likovno umetnostjo od dvajsetega leta preteklega stoletja naprej do danes. V enournem pohodu po razstavi vam nudimo vpogled v likovna dogajanja preteklosti in sedanjosti. Zabavna in prekanjena, presenetljiva in šokantna, nikoli dolgočasna so likovna dela ustvarjalnih ljudi, ki so namenjena prav nam kot darilo. Slovensko vodstvo v petek 12.04. 2002 ob 17. uri Stadtgalerie / Mestna galerija Klagenfurt /Celovec Theatergasse 4 Iz ozadja občinske politike _____________ piše Silvo Kumer Dovolj ima politike V Škocjanu vlada državni tožilec Dri svobod- I r /■"^idkar je v Škocjanu izgubila V/SPÖ (11) absolutno veči- no, vlada v občinskem svetu zelo negativno ozračje. Prvotno so se v tesno večino združili ÖVP (5), FPÖ (4) in Gospodarska lista (3), med periodo pa je mandatar FPÖ, hotelir Heinz Anton Marolt izstopil iz frakcije in je zdaj v občinskem svetu divji mandatar. S tem pa je razpadla koalicija. Kot pes in mačka pa se v občinski politiki preganjata župan dr. Albert Holzer (SPO) in podžupan Josef Pekec (ÖVP). Doslej ni bilo občinske seje, na kateri si nasprotnika ne bi bila v laseh, pogovorni nivo pa deloma pade zelo nizko, tako da si drug drugemu očitavata, da ne znata ne brati in ne/ačunati. Če taki napadi ne zaležejo, pa si grozita z državnim tožilcem in sodiščem. In res, državni tožilec je pred kratkim dejansko začel preverjati določene stvari, ki jih naj bi zakrivil Pekec, le ta pa spet trdi, da je bil nebirokratski v prid občanom. Ali bo to tudi sodišče tako ocenilo, pa je drugo vprašanje. Aktualni razlog za razprtije in medsebojne napade je Kulturni center, ki bi ga Holzer rad imel v Škocjanu pri Kirchenwirtu, Pekec pa v Selah pri Infocentru. 5. maja bodo o tem odločali občani v ljudskem povpraševanju in ne- varnost je velika, da pri tem ne bodo v ospredju samo stvarni argumenti, temveč spet dvoboj Pekec - Holzer. Doslejšnji župan Holzer ima po zadnjih petih napornih letih dovolj in 2003 ne bo več kandidiral. Pekec pa je naprej bojevit in že kuje načrte za volitve marca prihodnjega leta. Po treh letih, v katerih je po besedah Holzerja finančni referent Pekec metal denar skozi okno in delal dolgove, je občina Škocjan lansko leto zaključila spet pozitivno. Predsednik kontrolnega odbora mao. Vladimir Polzer od Gospodarske liste je ugotovil, da ima občina Škocjan od leta 1996 naprej končno spet črne številke, se pravi pozitiven obračun za leto 2001. Povprečna občinska zadolženost na škocjanskega občana pa znaša zdaj 44 evrov (605 šil.). Klaus Patterer (FPÖ) ima dovolj politike in ne bo več kandidirat- njakih v okraju Velikovec je sodil Pli-berčan Klaus Patterer med najbolj obetavne politike in je dvakrat kandidiral za FPÖ Pliberk pri občinskih volitvah. V občinski sobi je skrbel nekaj let za ofenzivno opozicijsko politiko. Ko so ga v stranki očitno na deželni in okrajni ravni pri razdelitvi funkcij prezrli, je spremenil način politike in le še čaka na konec periode. Ker je bil Patterer v Pliberku edini obetavni kandi; dat FPÖ, bodo zdaj le težko našli primernega naslednika, pvovolj od občinske politike Ly pa še nima pliberški župan mao. Raimund Grilc (ÖVP), -ki je dementiral govorice, da mogoče ne bo več kandidiral. Oddal pa bo menda deželnozborski mandat. ii b n z s P n ol VI Zupan Albert Holzer (SPÖ) in Josef Pekec (ÖVP) se že teta samo prepirata v občinskem svetu, stvarnosti vedno pogosteje ni več v njunih dialogih. Predsednik kontrolnega odbora mag. Vladimir Polzer je Z; or 05 Bi UNIKUM Strešice za enojezične napise ■ Univerzitetno kulturno društvo UNIKUM iz Celovca ima vedno znova zelo progresivne ideje. Pred kratkim so iniciirali akcijo „Haček (k)lebt!“ Na svoji spletni strani ponujajo nalepke s 15 različnimi strešicami (Stičker), ki jih potem pogosto najdemo na s-jih enojezičnih napisov. V Celovcu je takih strešic že precej, pred kratkim pa smo jih opazili tudi na podeželju, in sicer na krajevnih napisih Št. Kanzian, Šielach in Št. Primus. Občinska in cestna uprava sta tokrat imeli za umetniško akcijo razumevanje in so strešice zbrisali šele po nekaj dneh. Več informacij o tej umetniški akciji je na voljo na spletni strani UNIKUM: uni-kum@uni-klu.ac.at Zaradi vode dežela izsiljuje občini Pliberk in Bistrica ■ Ker dežela Koroška želi navrtati vodne rezerve na podjunskem polju, izsiljuje zdaj občini Pliberk in Bistrica. V občini Pliberk in Bistrica ima-i° ogromne rezerve talne vode, ki Pa jih občini zaenkrat ne koristita. Na Peci imata namreč dovolj močne vrelce, s katerimi brez težav oskrbujeta svoje občane s Pitno vodo. Težave z vodo pa 'majo druge občine na Koroškem, med drugim tudi centri, kot na primer Celovec, ki ima ravno v teh dneh suše velike težave, ker celovška voda z Gur nima najboljše kakovosti. Zato je dežela (odde-lok za vodno pravo) že pred 20-imi leti prvič poskušala navrtati Podjunske vrelce, toda tedaj se veleobčina Pliberk ni zanimala. Zdaj dežela ponovno poskuša in bolj ali manj izsiljuje občini Pli-oerk in Bistrica. Občina Bistrica je namreč pri deželni vladi zaprosila 23 vodnopravno dovoljenje za snežne topove za smučišče na Peci, dežela pa pogojuje ustrezno dovoljenje s tem, da morata °bčini Pliberk in Bistrica navrtati Vrelce na podjunskem polju. . Dežela svojo zahtevo utemelju-le s tem, da bi pri gradnji bazena 2a snežne topove na Peci lahko onesnažili Kanaufov vrelec, ki oskrbuje velik del občin Pliberk in Ostrica. Domačini, predvsem pa občinski odborniki Pliberka in Bistrice tem argumentom ne morejo slediti, ker nimajo resne osnove. Ozadje je namreč čisto drugo: paralelno k visokohitrostni železnici (Koralmbahn) želi dežela položiti vodovod, s katerim bi lahko podjunsko vodo napeljali do Celovca ali celo Beljaka. Bistričani in Pliberčani so zdaj spregledali namen dežele in so pripravljeni sodelovati pod pogojem, da dežela financira vrtanje (pribl. 1,5 mio. evrov), vrelci pa morajo ostati v lasti občin Pliberk in Bistrica, ki bosta ustanovili skupno vodno zvezo, ta pa bo za občini potem prodajala vodo. Ker pa dežela zaenkrat še ni zagotovila financiranja in še ni sprejela pogojev, verjetno tudi pozimi 2002 na Peci še ne bo umetnega snega. Silvo Kumer Na Peci imata občini Pliberk in Bistrica svoje vodne vrelce, pa tudi v nižini, na podjunskem polju so še ogromne vodne rezerve. Foto: Logar OBČNI ZBOR Nov predsednik Humške skupnosti 8 Vidra vas. Pred kratkim i6 imela Humška skupnost /Heiligengraber Gemeinschaft svoj redni občni zbor, na katerem so člani izvolili tudi nov odbor, ki mu zdaj Predseduje Erich Rudolf, njegov namestnik pa je doslejš-nji predsednik Günther Mar-ks. Tajniško mesto pa je v rokah sina predsednika Andreasa Rudolfa. Humška skupnost ima več sekcij, od katerih so najbolj uspešne namiznoteniška (vodja Franz Jtivvan), pevska (voditeljica Iraudi Rudolh ter tekaška (vodja Günther MarkoT Vsako leto junija pa ima H S/H G tudi veliko veselico. Na poti iz Škocjana proti Tinjam imate iz Piskrč izredno lep pogled čez Dravo do Tinj (v ozadju levo je Tinjski dom). Da se za uradnim enojezičnim krajevnim napisom skrivajo slovenske korenine, ni težko uganiti. SERIJA NT. Skupno z Greaeiem Krištofom, ki je v Šentjanžu „z užitkom“ razstavljal nemške prevode slovenskih krajevnih imen, bomo zdaj vsak teden objavili po en napis, ki sam govori zase in ne potrebuje dodatnega komentarja. DANES V PETEK Občni zbor Strojnega krožka H Danes, v petek, 5. aprila, bo imel Strojni krožek Podjuna svoj redni občni zbor, ki se bo pričel ob 19.30 v Kulturnem domu v Pliberku. Kmetje bodo mdr. sprejeli novi cenik, volitev odbora pa tokrat ne bo. ■ Pregled škropilnic. Strojni krožek vabi kmete v naslednjih dneh na pregled škropilnic. In sicer: v ponedeljek, 8. aprila, v Zadrugo Pliberk, v sredo, 10. aprila, v Zadrugo Dobrla vas in v soboto, 13. aprila v Zadrugo Globasnica. V Zadrugah bodo brezplačno pregledati škropilnice. VIDNA DVOJEZIČNOST Restaurant Restavracija m Za vidno dvojezičnost v Pliberku skrbi gostilničar Doma Franci Haderlap, ki vabi v svojo restavracijo z dvojezičnim napisom. Haderlap: „To je pa res samoumevno, da imamo v dvojezični občini tudi javne dvojezične napise!“ ir Električar Peter Podgornik skrbi za osvetljavo napisa pred Kulturnim domom. 8 Spomini Prav bi bilo, če bi se društvo spet spomnilo žrtev nacizma ■ Stari spomini na društvo SRD „Jepa-Baš- ■ V soboto, 15. junija, bo na Starem gradu ko jezero”, katerega prvi predsednik je bil v Bekštanju slavnostna prireditev ob 80-letni-Tratnikov oče Franc Rehsmann. ci društvenega delovanja. ^^rvi moji spomini na kultur-no življenje v našem kraju I segajo še v čas župniko-vanja g. Sekola v pečniški župniji, to je še preden sem začel hoditi v šolo. V Čemernjakovi gostilni so namreč priredili neko bolj sveto igro, ki sem jo lahko obiskal. Toliko se spomnim, da so na njej sodelovali Čemernjakovi, Gasperčev Hajnžek in Vaz-nikov Pepej, poznejši župnik Gabruč. S Pepejem Gabručem pa smo se potem še večkrat srečali k preprostim igram ob nedeljah popoldne po rožnem vencu pri kapelici nad pečniškim župniščem. Drugo igro, ki sem jo lahko obiskal, pa je bila že v Pučnikovi dvoran[ v Ločah in sicer Divji lovec. Še dobro se spominjam črno namazanega Divjega lovca, ki je stal med smrečicami, in glasnega strela iz lovske puške, ki me je precej prestrašil. Ta prireditev je morala biti nekoliko pred božičem. Stal sem namreč že oblečen doma pred skednjem in grizel kekse, ki sem jih malo prej dobil od sestre, mislil pa sem, da, kar dobim od starejše sestre, mora biti tako vse v redu. Pa me je opazila mama in že mislila, da sem jih staknil v sobi nad podstrešjem, ko so bili že pripravljeni za božič. Le nekoliko je manjkalo, pa bi morala ostati s sestro za kazen doma, tudi okregana sva bila oba. Pozneje pa se še spominjam kuharskih tečajev, ki jih je vodila Milka Hartman. Obiskala je ta tečaj tudi sestra Trezka in dekla Fani, bila je tudi zaključna prireditev z različnimi kulturnimi točkami. Ko pa sem pripravljal očetove spomine „Rod pod Jepo”, je na kratko omenil tudi narodno prebujanje v naših krajih v letih 1918-20. Piše namreč: Pri nas do tedaj ni bilo nobenega društva in tudi duhovnih gospodov, če izvzamemo za kratko dobo č. g. Šporna, in učiteljev ni bilo, da bi zbuditi narodno zavest. Izseljenke v Hagenbüchachu - z leve: Rozi Kotier, Miti Krištof, Danica Müller, Marija Trunk, Rezka in Fani Rehsmann, Lojzka Truppe, Zofi Ažmann, Ana Trunk. Pa tudi v Ločah in Račah ni bito dosti bolje. Povsod se je sedaj čutilo, da so bili ljudje zadovoljni, tudi taki, ki narodno niso bili zavedni, so se vživeli v nove razmere. (...) Ker sem delal zdaj na Račah, sem posta! bolj navezan na sosednje Loče. To pa tudi zato, ker je imet brat Tevž tam še gostilno v najemu. Tudi Mareschev hotel na otoku Raškega jezera je ime! zdaj v najemu, tja pa je prišlo predvsem precej Ljubljančanov. Za učitelja je bil v Ločah neki Goričan, učiteljica pa je bita pozneje Jeseni-kova žena v Lipi. Ta dva sta začela zbirati fante in dekleta in vsi so radi peti. Zbor pa je kmalu narasel in je štel nad 50 pevcev. Zato je bilo v gostilni pri Pložu vedno živahno in vse dobre volje. Pa tudi igre so začeli redno uprizarjati, kjer je med drugimi nastopala tudi celo Ru-kovnikova Mici. Tako se je po- ložaj v kratkem zelo spremeni! in že je kazalo, da je vse naše. Nekaj strani pozneje v poglavju Življenje se počasi umiri pa je zapisal: Franc Rehsmann -Tratnikov oče Počasi smo le spet prišli do sape. Zupana smo imeli še slovenskega, ker nam je bila sreča pri žrebanju naklonjena. V Ločah pri Pložu smo začeli z vajami za igro Deseti brat. Prva prireditev po glasovanju v našem kraju je prav dobro uspela in nihče je ni resno motil. To nas je toliko opogumilo, da smo ustanovili izobraževalno društvo „Jepa” s sedežem pri Hajnželnu v Ledincah. Nekaj časa je to društvo prav dobro uspevalo. Igrali smo med drugim tudi igre Domen, Za pravdo in srce in tudi Našo kri. Pozneje pa se je na vajah razpaslo pijančevanje in zato smo na prihodnjih volitvah izvolili nov odbor in tudi sedež društva prenesli v Loče. Potem ko je Hitler zasedel Avstrijo, pa ne vem več, ali je bila dovoljena še kakšna slovenska društvena prireditev. Že kmalu so namreč nacisti zaprli ravnatelja Franca Aichholzerja, ki je bil dober očetov prijatelj, in ga vtaknili v koncentracijsko * taborišče Buchenwald. Slovenska beseda v šoli je bila ukinjena in prav tako vsaka slovenska beseda in tudi pesem v cerkvi je bila prepovedana. Prepleskali so tudi vse tedanje vaške napise, ki so bili pri nas na začetku in koncu vasi, in na katerih je bilo ime okraja, občine in vasi. Za našo vas so bile te table na stari Kovačevi kovačnici in na Jakovi pajštvi. Prav tako so mo; rali iz cerkve izginiti vsi slovenski napisi in pospraviti so morali vse vandere, tako veliko sv. Florijanu, še tri druge. Spomenik padlim vojakom pa je ostal le zato, ker so ga zakrili z deskami in ga nihče ni mogel videti. Po napadu na nekdanjo Jugoslavijo je bil iz naše župnije pregnan g. Wornig in iz Loč dr. Ogris. Prepovedali so tudi društvo, našo posojilnico pa so. preprosto zaplenili. V tistih letih sem namreč pridno ministriral v pečniški cerkvi in zato sem z bratom Martinom in Jozijem in Pepijem Rupicem že pozimi 1942 fotografiral zvonova v župnij' 6 skl cerkvi in v podružnici, ki so jih Po sp da Pri 19 Žu tedanji oblastniki odstranili iz stol- n'*’ br; pa, da bi jih prelili v vojaške topove- ^ 14. aprila 1942 je bila tudi Ve, naša družina pregnana z domači' je je in se srečala s celo vrsto de, družin, katerih svojci so bili člani vojno je srečno prestal v ZuPniji in je maja 1945 vpeljal v Cerkvi spet slovensko besedo, s i Pomočjo kuharice g. Angele Wor-• 'L tudi slovensko petje. Novem-,.ra je bila v telovadnici naše ludske šole tudi spet prva slo-enska prireditev. Organizirala jo ,e S0stra Trezka, kdo vse je so-’ J-nval, se ne spominjam točno. 80 mi, da sta bila med njimi s nojeva Tone in Pepej. Besedila 0 bila bolj v domačem narečju. q9z S0m tedaj že delal v tiskarni v " ®lovcu in sem pripravil za to pri-d't0v prve letake. Pozneje je bil i ibarski tečaj, ki ga je vodila 1 'pa Hartman, z zaključkom - s v ^ ‘Urnim programom pri Ravšu v 6 P°dnjih Borovljah, ki nekaterim r j'| avijačem” ni bil povsem po vol-i- ’ a vseeno je dobro potekel. Kar De i® še dogodilo v naših krajih, 6 , ^ bodo mlajši društveniki gotovo e deje vedeli povedati. 3 Franc Rehsmann Kavhova srčna želja Jože Urank je škofu dr. Aloisu Schwarzu zelo hvaležen, da bo ob 60-let-nici pregnanstva daroval mašo za izseljence. Zelo si želi, da bi se v čim večjem številu udeležili tako maše kakor spominske svečanosti v Domu glasbe. Vabljeni so predvsem tudi sorodniki pregnancev. alicija velja danes kot I —| ena najbolj strupenih občin do slovenske narodne skupnosti. Kärntner Heimatdienst in Abwehrkämpferbund na žalost uspešno uveljavljata svojo miselnost. Imata tudi relativno veliko mladih somišljenikov, ki se, na čelu z mladim podpredsednikom KHD Franzem Jordanom, na raznih prireditvah zelo prostaško izživljajo, podobno kakor so se, pijani od zmage, izživljali po plebiscitu nad koroškimi Slovenci. V 1. avstrijski republiki je bilo še precej drugače, gališki občani so celo izvolili kandidata Slovenske stranke za župana. V današnjih galiških razmerah bi bil to čudež, takrat pa so bili nasprotniki narodne skupnosti šele na začetku organiziranega ponemčevanja. Slovenski župan je bil Janez Urank, pd. Kavh iz En-celne vasi. Vodil je gališko občino v letih 1928 do 1934. Pravzaprav bi doba njegovega županovanja trajala dlje, vendar je moral župansko mesto oddati: Dollfuß je namreč ukinil parlamentarno demokracijo, namesto nje je uvedel stanovsko državo, hkrati pa odstavil vse demokratično izvoljene mandatarje tako na državni kakor na deželni in občinski ravni. In tako je postal žrtev Dollfußovega režima tudi župan Janez Urank. Toda prišlo je še huje, na krmilo je prišel zločinski hitler-janski režim. Za okoli 300 slovenskih družin se je začel križev pot - med njimi tudi za Kavhovo družino. Sto let je živel Kavhov rod na svojem domu, 14. aprila 1942 pa so pregnali Kavhove z rodne zemlje v prepričanju, da so jih za vselej pregnali. Na seznam za pregnanstvo so jih dali domači nacistični veljaki, brez katerih v Celovcu in Berlinu ne bi vedeli, kako uresničiti Hitlerjevo povelje: Naredite mi to deželo nemško! Prva postaja je bilo zbirališče v Žrelcu, že naslednji dan zvečer pa je moralo okoli 1000 Dolgoletni občinski odbornik EL Galicija Jože Urank, po domače Kavh iz Encelne vasi: „Merilo so zame besede dr. Joška Tischlerja: Kot kristjani moramo odpustiti, ne smemo pa pozabiti. ” pregnancev peš marširati na „Rudolfsbahnhof”. Od tam jih je vlak zapeljal v Wassertrödin-gen v bližini Nürnberga. Sprejeli so jih vodja taborišča - SS-ovec in tri medicinske sestre. Te so'bile prepričane, da so pripeljali zločince, vendar je celo spremljajoči policist moral priznati, da so to zgolj pošteni ljudje. Dospeli so v taborišče Hesselberg. Živeli so v barakah. „Ležali smo kakor sardine, po navadi je bila hrana rjava juha,” pripoveduje sin Jože, poznejši gospodar Kavhove kmetije. Takrat ni imel niti 16 let, moral se je učiti za peka, njegova telesna teža pa je znašala samo 35 kg. Tri mesece je slovenske taboriščnike popolnoma zastraži-la policija. Vodja taborišča je prepovedal . vsak izhod, tudi obisk cerkve. Pa so Kavhovi s svojo materjo, globoko verno žensko, kljub temu šli v cerkev. Ko je vodja taborišča to opazil, mu je Kavhinja odločno odgovorila: „Morali smo moliti za zmago.” Ni pa povedala, da je s tem mislila zmago protinacis-tičnih zaveznikov. Toda Hesselberg še ni bil vrh Kavhove kalvarije. Očetu in pozneje še sinu Janku, pokojnemu podpredsedniku NSKS, so nacisti namenili tudi zloglasno koncentracijsko taborišče Dachau. Pri očetu je to zakrivila gališka domačinka, ker ji je pisal, da Nemci niso gospodarsko napredni, kakor se to širi med ljudstvom. Zatožila ga je pri policiji. Sina Janka pa so poslali v Dachau, potem ko je šel domov na dopust s fronte. Ugotovil je, da so pregnali domače, in se pritožil pri NSDAP. Pa so ga poslali tja, kamor so poslali njegovega očeta. Po zaslugi Folte-ja Hartmana, ki je bil prav tako v Dachauu, se je srečal z očetom. Legendarne so bile njegove pozdravne besede: „Tam, kjer je atej, tam naj bo tudi še njegov sin.” Na srečo se je vse dobro končalo - domačim nacistom se ni izpolnila želja, da bi Kavho-vim tujina postala tudi grob. Eden izmed tistih domačinov, ki so zakrivili pregnastvd, se je pozneje Kavhovemu očetu tudi opravičil. Sicer pa so se Kavhovi vrnili na domačijo, oropano in opustošeno. Kljub temu so ostali tudi v trenutku zmage usmiljeni: pustili so tiste, ki jim je Hitlerjev režim dodelil njihovo posestvo, da ga v miru zapustijo in vzamejo s sabo svoje imetje. Ob vsem tem je bila Kav-hovim v veliko pomoč njihova globoka vernost. Jože Urank: „Merilo so zame besede dr. Joška Tischlerja: Kot kristjani moramo odpustiti, ne smemo pa pozabiti. Pa tudi Kristus je na križu rekel: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” In tako je Jože Urank tudi vesel, da bo krški škof v nedeljo, 14. aprila, v celovški stolnici (ob 13. uri) daroval mašo za izseljence. „Zelo sem mu za to hvaležen.” Hkrati pa poudarja: „Kot živa priča prosim vse, zlasti tudi sorodnike pregnancev, da se ob 60-letnici pregnanstva udeležijo tako maše kakor spominske svečanosti - ob 14.30 v celovškem Domu glasbe.” Janko Kulmesch 10 Rož - Podjuna - Žila Prihodnjo sredo, 10. aprila, bo obhajala 60-letni-co Helena Pe-tertz, rojena Božič iz Encelne vasi pri Galiciji, za kar ji veljajo naše najprisrčnejše čestitke. Želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja. Bog vas živi in na mnoga leta! Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači in EL Galicija. Prav danes, 5. aprila, praznuje v Celovcu rojstni dan Kristjan Koren. Priljubljenemu vzgojitelju Slomškovega doma od srca čestitamo in želimo vse najboljše! Slavila bo 60-letnico -Helena Petertz iz Encelne vasi. Na velikonočno soboto, 30. marca, je slavila 50-letnico Nada Roschitz iz Vogrč. Slavljenki za ta posebni jubilej od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in veselja tudi v prihodnje. Te dni je obhajal 35. pomlad Rudi Urank iz Encelne vasi pri Galiciji. Čestitamo in želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi domači. Na Žihpoljah je slavil 50-letnico življenja Lojze Popotnik. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in zadovoljstva polna leta. Minuli petek, 29. marca, je v Lobniku pri Železni Kapli slavila rojstni dan Berta Piskernik. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prav tako včeraj je obhajala osebni praznik Ana Polzer iz Šentprimoža. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter znanci in prijatelji. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Erni Pernat z Bistrice nad Pliberkom, Hemi Hudi iz Male vasi pri Globasnici, Petru Rudolfu iz Sinče vasi in Mariji Sadovnik iz Čepič pri Globasnici. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Messner iz Doba pri Pliberku, ki je prelistala 75. list življenjske knjige ter Mariji Matschek iz Čirkovč pri Pliberku, ki slavi 70-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. ČESTITAMO V Selah je včeraj obhajala rojstni dan Irena Pristovnik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo prijateljice. V torek, 2. aprila, je praznoval rojstni dan mag. Karl Hren iz Gorič pri Žitari vasi. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Naslednje voščilo je namenjeno Hanziju Gasserju iz Kajzaz pri Bilčovsu, ki je obhajal 65-let-nico življenja. Slavljencu za ta polokrogli jubilej od srca čestitamo in želimo mnogo sreče, veselja in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo domači in drugi sorodniki. V Dobrli vasi je obhajala rojstni dan Giti Pogačnik, za kar ji iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Minuli petek, 29. marca, je na Klopcah pri Škofičah obhajala 82-letnico Mici Kruschitz. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Marici Hafner iz Srej in Minki Ogris iz Svaten. Vsi ostali člani prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega varstva, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Minulo sredo, 3. marca, je praznoval 30. pomlad Rado Markitz. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružuje SJK. Pred kratkim je obhajala rojstni dan Nani Kovenčič s Tešinje, za kar ji iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in zadovoljstva polna leta. 60-letnico življenja in god slavi Franc Preschern iz Železne Kaple. Slavljencu ob tem lepem dvojnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem obilo zdravja, zadovoljstva in sreče pri lovu. Čestitkam se pridružujejo bratje in sestre z družinami. Naslednje voščilo je namenjeno Heleni Wieser z Bajtiš, ki je prelistala 70. list življenjske knjige. Slavljenki za ta lepi življenjski jubilej iskreno čestitamo in ČESTITKA TEDNA Krajnčev Fredi praznuje I zhaja iz Libuč, I svoj resnični I dom pa si je ustvaril v Vo-grčah, ki so postala njegova najdragocenejša domovina. Mladostna leta niso bila samo lepa, doživel je tudi mnogo krivic, nerazumevanja, srčnih bolečin. Kljub temu pa, ob podpori svoje ljubljene žene Hani ter otrok Katje in Manfreda, nikoli ni izgubil dragocenega optimizma in v sončno prihodnost usmerjenega pogleda. Če ga srečaš, te bo vedno sprejel dobre volje ter prijaznega in prisrčnega razpoloženja. Njegove besede so blage, njegov značaj takšen, kakor si ga lahko predstavljaš samo pri resničnem prijatelju. Zelo je povezan tudi z narodno skupnostjo, tako v lepih Manfred Krainz slavi 60-letnico. kakor v žalostnih trenutkih. Nenazadnje pa je tudi zvest sodelavec Kulturnega društva Vogrče. Včeraj, 4. aprila, je Manfred Krainz, ali kakor ga kličemo domačini Krajnčev Fredi, obhajal 60. življenjski jubilej, za kar mu veljajo naše najprisrčnejše čestitke. Obhaja svoj osebni praznik poln mladostne narave, naša iskrena želja pa je, da bi v zadovoljstvu, predvsem pa tudi v zdravju, še dolgo let užival v krogu družine in v domači družbi. Dragi Fredi, Bog Te živi in še na mnoga leta! Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo žena Hani ter otroka Katja in Manfred z družinama. -Kuj- želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega miru. Rojstni dan in god je obhajala Marija Šranc. Slavljenki za dvojni praznik iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Minuli ponedeljek, 1. aprila, je obhajal rojstni dan Dolfi Feistrit-zer. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi naprej. V četrtek, 4. aprila, je obhajala visoki življenjski praznik Katarina Tautscher iz Velike vasi pri Šentjakobu v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in vsi, ki jo imajo radi. Te dni bosta v Celovcu obhajala rojstni dan Ferdo Špendal in Marinka Volčič. Slavljencema iskreno čestitamo in kličemo na mnoga vesela leta. Na Komlju pri Pliberku je obhajala rojstni dan in god Marica Štefan, po domače Mikčeva mati. Slavljenki ob dvojnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. Prav tako rojstni dan in god je praznovala Mici Koban iz Škofič. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Tem se pridružujejo vsi farani. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Zofiji Majtan z Metlove, Zofiji Plesnik iz Goselne vasi, Heleni Wuttej iz Pogrč, Rudolfu Urbanu iz Gorič in Adolfu Sternu iz Železne Kaple. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče na mnoga leta. V Selah bosta te dni slavili osebni praznik Stanka Pegrin in Ana Oraže, po domače Hajn-žičeva. Slavljenkama iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče in osebnega zadovoljstva. Prihodnjo nedeljo, 7. aprila, bo v Ločah ob Baškem jezeru obhajala rojstni dan Erika Wrolich Priljubljeni kulturni ustvarjalki in občinski odbornici EL Bekštanj od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se ,uur pridružujejo „njeni tamburaši", ^ prv0 se ji hkrati zahvaljujejo za 25 'e' bir:c No * 0bča< n ja je o; le Pc nc ra ke ra bil hv Po sai Pa VVr tun Živi din rtio 9a, !ja Baš enk delj: Ant« dier ne p V dofg !a U: na žačE N [Olike sole, *bor; truda in dela. 11 Rož - Podjuna - Žila Loški tamburaši so praznovati 25-ietnico. Neskončno navdušenje v Ločah Loški tamburaški ansambel je preteklo nedeljo, na največji cerkveni praznik, svoj srebrni jubilej praznoval z velikim slavjem in številnimi gosti. Ni edeljski večer bo ostal v spominu loških tamburašev. Vabili so namreč na praznovanje 25-letnice obsto-!a- Vodja ansambla Erika Wrolich 16 nedeljski večer in nastop junačila kot največjega in naj-ePšega zadnjih 25 let. Okoli 500 Poslušalcev se je zbralo v Kultur-nern domu, številni so se morali ^zočarani napotiti spet domov, ker v dvorani, kjer je sicer prosto-; j'9 le za 350 ljudi, kratko malo ni Pio niti prostega centimetra. Po-nvalne besede publike pa je še Posebej bodrila gonilni sili an-Sambla in kulturnega društva Je-Pa'Baško jezero Eriko in Joškota yVrolicha. Oba se trudita za kul-,Urno delo na vasi in v kulturno *lvljenje vključujeta posebej mla-aino. Med pohvalami naj omeni-rT|° le besede direktorja Samoni-9a. ki že nad 50 let redno sprem-la jazlične prireditve SKD Jepa-aško jezero in še ni doživel tako ankratnega večera, kot je bil ne-aeljski. Ali pa besede gospoda 2ntonitscha iz Šentjakoba, ki je ^onil, da Rož še ni doživel takš-6 Prireditve. V Ločah ima tamburica sicer že l ol9o tradicijo, prva skupina je bi-a ustanovljena leta 1924 in tudi ?av Brnci so igrali tamburaši. I aaetki ansambla segajo v jesen a|a 1977. Takrat mladina ni imela .0||ko ponudb, ni bilo glasbene °le. otroškega ali mladinskega 6°ra. Zato so otroci radi prišli na jt vajo in se podali v svet tarnale. Kmalu je sledil prvi nastop, Pa intenzivne vaje, ki jih je ^ Pčasno spremljeval Hanzi Gabri- el. Na začetku so bile v repertoarju le preproste narodne pesmi, na seminarjih pa so se loški tamburaši seznanjali z dalmatinskimi skladbami, ki so jim še posebej pri srcu. Seveda v njihov repertoar spadajo tudi razni plesi: splitski, belokranjski, slavonski plesi in drugi, pa tudi kakšno sodobno skladbo včasih zaigrajo. Sestav se je skozi leta malo spremenil, v zadnjem času se je ansamblu priključilo tudi nekaj mladih igralcev. Tradicionalni pa so za Ločane seminarji v Crikvenici, kjer so na sporedu intenzivne vaje in kjer razširjajo svoj bogat repertoar. Ansambel je na svoje slavje povabil odlične pevce in skupine. Spored je bil zelo pester in vseskozi je bilo čutiti rdečo nit, smiselno povezavo. V Ločah se je s svojim nastopom tamburašem poklonila svetovnoznana mezzosopranistka Bernarda Fink-Inzko. Nastop Gerharda Tischler-ja je spremljal loški ansambel na tamburicah in požel veliko aplavza. Prav tako so publiko navdušili Kvintet Smrtnik iz Železne Kaple, sestre Urschitz, domača pop-skupina Rising Sun in tam-buraška skupina Fermata z Dunaja, ki jo vodi Hanzi Gabriel. S Hanzijem Gabrielom so loški tamburaši tesno povezani, saj je bil od začetka njihov glasbeni mojster. Za Ločane je napisal prve skladbe, z njimi vadil na prvih srečanjih, vodil seminarje in jih vpeljal v svet tamburic. S slovito dunajsko skupino Tambečari, ki je preteklo nedeljo v Ločah prvič nastopila na Koroškem, pa je večer doživel višek. Aleksander Černut vodi ta tamburaški sestav, izhaja pa iz vrst loških tamburašev in je sedaj njihov glasbeni mentor. Do treh zjutraj so poslušalci plesali ob zvokih tamburic. Ni bilo osebe, ki je glas tamburice ne bi ganil. Do šestih zjutraj pa so še prepevali, seveda prav tako ob zvokih tamburic. Loški tamburaši so z nedeljskim večerom zelo zadovoljni, prav tako z obiskom in zanimanjem publike. V Ločah zaradi tako velikega uspeha že premišljujejo, da bi okoli velike noči tudi v prihodnosti pripravili tamburaški koncert. Nedeljski obiskovalci se tega gotovo že veselijo. Loškim tamburašem pa čestitamo za uspeli koncert in jim želimo še nadaljnjih 25 let - in še več - bogatega ustvarjanja na tamburicah. Erika Wrolich celih 25 let vodi tamburaški ansambel. T A PETEK, 5. aprila 18.00-18.30 Utrip kulturet T SOBOTA, 6. aprila 18.00 - 18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D E NEDELJA, 7. aprila 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00- 18.30 Glasbena N PONED., 8. aprila 18.00-18.30 Kratki stik V TOREK, 9. aprila 18.00-18.30 Otroški spored O SREDA, 10. aprila 18.10-19.00 Glasbena mavrica 21.04.-22.00 Večerni spored R F ČETRTEK, 11. aprila 18.00 - 18.30 Rož - Podjuna - Žila B>©[jD@5i B)£\K]a NEDELJA, 7. aprila 2002 13.30 PONEDELJEK, 8. aprila 2002 ORF 2, 3.40_____________ TV SLOVENIJA 115.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • 25 let že donijo zvoki loških tamburašev pod domačo Jepo • Ples kot rekreacija: z marljivostjo k uspehu - Sumsi-Junior-Playback-Show je ena možnost • Odločilna tekma za prvo mesto v koroškem košarkarskem prvenstvu: Pasut ALV I - KOŠ • SK Aich/Dob - Salzburg - v boju za tretje mesto zvezne odbojkarske lige je v drugem srečanju za Dobljane zmaga obvezna Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dVa od6. do 18. ure tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žumal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žumal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva... ponedeljek, 8. 4.: Pesmi ponižanih narodov sveta; torek, 9. 4.: Iz naših vasic: Šmarjeta v Rožu in okolica; sreda, 10.4.: Ko nas spomladi zbuja ptičje petje; četrtek, 11.4.: Pesmi pregnanstva, upanja, svobode; petek, 12. 4.: Tako prepevajo na Radišah • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku e Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 6. aprila: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, na- rodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farani. ^ I nedella. 7. aprila 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 7. aprila 2002: • gost v studiu: Ludwig Adamovich, predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure Petek, 5. aprila DOBRLA VAS Koncert - Adi Smolar Čas: ob 20. uri (ob 19.15 koncert predskupine „Jazziks”) Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SRD Srce CELOVEC Philocafe Razumnost prva med vrlinami Pogovor vodi: Vinko Ošlak Čas: ob 18. uri Kraj: v kavarni Sever Vabijo: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta, Katoliška mladina ŠENTJANŽ Odprtje razstave Blaž Zupančič (ciklus fotografij abeceda) Okvirni program: jazz-sku-pina lolita Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Razstava bo odprta do 4. maja 2002. PLIBERK Občni zbor in predavanje „Kmetijstvo Slovenije pred vstopom v EU” Predava: dr. Marija Markeš Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Strojni krožek Sobota, 6. aprila ŠENTPRIMOŽ Gledališka predstava „Tuja hiša” Gostuje: igralska skupina SPD Radiše Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Danica Nedelja, 7. aprila ŠMIHEL Lutkovna igra „Mizica, pogrni se” Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel RADIŠE Gledališka predstava „Dohodnina” Gostuje: igralska skupina KD Brezje Čas: ob 10.30 (po sv. maši) Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše PLIBERK Gledališka predstava „Marjetka, str. 89” (prva slovenska uprizoritev) Režiser: Samo M. Strelec Čas: ob 15.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Kulturni dom Torek, 9. aprila CELOVEC Predstavitev knjige „Geschichte der slowenischen Literatur” Avtorica: dr. Marija Mitrovič Čas: ob 19.30 Kraj: v Musilovem arhivu (Bahnhofstr.) Sreda, 10. aprila ŠMIHEL Predavanje „Aggressivität bei Kindern” Predava: dr. Isabella Sankl Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel ESS&E3EE132E9 CELOVEC Redni občni zbor Memoriala Kärnten/ Koroška s predavanjem dr. Karla Stuhlpfarrerja Čas: ob 19. uri Kraj: v Domu književnosti (Musilova hiša) Vabi: Memorial Kärnten/ Koroška Petek, 12. aprila BOŽJI GROB Diapredavanje o lesorezih Karla Micheoa „Vse za srce” Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Božji Grob/Hume Vabita: Slovensko prosvetno društvo „Edinost” v Pliberku, ljudska šola Božji Grob CELOVEC Slovensko vodstvo v Mestni galeriji ob razstavi „Das Geschenk - darilo, ponudba in gostoljubje” Vodi: Janja Zikulnik Čas: ob 17. uri Sobota, 13. aprila SELE 15. Mednarodno srečanje ansamblov Sodelujejo: ansambel Francija Zemeta, ansambel Bohpomagej, St. Margarethener Trio, ansambel Frajerji, Die lustige Landpartie, Rečiški kvartet, Mürztal-Piraten, ansambel Tremerski Dukat, Vaški veseljaki, Die Kreuzberger Moderator: Peter Grilliz ~~ Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Vabi: Alpski klub Obir ^ ŠMIHEL t Klasični koncert Nastopata: Janez Gregof16 (kitara) in Gilbert Sabitzer (saksofon) Cas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel r fc n s ji e Vi CELOVEC V znamenju odpora „Haider-odstopa/ „ Haider-tritt-zurück” Jraj Spored: okrogla miza na|f ab mo: Odpor naj stopi iz zal5 Me ja; Jörg Haider alias Hubsh^ Kramer v živo; fešta Čas: ob 20. uri j Kraj: Hiša umetnikov 4{j( (Künstlerhaus) j^on Ki as; ŠENTJANŽ Gledališka predstava vabi „Marjetka, str. 89” . *iišt Režiser: Šamo M. Strele0 jj. Čas: ob 20. uri C S) VETRINJ 'Piam kkz:classic - Koncert ^arki Nastopajo: Nina Popotni!! sj^ Kraj: v k&k centru Vabi: k&k (violina), Monika Thurner Cas. (klavir) in orkester Glasbe^Kgi. šole (vodita Nikola Krstič if Va^, Roman Verdel) Čas: ob 19.30 Kraj: v Dvorani fresk . Vabita: Krščanska kultuiTf^ zveza in Glasbena šola N ep: ^ni ŠMIHEL ju.-«ne Niko Küpper obišče šol^Vne ^Čas|obauri^^^fc^J PRIREDITVE, OGLASI Jezikovne počitnice v Novem mestu ponudba za mlade od 10. do 14. leta od nedelje, 30. junija 2002, do sobote, 13. julija 2002 (Novo mesto, osnovna šola Grm) Cena: 350 evrov Bsiuiclba vključuje: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • polna integracija v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti • ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnost za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi • Prevoz v Novo mesto in nazaj R°k prijave: 30. april 2002. Število udeležencev je omejeno - upoštevali bomo prijave po vrstnem redu. Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza v Celovcu 9020 Celovec, 10.-Oktoberstr. 25/III 'el.: 0463/51 6243, faks: 0463/502379 irič o Spominska svečanost v Železni Kapli Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašis-ticnega odpora vabi na spominsko svečanost, ki oo v nedeljo, 7. aprila 2002, s pričetkom ob 11. uri Pa pokopališču v Železni Kapli. Kakor vsako leto se Pomo spomnili padlih borcev proti fašizmu in žrtev nacističnega nasilja. Zbrali se bomo ob spomeniku, na katerem je vkle-sanih 183 imen junakov, ki so darovali življenje v bo-Ju za mir in svobodo, za medsebojno spoštovanje in snakopravno sožitje. Spored bo obsegal polaganje vencev, govore, recitacije in nastop Mešanega pev-skega zbora SPD „Zarja” iz Železne Kaple. Spominska svečanost ob 60-letnici pregnanstva in upora v nedeljo, 14. aprila 2002 13.00: Spominska maša s škofom dr. Schwarzem 14.30: Spominska slovesnost Spored: e Spominski govor predsednika Zveze slovenskih izseljencev ek. sv. Jožeta Partla • Pozdravna govora dr. Petra Schiederja (predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope) in Ivice Žnidaršič (Društvo slovenskih izgnancev) e Simfonija žalostink (H. M. Gorecki); izvaja Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta (sopranistka: Irena Vremšak-Baar) Simfonija žalostink je nastala leta 1976. Prvi stavek kulminira v petju stare poljske žalostinke iz 15. stoletja, znane pod imenom „Objokovanje svetega križa''. Drugi stavek je klic dekleta iz gestapovskega zapora k materi, tretji pa stara poljska ljudska pesem, žalostinka matere za izgubljenim sinom. Kraj: Dom glasbe v Celovcu Tradicionalno majniško potovanje v spomin Janeza Weissa od 21.5. do 29.5.2002 Normandija/Francija • Program in informacije dobite pri Milki Kokot: tel.: 0463/514300-40 „ fei;v 'judski šoli t ka šola Šmihel ^Mqtice >cert ®stopaj0: Oktet Suha, a ^'ka, Didldumdaj j:as: ob 19.30 '/ah''V 90stilr|i Prangar J ,l: Slovensko prosvetno 18 ^läEBK I^P> jazz in kabaret . stopajo; Michael Erian .H Tonč Peinig uan°), Stefan Thaler (bas), '*tes?'(dra™)' Nedelja, 21. aprila RADIŠE Srečanje mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Roža, Podjune in Celovca Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabita: K KZ in SPD Radiše KOTMARA VAS Vigredni koncert Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Sobota, 27. aprila ŠENTPRIMOŽ Vigredni koncert Nastopajo: otroški zbor OGLAS Prodajam konje pasme Haflinger • kobilo, 6 let • konja, 5 let • žrebico, 2 leti Janez Kuchling ml., Štriholče/Gattersdorf 18 tel.: 0664/5444744 Šentprimož, Nomos, Moški pevski zbor Vinko Poljanec, Vaščana pojo, Vokalna skupina „Valvasor” iz Krškega Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Šentprimožu Vabita: Kulturno društvo Škocjan in MoPZ Slovenskega prosvetnega društva Vinko Poljanec Nedelja, 28. aprila VELIKOVEC Srečanje mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Roža, Podjune in Celovca Čas: ob 14.30 Kraj: Neue Burg Vabita: KKZ, PD Lipa v Velikovcu jrl^jEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: t),,!;0 .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-^»illacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik m IB* Snih „ podpore iz sredstev za pospeševanje lednih skupnosti. Narodni svet zastopa politič-ilov°0sPodarske in kulturne pravice in interese lalhtav87 na Kor°škem na osnovi avstrijskega ; C69a in Pravne9a reda, zlasti društvenega 15 Ustavnih in drugih norm, za zaščito narod-^Cija;SuPnosti ter na osnovi mednarodnih in med-^ SE Pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 1 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostalo inozemstvo 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. I)Ž)E Ö 04239/26 42 Začetek aprila 2002 se zopet začnejo računalniški tečaji. Podrobnejše informacije dobite v Domu v Tinjah. Prijave so nujno potrebne, ker je število udeležencev omejeno na osem oseb. v sob., 6. aprila, od 9. do 17. ure Ročno izdelovanje papirja Voditeljica: Cäcilia Regouz v ponedeljek, 8. aprila, ob 19.30 Začetek Tinjske serije - Spor zaradi krajevnih napisov - kriza ali šansa? Predavanje in diskusija: Ustavno pravo in zaščita manjšine Predavatelj: dddr. Ludwig Ada-movich, predsednik ustavnega sodišča v torek, 9. aprila, ob 19.30 Predavanje: Bioaktivne substance - zdravstvene snovi v naših živilih Predavatelj: mag. dr. Helmut Zwander v sredo, 10. apr., od 9. do 16. ure Tečaj v teoriji in praksi: Cepljenje sadnega drevja Voditelj: Franz Josef Quendler v sredo, 10. aprila Jezikovna tečaja: ob 18.15: slovenščina za začetnike III ob 10.00: slovenščina za začetnike II Voditeljica: mag. Silva Krivograd___________________________ v sredo, 10. aprila, od 18. ure, do sobote, 13. aprila, do 16. ure Seminar za notranje zdravljenje Spremlja: žpk. Toni Opetnik v sredo, 10. aprila, ob 19.30 Tinjska serija - Spor zaradi krajevnih napisov - kriza ali šansa? Predavanje in diskusija: Novi dvojezični napisi na Koroškem - zakaj ne? Predavatelj: univ. prof. dr. Christoph Pan ROMANJA IN POTOVANJA od torka, 7. maja, do srede, 15. maja 2002 Izobraževalno potovanje v Armenijo Spremljevalca: dr. Jasmine Dum-Tragut in Jože Kopeinig od petka, 10. maja, do srede, 15. maja 2002 Romarski polet v Fatimo in obisk krajev Lizbona, Batal-ha, Alcobaca, Nazare, Tomar in Cimbra Duhovni voditelj: dekan mag. Ivan Olip 14 Šport PODUIGA VZHOD Ruda - Bilčovs 1:2 (1:2) Bilčovščani so se od hitrega vodstva domačinov (3./avtogol Durnik) presenetljivo hitro ujeli ter taktično zrelo in mirno nadaljevali igro. Rezultat sta bila Quantschnigova zadetka še pred odmorom. BILČOVS: Riegler 5, Zwittnig 4, Ronacher 3, Weber 5, Schaunig 4, Kavčič 5, Jesih 5, Woschitz 4 (70. Petrovič 3), Durnik 4, Quantschnig 5 (90. Burtscher 0), Veladzič 3 Ruda: 150 gled.; sodnik: Fanzott (dober); strelec: Quantschnig (38., 43.) 1. RAZRED D Žitara vas - Šmihel 0:4 (0:2) Nastop Šmihelčanov je bil taktično zrel, borben in hladnokrven - skratka: primeren prvaku. Moštvo trenerja Wölbla bo vsekakor težko še izpodriniti z vrha lestvice. ŠMIHEL: Aschmann 5, R. Lutnik 5, H. Motschilnik 5, M. Hribernig 5, Krajger 5, Figoutz 5, Kotnik 5, Liessnig 5 (72. Sadjak 0), W. Motschilnik 5, Blažej 5 (80.0. Hribernig 0), Ch. Gros 5 (83. A. Lutnik 0) Žitara vas: 250 gled.; sodnik: Jaklitsch (dober); strelci: Lutnik (21.), Figoutz (36.), Blažej (75.), Kotnik (82.) Labot ■ Bikarja vas 1:0 (0:0) Rikarjani so prepričali le v obrambi, predvsem vratar Pandel je odlično branil. V ofenzivi pa je ekipa trenerja Stucka popolnoma odpovedala. BIKARJA VAS: Pandel 4, S. Sienčnik 3, Gomernik 4, Streicher 4, Kordesch 3 (46. Kulterer 2), Stuck 2, F. Sienčnik 2, Petschnig 2 (46. Husjenovič 2, Bauman 3, Ovčina 2, Mochar 2 Labot: 200 gled.; sodnik: Wieser (dober) Tinje • Globasnica 0:1 (0:0) Globašani so pričeli izredno napadalno, vendar priložnosti niso znali izkoristiti. V zadnji minuti tekme pa je Buchvvaldu le še uspel zmagoviti gol. GLOBASNICA: Burek 3, Dlopst 4, Kavčič 3, Writz 3, Tratar 3, Ch. Galo 4 (30. Slanitz 3), Mlinar 4, Hribar 3 (90. L. Sadjak 0), Kowatsch 3, Buchwald 3, J. Galo 3 Tinje: 200 gled.; sodnik: Pudgar (zelo slab); strelec: Buchwald (90.) Eitweg - Železna Kapla 1:1 (1:0) Kapelčani so ponovno prepričali z izredno borbeno igro in si tako povsem zaslužili točko. ŽELEZNA KAPLA: Voit 3, Koller 4, G. Grubelnik 3 (46. J. Grubelnig 3), Baloh 4, Nikolič 3 (64. Nerz 4), Klatzer 3, S. Schorli 3, E. Romano 3 (56. 0. Schorli 3), Krupič 3, M. Romano 3, Parte 3 Eitweg: 150 gled.; sodnik: Zeppitz (povprečen); strelec: Klatzer (61.) BHHK. 2- razred e WK/KKti Žvabek - Reichenfels 4:0 (2:0) Taktično ponovno zelo zrel nastop Žvabečanov, katerih zmaga je bila tudi v tej višini zaslužena. ŽVABEK: Jakob 5, T. Wriessnig 5, R. Grobeinig 5, Jammer 5, Ramusch 5, K. Grobeinig 5, Tomaschitz 5 (81. Kapp 0), Homar 4 (55. S. Buchwald 4), Mikola 5, Rebernig 5 (91. Škof 0), Možina 5 Žvabek: 100 gled.; sodnik: Murko (povprečen); strelci: Rebernig (15., 60.), Mikola (44.), K. Grobeinig (75.) Dobrla vas - Frantschach 1:1 (0:1) Dobrolčani so bili vseh 90 minut v terenski premoči, vendar nesrečni pred nasprotnim golom. DOBRLA VAS: Vajksler 3, F. Golautschnig 4, Ku-chling 4, Nachbar 4, Petek 5, Zunder 3 (55. Krainer 3), S. Golautschnig 4 (62. Kastner 3), Hudi 4, E. Golautschnig 5, Ch. Lesjak 4 (83. Logar 0), Pasterk 4 Dobrla vas: 150 gled.; sodnik: Hassler (slab); strelec: Pasterk (74.) Važenberk - DSG Sele 1:10(0:3) Selani tokrat niso igrali le lepega nogometa, temveč tudi nadvse učinkovito, saj so večino akcij v napadu zaključili tudi z lepim zadetkom. DSG Sele: Dežman 4, A. Mak 4, M. Oraže 4, D. Mak 4, L Kelih 4 (61. Wassner 4), M. Kreutz 4 (46. M. Dovjak 4), S. Wieser 4, P. Oraže 5, L. Kreutz 4 (61. R. Roblek 4), M. Kelih 5, Perič 5 Važenberk: 50 gled.; sodnik: Wulz (dober); strelci: P. Oraže (7., 73.), M. Kelih (13., 78.), Perič (19., 52., 65., 85.), M. Dovjak (57.), Wassner (80.) NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH/PRIHODNJI KROG Rekordna zmaga Selanov 10:1 so Selani minuli konec tedna na tujem premagali Važenberk. Kaže, da je to bila rekordna prvenstvena zmaga Selanov, kajti višjega števila golov se nihče pod Košuto ne spomni. Jasno je, da so tako igralci kakor tudi trener Kreutz nadvse zadovoljni in PODLIPA VZHOD ■ Bilčovs - Klopinj (v nedeljo ob 16.30): Bilčovščani hočejo nadaljevati z močnimi vigrednimi nastopi tudi proti Klopinju, čeprav po vsej verjetnosti ne bodo mogli nastopiti v popolni postavi - Veladzič in Jesih sta namreč poškodovana. Zopet v ekipo pa se bosta vrnila Glantschnig in Lippusch. 1. RAZRED D ■ Šmihel - St. Stefan (v nedeljo ob 11. uri); Proti St. Stefanu bodo Šmi-helčan bolj ali manj lahko nastopili v popolni postavi, saj bodo trenerju Wölblu razen A. Grosa (poškodovan) vsi igralci na voljo. „Poraza si ne smemo privoščiti,” pravi Wölbl. ■ Rikarja vas - Vovbre (v nedeljo ob 16. uri): Kaže, da Rikarjani tudi tokrat ne bodo mogli nastopiti z najmočnejšo enajsterico, saj je nastop treh igralcev (Reinwald, Hobel, Kordesch) zaradi poškodb vprašljiv. ■ Globasnica - Labot (v nedeljo ob 17. uri): Ker Labot vigredi preseneča z zelo močnimi nastopi, bo način igre Globašanov tokrat nekoliko previdnejši - torej defenzivnejši. V taboru Globašanov pa je vprašljiv le nastop poškodovanega trenerja Marjana Sadjaka. ■ Železna Kapla - Žitara vas (v sobo- ponosni zapustili Važenberk. Ta zmago jim zopet daje malo več upanja v boju za 2. mesto, ki bi pomenilo napredovanje. „Možnosti so sicer zelo majhne, vendar ob ugodnem razpletu prvenstva je tudi za nas še vse možno,” meni Miha Kreutz. to ob 16. uri): Srečanja med tema dvema ekipama so bila v preteklosti vedno zelo borbena in izenačena -kaže, da bo tako tudi tokrat. Medtem ko bo gostom manjkal ta ali oni poškodovani igralec, bodo Kapelčani lahko nastopili v najmočnejši postavi. 2. RAZRED E: ■ Maria Rojach - Žvabek (v nedeljo ob 16. uri): Trener Žvabečanov R. Grobeinig bo tokrat pustil od začetka igrati Buchwalda, saj le-ta zopet redno trenira. Pričakovanja Žvabečanov so ponovno visoka, saj s posebno taktično igro hočejo presenetiti domačine ter zopet zabeležiti tri točke. ■ Preitenegg - Dobrla vas (v nedeljo ob 16. uri): Tokrat bodo trenerju Dobrolčanov Mirku Lesjaku manjkali kar štirje igralci zaradi poškodb (Ch. Lesjak, Zunder, S. Golautschnig) oz. rdečega kartona (Pustoslemšek). Kljub temu bi zanj bil poraz veliko razočaranje, „saj je moštvo odlično razpoloženo in vsekakor močneje od Preitenegga," pravi trener Lesjak. ■ Pliberk II - DSG Sele (v nedeljo ob 17. uri): V taboru Selanov je vprašljiv nastop poškodovanega libera A. Maka, sicer pa bodo trenerju Kreutzu vsi igralci na voljo. „Tvegali bomo z ofenzivno igro, saj je upoštevanja vredna le zmaga,” je dejal Kreutz. PODLIGA VZHOD 1. Metnitztal 16 12 1 3 37:13 2. ASV 16 11 2 3 38:18 3. Žrelec 16 10 3 3 36:18 4. Liebenfels 16 8 4 4 31:8 5. Grebinj 16 8 3 5 29:20 6. A. Wolfsberg 16 7 6 3 26:20 7. Bilčovs 16 6 6 4 19:15 8. Launsdorf 16 5 4 7 28:36 9. Podkrnos 16 5 3 8 21:30 10. Velikovec 16 4 3 9 30:39 11. Mostič 16 3 5 8 16:30 12. Šmarjeta 16 3 4 9 18:33 13. Klopinj 16 3 211 15:30 14. Ruda 16 2 410 17:51 37 35 33 26 27 27 24 19 16 15 14 13 11 10 h • Rezultati 16. kroga: Metnitztal - ASV 3:0, Ruda - B*1" čovs 1:2, Žrelec - ATUS Wolfsberg 6:0, Klopinj - Podkrnos 2:1, Grebinj - Mostič 1:0, Šmarjeta - Launsdorf 2:3, Lieben-fels - Velikovec 4:0 • 17. krog (6/7. aprila): ATSV Wolfsberg - Liebenfels. Metnitztal - Šmarjeta, Mostič - Ruda, Velikovec - GretM Podkrnos - Launsdorf, Bilčovs - Klopinj, ASV - Žrelec 1. RAZRED D: 1. Šmihel 17 13 2 2 2. Šentlenart 17 10 4 3 3. St. Stefan 17 9 3 5 4. Metlova 17 7 6 4 5. Vovbre 17 6 8 3 6. Žitara vas 17 7 5 5 7. Rikarja vas 17 7 4 6 8. Globasnica 17 7 2 8 9. Železna Kapla 17 5 5 7 10. Eitweg 17 6 2 9 11. Šentpavel 17 5 3 9 12. Labot 17 5 210 13. Tinje 17 5 111 14. Pokrče 17 3 113 39:14 38:20 26:19 28:16 25:15 26:24 23:18 25:25 22:26 17:27 19:23 19:26 21:43 12:44 41 34 30 27. 26 26 25 23 20 20 18 17 16 10 • Rezultati 17. kroga: Tinje - Globasnica 0:1, Eitweg - ^ lezna Kapla 1:1, Vovbre - Metlova 2:4, Šentlenart - PoWg 5:1, Žitara vas - Šmihel 0:4, Labot - Rikarja vas 1:0. b Stefan - Šentpavel 3:1 • 17. krog (6/7. aprila): Pokrče - Eitweg, Rikarja vas' Vovbre, Globasnica - Labot, Železna Kapla - Žitara vas. Metlova - Šentlenart, Šmihel - St. Stefan, Šentpavel - W t t to m, se ne pr Zn tre va loi tu< 2. RAZRED E: 1. Sinča vas 2. Frantschach 3. $entpeter 4. Žvabek 5. Maria Rojach 6. DSG Sele 7. Dobrla vas 8. Preitenegg 9. Pliberk II 10. Djekše 11. Galicija 12. St. Margarethen/L. 16 13. Reichenfeli 11 4 1 10 5 1 11 1 4 10 3 3 9 3 4 8 3 5 7 4 5 4 7 5 4 6 6 5 110 3 5 8 1 6 9 2 212 1 213 56:9 27:11 43:23 32:20 50:25 38:25 26:19 32:26 17:24 21:38 21:32 12:43 10:42 16:64 Hi Pr tu< no se rih ve je ______________ 16 14. Važenberk 16 i Rezultati 16. kroga: Sinča vas - Maria Rojach 4:1. la vas - Frantschach 1:1, Šentpeter - Djekše 2:1, Žvab# Reichenfels 4:0, Važenberk - DSG Sele 1:10, St. Marg3 ethen/L - Preitenegg 2:2, Pliberk II - Galicija 0:0 » 16. krog (6/7. aprila): Frantschach - Sinča vas, ^ ;henfels - Šentpeter, Pliberk II - DSG Sele, St. Maß ethen/L. - Važenberk, Djekše - Galicija, Maria Roja# žvabek, Preitenegg - Dobrla vas Wi se sk »G et; za ODBOJKA - SK ZADRUGA AICH/DOB V soboto veliki sezonski finale v Kulturnem domu V boju za 3. mesto je v soboto (drugo srečanje) za odbojkarje SK Zadruga Aich/Dob zmaga obvezna. ■L la prvem srečanju v seriji |\ I malega finala (za 3. mes-I N to) v državni odbojkarski ligi so Dobljani na tujem tesno podlegli Salzburgu s 3:2. S tem je za varovance slovaškega trenerja Pridala v soboto v Pliberškem Kulturnem domu (ob 19. uri) zmaga obvezna, saj se ta mali finale igra na „best of three” - torej na dve dobljeni tekmi. Možnosti Dobljanov so na tej tekmi vsekakor velike, saj so bili že na tujem na prvi tekmi zelo blizu zmage. „Moštvi sta si vsekakor enako močni, tako da bo odločilo t.i. dnevno razpo- loženje posameznih igralcev," je dejal libero Martin Micheu. Za navijače Dobljanov bo ta tekma vsekakor posebna z več vidikov. Po eni strani bo v soboto zadnji sezonski nastop moštva, hkrati pa tudi zadnji nastop podajača Goge v majici Dobljanov pred domačo publiko. Poleg tega bodo gledalci lahko izvolili igralca leta, ki se bo imenoval „player of the year”. F. S. SK Zadruga Aich/Dob -Uniqa Salzburg v soboto, 6. aprila, ob 19. uri v Pliberškem Kulturnem domu KOŠARKA_________________c KOŠ vabi na odločilno [ tekmo v Beljak V soboto, 6. aprila, bo v |, Beljaku v športni dvorani t< Lind odločilna tekma v boju 1 za prvo mesto v koroškem E košarkarskem prvenstvu < med Pasut ALV I in KOŠ. ^ Medtem ko domačinom za- $ dostuje že tesen poraz, s morajo naši košarkarji dobiti tekmo s prednostjo najmanj 15-ih toč. „Težko bo, vendar verjamem v našo moč ter upam na močno podporo navijačev,” pravi kapetan Hribar. ^«T'V Q<^-coäcf,W«0,0,0,- Sport kolesarjenje KOROŠKA LIGA-16. KROG . i I I I ) 1- 6 V Peter Wrolich: „Bila je moja najlepša zmaga” Približno milijon gledalcev je v okolici Kölna v Nemčiji spremljalo zgodovinsko zmago našega kolesarja - profesionalca ekipe Gerolsteiner Petra „Paca” Wrolicha. 28: letni kolesar iz Loč ob Baškem jezeru Peter „Paco” Wrolich je kot pr-_ vi Avstrijec dobil tradicionalno (letos že 87.) enodnevno' dirko okoli Kölna. V sPrintu je namreč premagal Nemca Hundert-toarka in Wernerja in s tem slavil tudi prvo Sezonsko zmago za svojo ekipo „Gerolstei-ner. Wrolich je nad 200 kilometrov dolgo Poizkušajo od začetka vozil taktično izredno zrelo in je bil vedno v vodeči skupini - tudi v renutku odločilnega pobega trojice tekmovalcev (Wrolich, Werner, Hundertmark) 53 ki-ometrov pred ciljem. Izredno zrel je bil nato 'to' zaključni Wrolichov sprint, saj je Nemca 'lUndertmarka in tudi Wernerja prepričljivo Pomagal. „Bila je to moja najlepša zmaga in tudi za ekipo, ki se je za tekočo sezono moč- n° okrepila, neprecenljivo pomembna. Dobil s®rn namreč prav eno tistih tekmovanj, kate-'u zmaga je pravzaprav rezervirana za naj-. 6cjo ekipo v Nemčiji - za moštvo Telekom,” ,e v Pogovoru za NT dejal Wrolich. Višek letošnje kolesarske sezone pa bo za tolicha med 11. junijem in 2. julijem. Prvič ® oo namreč udeležil tritedenskega kolesar-ke9a tekmovanja po Italiji - znamenite dirke "j lro d'ltalia”. „Tudi tam hočem vsaj na eni ,aPi stati na najvišji stopnički,” pravi samo-avestni Wrolich. Franc Sadjak Zgodovinska zmaga Wrolicha v Kölnu je bila hkrati tudi prva sezonska zmaga za njegovo ekipo „Gerolsteiner". Navdušujoč nastop SAK na domačem igrišču Zmaga SAK proti Magdalenu nikoli ni bila v nevarnosti, saj Weissenberger & co nasprotnika nikakor niso podcenjevali ter so od začetka igrali zelo zbrano in učinkovito. Nastop SAK je bil celo tako močan, da gosti bolj ali manj na celi tekmi niso ogrožali vratarja E. Oražeta. Zmaga varovancev trenerja Jagodiča bi lahko bila še višja, vendar je peščica lepih priložnosti ostala neizkoriščena. To je bila tudi edina slabost SAK na tem srečanju, sicer pa je bil nastop moštva zelo zrel in deloma celo prav navdušujoč. SAK - Magdalen 3:0 (2:0) SAK: E. Oraže 4, S. Sadjak 4, Wachernig 4, A. Sadjak 4, Roy 4, Pate 4 (75. Malej 0), Ogris 4 (56. Bürger 3), R. Oraže 5 (60. Eberhard 4), Kraiger 5, Weissenberger 5, Zimmerling 5 Igrišče ASV: 250 gled.; sodnik: Theurl (zelo slab); strelca: Kraiger (30.), Zimmerling (36., 48711-m.); rdeči karton: Gritzner (38.) KOROŠKA LIGA 1.SAK 16 10 5 1 34:12 35 2. Šentandraž 16 9 3 4 34:25 30 3. Nußdorf 16 8 4 4 31:18 28 4. Treibach 16 9 1 6 24:18 28 5. St. Michael/L. 16 7 6 3 29:19 27 6. Lendorf 16 7 4 5 17:15 25 7. Trg/Feldk. 16 7 3 6 24:22 24 8. Landskron 16 6 3 7 25:22 21 9. Marija na Zilji 16 6 3 7 20:27 21 10. Welzenegg 16 5 4 7 16:22 19 .11.ATUS Borovlje16 5 3 8 30:25 18 12. Wietersdorf 16 4 4 8 21:36 16 13. Magdalen 16 4 0 12 14:37 12 14. Breže 16 2 3 11 10:32 9 M Rezultati 16. kroga: Landskron - Trg/Feldkir-chen 1:2, Welzenegg - Marija na Zilji 2:2, SAK - Magdalen 3:0, ATUS Borovlje - Nußdorf 1:1, Lendorf -Breže 0:1, St. Michaeli. - Šentandraž 0:0, Treibach -Wietersdorf 12 M Prihodnji krog (6./7.4.): Marija na Zilji - SAK, Wietersdorf - Welzenegg, Trg/Feldkirchen - St. Michaeli., Nußdorf - Breže, Treibach - Lendorf, Magdalen - Landskron, Šentandraž - ATUS Borovlje Naraščaj slovenskega atletskega kluba 15 golov šolarjev SAK* proti Borovljam minut na en gol - kljub temu luniorji SAK niso zmagali * Redko so take tekme, toda tudi to J® nogomet: juniorji SAK so v Celovcu Proti ASK/FCK 90 minut pritiskali na 9°l domačinov, ki pa so iz enega izmed redkih protinapadov dali zmago-1,19ol. SAK je štirikrat zadel le prečko, Petkrat pa je branil domači vratar sam Pred napadalci SAK. Kljub temu sta bi-® igralca Mario Verdel in Tomaž Kreutz v timu 14. kroga juniorske lige. a krog mora SAK k vodilnemu Bad “ieiberg, kjer je remi že uspeh. ASK/FCK U 19-SAK 1:0(0:0) Me. füllet, Verdel, Offner, Babič; Stropnik ’ > Malej), Olip, Kreutz, D. Waldhauser, Pit-Stri ^idej (79. T. Waldhauser), Kiemenjak vrelec: Hafner (69. FCK/ASK) ), 0 0 vi Koroška juniorska liga '■ Bad Bleiberg 14 12 2 0 45:13 38 ‘■Spittal 14 8 3 3 38:18 27 K ASK/FCK 14 7 3 4 24:18 24 ^•|AK 13 5 4 4 32:24 19 “■Šentvid 13 5 0 9 20:28 15 K Trg/Feldk. 13 3 3 7 16:32 12 WAG 13 o 113 16:56 1 Uspešen začetek prvenstva ■ V 2. krogu vigrednega prvenstva sta v srednjem play-offu ostali ekipi U 16 in U 14 neporaženi. Zelo visoko zmago je slavila ekipa U 14, ki je premagala ATUS Borovlje kar s 15:1 in je zdaj seveda favorit za 1. mesto. A. Wolfsberg U 16-SAK 3:3 (0:1) Strelci: Tomi Waldhauser, Triplat, Aleksič; rdeči karton: Simon Grilc SAKU 14-A. Borovlje 15:1(8:0) Strelci: Ch. Dlopst 7, Starmuž 2, Kropivnik 2, Trdina 2, Stuck, Fračko SAK U 12/1 -Grebinj/1 0:1 (0:0) Tekme SAK ta konec tedna: Bad Bleiberg U 19 - SAK (v nedeljo ob 16. uri na igrišču Fellach/Beljak), SAK U16 - Bikarja vas/Žitara vas (v soboto ob 16.30 v Vidri vasi), ASV U 14 - SAK (v nedeljo ob 8.45 na igrišču ASV), Labot U 12 - SAK/1-Plib. (v nedeljo ob 16. uri v Labotu), Vetrinj U12 -SAK/2-Cel. (v soboto ob 14.30 v Vetrinju), Pokrče U10 - SAK/1-Plib. (v petek ob 17.30 v Pokrčah), Velikovec U 10 - SAK/3-Šent-prim. (v soboto ob 14. uri v Velikovcu); SAK U10/2-Celovec in SAK U 12/3-Šentpri-mož tokrat ne igrata. SAK se hoče maščevati za edini poraz v sezoni Edino Ziljanom je doslej uspelo premagati SAK. prvenstvenih tekem ali 236 dni je SAK že neporažen. Zadnji poraz so doživeli leta 2001, natančno v nedeljo, 19. avgusta 2001, ko je kapetana Lojzeta Sadjaka & co na domačem igrišču presenetljivo premagala Marija na Zilji z 1:0. Takratni poraz je bil še posebej boleč, saj so Ziljani zmagoviti gol zadeli prav v zadnji minuti. „Ta poraz hočemo vsekakor popraviti oz. se zanj v nedeljo maščevati s prepričljivo igro in zmago. Že sedaj pa sem radoveden, kako se bodo Ziljani znašli z našo igro, kajti tokrat jim bomo prepustili igro in se sami osredotočili na hitre protinapade," pravi trener Jagodič. Bolj kot nasprotnik Marija na Zilji pa Jagodiča tokrat skrbi dejstvo, da se je v kolenu poškodoval Igor Ogris, ki je na minulih tekmah igral zelo pomembno vlogo v moštvu. S tem mora nadomestiti že tri standardne igralce (poleg Ogrisa tudi Zankla in Šmida) - po vsej verjetnosti celo štiri, kajti tudi nastop legionarja Tota je vprašljiv. F. S. Marija na Zilji - SAK v nedeljo, 7. aprila, ob 10.30 > ŠIEVIUKA TEDNA OSEBE & DOGODKI OD TU & Pripravil Silvo Kumer TAM VOX je pop, jazz in kabaret 1 >0O0 osebje doslej podpisalo zahteve platforme „pro Kärnten - za Koroško“ (www.prokaern-ten.at), ki se mdr. zavzema, da se ljudje v skupni domovini Koroški drug z drugim sporazumevajo brez predsodkov in da spoštujejo kulturno in jezikovno raznolikost skupne domovine Koroške. > ZANIMIVO Bron za Martina Oražeta 17- letni Martin Oraže iz Rožeka sodi trenutno med najboljše hokejiste svoje starosti v Avstriji. Igra za beljaški VSV, je pa tudi član avstrijske reprezentance, ki je pretekli teden igrala na svetovnem prvenstvu reprezentanc pod 18- let v Celju in dosegla 3. mesto. Cilj dijaka Slovenske gimnazije je po maturi profesionalna hokejska kariera. Hokejist Martin Oraže (v sredini) Falke v Schmallenberg Galeristka Renate Falke iz Libuč pripravlja za letošnjo sezono spet zelo zanimiv program. 11. aprila bo v Schmallenbergu v Nemčiji odprla razstavo slik svojega pokojnega moža Hermanna Falke-ja. 1. junija pa bodo doma v Li-bučah odprli poletno razstavo o Falkeju, ki bi bil prav letos star 70 let. Na odprtju bo igral „Haydn Trio“ iz Železnega/Eisenstadt. Še prej, 16. maja, pa bo v Galeriji Falke v gosteh ljudska šola Li-buče, ki pripravlja razstavo o projektu, v katerem so se učenci ukvarjali z Milko Hartman in Wer-nerjem Bergom. Jeseni bo v galeriji spet literarna delavnica, ves čas pa je na ogled tudi stalna razstava. Galeristka Renate Falke pripravlja poletni program v svoji galeriji. Vokalna skupina VOX iz Pliberka se bo letos predstavila z novim programom, ki so ga mladi glasbeniki popestrili s popom, jazzom in kabaretom. Na vigredni tur- neji bodo skupino VOX spremljali instrumentalisti skupine FUNKO-MAT Stefan Thaler (bas), Tonč Peinig (piano), Michael Erian (saksofon) in Markus Gruber (drums). Pr- vič bodo voxovci s svojim novim programom nastopili v soboto, 20. aprila, v Kulturnem domu v Pliberku, v svojem kabaretu imajo v talonu celo vrsto „hudobij“. VOX z novo vigredno energijo (z leve): Traudi Katz-Lipusch (sopran), Gitka Sadjak-Opetnik (alt), Marko Thatt' (bariton), Danilo Katz (tenor), Rudi Kontschitsch (bas), Vera Sadjak (mezzo). Foto: _______________________________________________________________________________________ TERMINI » JUBILEJI * TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + ■ Najboljša šunka pri Brezniku ■ Trije jeziki na počitnicah v Piranu Najboljšo šunko so izbirali na veliko soboto v hotelu Breznik v Pliberku. Od 21. ure naprej je žirija, v kateri so bili med drugim odvetnik Branko Perč. župan Raimund Grilc, direktor Franc Mlinar, gradbeni mojster Stefan Liesnio in pravni oskrbnik Armin Klatzer. izbirala med sedmimi šunkami. Število sedem so izbrali po stari šegi, po kateri naj bi vsak za veliko noč pokusil sedem šunk. Med izbranimi proizvajalci šunk so bili Hans Piko (Vidra vas), Johann Tomitz (Replje), Sepp Pucher (Sinča vas), Johann Rieaelnik (Čirkov-če), Wolfaana Stefitz^ (Pliberk), Fric Flödl (Črgo- viče) in druž. Jernej blatniško jezero). Po ^ tenzivnem pokuševaii1 je 10-članska žirija izbral* za najboljšo šunko J6' hanna Riegelnika, ki i^ svojo mesarijo v Celovc* in stanuje v Čirkovčaj* mdr. oskrbuje tudi Slom’ kov dom v Celovcu. Letos nudi Club tre poi$ li učenje treh jezika'1 slovenščine, nemščine f italijanščine v dopusta škem ozračju. V Pira[J pripravljajo od 27. ap* do 1. maja tečaj za učerf H< jezika sosedov. Več inf0' m, macij dobite na našlo1' c www.ilab.at/club-tre-pop0 li, tel: 0664/183 90 73 Štefan Breznik (I.) je podelil zmagovalcu Johannu Rie-gelniku diplomo za najboljšo šunko teta 2002. Foto: kk 0664/460 55 54 Tomažič). (Fra° Ofc Po