Gospodarske stvari. Shranjevanje žita. Po aekaterih krajih se žito saraajuje aa diljah ia torej v kupib. Dobro je torej, da zaa človek, kako se dilje za to pripravijo, da so v resaici — žitaice. Kar je pri celi stvari glavaa reč, je ia oataae to, da ae varuje žito kvara, ali to dosežeš samo a tem, da ai aapraviš žitaico aa subem, veadar pa, kar je mogoče, hladaem kraju. Za tega voljo ti ae svetujemo nikakor blevov. v katerih so krave, koaji ia splob živali ali pa krajev blizu voda v to, da ai aarediš tam žitaico. Zakaj ae? — Za to, ker aa kraju ai aubo ia ai zadoati hladao. Na večib krajih imajo zato poaebae žitaice, veadar tudi pri ajih je gledati aa to, da ae pride va aje dež ali aaeg, aje je torej treba poataviti trdae ia mora ae jim dati trdaa atreba ali ae ajo ti bo treba večkrat pregledati, 6e ti kje ae prepuača vode. Vrhu tega pa je žitaicam treba avetlobe ia prepuha. Okaa, akozi katera vleče, atoje ai aaaproti ia ae amejo biti višje, kakor 60 cm. aad tlemi, to pa za to, da še more veter čez površje žita vleči. Da zabraaiš ptičem priti v žitaico, aarediti ae morajo mreže aa okaih, bodi iz železja bodi iz leaa, to je vae eao, aamo tako goate aaj bodo, da ae vleee lebko veter akozi aje, ptiči pa ae morejo več akozi aje. Zoper dež, aaeg, meglo služijo ti pa lebko ,,polke". Samo po aebi ae pa razumeje. da tla ae smejo imeti lukeaj ia da je treba ključavaice, kajti aihče ae shraajuje žita za tatove. Brž, ko ai žito v tako abrambo apravil, za6ae ae oao potiti; to ae godi blizu tako, kakor dokler je žito v saopib. Najprej zapazia toploto pri žitu, za-ajo pride mokrota ter aek poaebea duh. Ta dah aam kaže, da se z vodo izgubivajo ae tudi druge aaovi iz žita. Te aaovi pa 80 olje ia gorikova kisliaa, kajti toplota v žitu je le tako mogoca, da izgori aekaj trdaih saovi iz žita. Največ pa izgori meada trdivkiae moke, maaj pa mastaih re6i ia protejiaa. Kdor ravaa prav z žitom aa žitaici, ajemu je treba, da zabraai, kar aajvec more, vtopljeaje žita ter da pospešuje umetao izblapeaje mokrote. To dosežeš aajlaglje ia aajaitreje 8 tem, da aaaiplješ žita le aa teako po diljah ter da ga daješ večkrat preobraiti. V tem, ko leži žito, prijema še tudi potem, ko se je že izpotilo, vaelej kislika iz zraka ia daje zato pa iz sebe gorikove kisliae, to se pravi: žito zgori po malem. To ae godi zato, ker je žitu laatao to, da vzprejema željao mokroto va-ae iz zraka. Lehko ae ugaae, da vzprejme žito, kedar je zrak vlažea, mokroto va-se ia kedar je zrak suh, tisto zopet izpuati. Račuai se, da 8e poaavlja gorikova kisliaa tem bolj, 6em pogoje se zrak izpremeai, 6em več je vlage v žitu ia 6em višja je toplota. Oves, ki leži a. pr. 36 mesecev aa zračai žitaici, izgubi 72 °/0 subih saovi več, kakor oves, ki leži isto tako 36 mesecev v zaprti žitaici. Moč ovsa je pri tem za 6 °/0 maajaa ia tadi protejia pojema v ajera. Koruza izgabi pa v 16 mesecih aa zračaem kraja 10 °/0 suhih saovi ve6, kakor pa, ee leži aa zaprtem kraju. Iz tega pa lebko vidi človek, kako da je potreba za žito, da ae aaraajuje aa suhih ia hladaih krajih, pa tako, da se ubraai zraka. Ali težko je to, da doaeže človek vae troje. (Koaec prih.) Sejmovi. Due 11. januvarija v Šmarju, aa Plaaiai, pri Novi cerkvi in dae 14. jaauvarija pri sv. Filipu v Kozjanskem okraju.