mam. m ¥ Uublianl, ¥ pendelleli 14. iuliia 1919. Leto lil. a*nj^r.r- z rjvrsooartium: ?r."v»r3 •-•■Haja rasen nedelj In . .~rxn«Hw tf s ts it tfen Uredništvo je v Ljubljani, FranCiškanska ulic? St. 6/1., • OSiteljFka ’ Vr, raa. Dopise frank irati in podpisati, eicer se jih ne pri-obži, Rokopise se ne vrača Iuserati: Enostolpna petit-.vrstica 60 vin., pogojen .prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; jSftfs; s£ Glasilo Jugoslov. socialno - demokratične stranke. Sodrugi, sodružice, krajevne polit, organizacije Ljubljana! Na nedeljo, 20. julija sklicuje krajevna politična organizacija Ljubljana v društvene prostore v Mahrovi hiši zaiipniško konferenco Posenesna S?svc BUrrm — 4Q vFnErJcv. -»■*» NaroSnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za poi leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica It 3/L, Učiteljska tiskarna. Telofemslsa s?. 312» sledečim dnevnim redom: *• Blagajniško poročilo; poroča sodrug Tomc. -• Tajniško poročilo: poroča sodrug Venca ?z. O organizacij? poroča sodrug Urat-nik. O taktiki poroča sodr. Stebi. ’• O komunalni politiki poroča sodr. Kocmur. 6. O vzgojnem delu poroča sodrug Vencajz. 7. O strankinem davku poroča sodrug Svetek. 8.. Slučajnosti. Pričetek točno ob 8. uri zjutraj. Vstop Je le s posebno izkaznico dovoden, katero si mora vsak sodrng v ta namen pravočasno pri blagajniku ali tajniku preskrbeti. Krajevna politična organizacija Ljubljana. Druga Internacionala. (14. julij 1889 — 14. julij 1919.) Danes je minulo trideset let, od-,;r so se zbrali socialistični zastopniki dveh delov sveta v Parizu, da obnove — 2-5 let po njeni ustanovitvi — staro Internacionalo^ za dan obnovitve so izbrali obletnico dneva, ko je pred sto leti francosko me-'-'anstvo v veliki revoluciji v nasko-Ul Bastillo. 'Jokar je Karl Marx na šestem in-.^inacijonaInem kongresu v. Haagu ■/. sept. 1872) staro Internacijo-'j;t o razpustil, ker je izvršila svoje ucl° *n ni bila delavskemu razvoju vec potrebna, so vezali socijalistične stranke raznih dežela le stiki med posameznimi voditelji; pravih strankarskih stikov pa ni bilo. Klic »Proletarci vseh dežela, združite se!“ ni ^imrl. Posamezne socijalistične stranke Je celo čim dalje bolj vzpodbujal, da naj poizkusijo zopet obnoviti vezi med proletarci vseh svetov. Toda to delo je bilo takrat težko. Nemški socijalni demokratje so se 'uorali boriti proti Bismarckovem socialističnem zakcnu, francoski sociiali:-ti so si pa morali opomoči po M i udarcu, ki jim ga je zadejal ■ Komune. Že po 1. 1880 so se ■••c manjše konference med fian-'-oskimi in angleškimi socialisti. Leta 1887 ]e pa sklenila nemška socijalna demokracija na svojem strankinem zboru v. St. Gallenu i;a Beblov pred-|pg, da i.:vrši vse priprave za sklicanje novega mednarodnega delav- 18§a resa’ki nai bi 86 vr§il ,eta teži&e^AnSeško^i20061 velike lomala vse organiziran?^0vllUdh trokovmh organizacij, lri Sq l ;je skoro popolnoma nepolitične in ^o^e boiile proti vsaki strokovni organizaciji, ki je hotela nastopati kot samostojna politična stranka. Od internacionalnega kongresa so hoteli izključiti nemške, avstrijske, ruske in poljske socijaliste. — Na Francoskem se je pa bil hud boj med posibilisti, ki so bili tesno zvezani s konservativnimi angleškimi organizacijami, in med utaristi pod vodstvom Guesdeja in Lafargueja ter Blauquisti pod .Vaillantovim vodstvom. Vkljub neprestanim pogajanjem s posibilisti, ki so hoteli sami marksistične mandate pregledati, se je kongres za 1. 1888 izjalovil. Toda februarja 1889 se ie vršila konečno v Švici konferenca, na kateri so sklenili nemški, belgijski, švicarski in nizozemski socijalisti ter francoski marksisti, da prepuste sklicanje mednarodnega kongresa nosi-bilistom, s pogojem, da bo zbor sam overovil mandate in -določil dnevni red. Posibilisti tega predloga niso sprejeli, ker so hoteli sami pregledati marksistične mandate. Sedaj so marksisti prenehali s pogajanji in sklicali zbor ne glede na posibiliste. Tako sta se sestala 14. julija 1889 V Parizu dva mednarodna kongresa: manjši kongres posibi!Viov in velik svetovni kongres socijalistov, ki je ustanovil novo (drugo) Internacionalo. V mali dvorani na Rue Petrelle se je zbralo v jutru 14. julija na 400 delegatov vseh narodov. Iz Nemčije je prišlo vkljub protisocijalistovske-mu zakonu 81 delegatov, iz Anglije, kjer je bila večina delavstva združena v »Strokovnih zvezah**, je r šlo 21 zastopnikov mlade socialistične stranke, med njimi VHHam Morris in Kerr Hardie; iz Belgije so prišli Cč-sar de Paepe:. jea:* Volderc in Atis-eele. Navzoči so bili med drugimi tudi Španec Iglesias; Rusa Lawrov in Plehanow, Italijana Andrea Costa in Amilcare Ciprianl, član Komune; prerano umrii brat Ignaca Daszin-skega, Feliks, ter konečno sedem avstrijskih delegatov (sodrugi V. Adler, Diebl, Hybeš, Korber, Kralik, Pokorny in Popp). Iz Francije je bilo 220 delegatov. Kongres, ki ga je otvorii Paul La-iargue, mož Marxove hčerke, in mu jc predsedoval Auseele, je bil veličastna manifestacija zavednih zastopnikov svetovnega proletarijata, tako, da je mogel stc.ri Vil j n Lieb-knecht vzklikniti: „Tc jo svetovni delavski parlament, prvi, kar jih je svet videl!“ Vsakdo, Id je bil navzoč na tem zboru, je uvidel, d,, ta zbor more in hoče obnoviti Internacijo-nalo. Razprave na zboru so se vršile stvarno in resno, tako da je zbor po šestdnevnih razpravah, dne 20. julija nad vse pričakovanje dobro končal svoje delo v korist svetovnemu proletariatu. Modli so ga sicer posibi-listi ter posebno francoski in angleški anarhisti, katere so odstranili iz dvorane. Glavna točka dnevnega reda je bila »Mednarodna delavska zakono-daja“. Pri tei točki so referirali zastopniki vseh dežela o stanju socialističnih organizacij v svojih deželah, o njihovem boju proti kapitalizmu in predvsem o načinu, kako naj se izvede delavsko zakonodajstvo. Bebel je smatral osc-.aurnl delavnik za predpogoj vsemu delavskemu varstvu in je dal v svojem krasnem govoru smernice zborovim sklepom. Zbor je najprej sklenil, da pošlje odposlance na konferenco, ki jo je nameravala sklicati v -vrhu delavskega zakonodajstva Švicarska vlada v Bern in da tam predloži na kongresu sprejete sklepe kot zahteve proletarijata. Toda po razpravah < j ovrgli ta sklep in prežeti mednarodne edinosti so sklenili, c.., izvedejo sami tozadevno mednarodno akcijo In tako je bil brez debate in z velikim navdušenjem sprejet od sodruga La-vigueja v imenu francoskih strokovnih organizacij, na zadnji seji stavljen predlog, glasom katerega naj se izvrši mednarodna manifestacija za osemurni delavnik. In Lavigue je smatral za najboljši, da naj bo dan manifestacije —- P*v* >uai 1890. Od tedaj je prvi pomladanski dan: Prvi Maj — praznik vsega svetovnega proletarijata. Konferenca je zahtevala še odpravo stalnih armad ter splošno ljudsko oborožitev. Tako se je končal prvi in ustanovni zbor druge (nove) Internaci- jonale. Delavski odposlanci so se podali z velikim navdušenjem na delo, za katero jim je dal zbor smernice. Uspeh ni izostal. Socijalistične stfanke so se neprestano večale, zakonodaja v varstvo delavstva se je izpopolnjevala, socijaliste in delavstvo so priznali kot odločujoče čini-telje itd. — Po pariškem kongresu j- zborovalo še osem mednarodnih kongresov. Deseti bi se moral vršiti dne 23. avgusta 1914 na Dunaju, toda svetovna vojska ga je prehitel.-. Čudno in nesocialistično postopanje nemških, francoskih in angleških socijalistov je drugo Internacionalo začasno razbilo. Socijali ene dežele so se bojevali proti socijalistom druge dežele, internacionalna solidarnost — kakor da je ni več! Ruska revolucija jo je zopet vzbudila. Socijalisti so začeli s predpripravami za nov mednarodni kongres v Stockholmu, ki se pa ni vršil. Pripr;., e so se nadaljevale in letos v februarju se je sc- ,a\ v Bernu prvi mednarodni kongres za obnovitev druge Internacijo-nale. Ni daleč več ta dan, ko se bo zopet združilo v Interiu.djonali delavstvo vsega sveta in bo . et edino po mnogih vojnih izkušnjah nadaljevalo in dokončalo boj proti kapitalizmu. Imamo m tudi tretjo Internacijo-nalo. Zdi se, da se ponavljajo časi I. Internacijonaie. — Marks - Bakumin. Upajmo pa, da zopet izda mednarodno organizirano delavstvo novo »Inavguralno adreso**, ki zakliče vsemu delavst\ a sveta: »Proletarci vseh dežela, združite selM--------------------------- Som di. Henrik Tuma ni umil. Prejeli smo razveseljivo vest, da je sodrug dr. Tuma, o katerem se je | te dni naznanilo, da je umrl, še ved-' i no zdrav in čil in da se še vedno prav pridno udeležuje strankinega' gibanja. Še včerajšnji ..Luvoratore"-naznanja, da bo sodrug dr. Tuma predaval v nedeljo v Sv. Križu pri Tiotu o »vzrokih in posledicah soci-jalizma“l Ta vest nas je izredno veselila. Žal, da moti naše veselje sporočilo, da so pač tržaški delavci izgubili te dni enega svojih najpleme-nitejšili sodrugo, in sicer sodruga dr. Gilberta Sinigaglia. Pokojni sodrug je bil vsled svoje izredne poštenosti in nadarjenosti — bil je tudi odličen zdravnik — ter iskrene vere v socijalizem nadvse priljubljen med tržaškim proletarijatom, ki mu je tudi to svojo ljubezen ob njegovem pogrebu sijajno izkazal. Bi! je sin odlične goriške italijanske rodbine. Med tržaškim delavstvom je deloval vneto več let, vzpodbujal ga, družil, sipal med njim svoje bogato znanje. Bil je občinski svetovalec, zdravniški vodja ondotiK vzorne bolniške blagajne itd. Na prerani grob plemenitega sobojevnika, apostola in učitelja ljubezni in sprave med narodi, polaga tudi slovenski proletarijat žarečo krizantemo svojega iskrenega, trajnega spomina. Ljubljanski dopisni urad poroča sledeče: Ljubljana, 12. Glasom zadnjih poročil iz Trsta se je izkazala vest o smrti odvetnika dr. Henrika Tume, ki so jo pred dnevi prinesli nekateri potniki iz Trsta, za neresnično. Pomota se je dogodila bržkone vsled tega, ker je ta čas umrl v Trstu znani tržaški socijalno-dcmokra-tični vodja zdravnik dr. Sinigaglia, kateremu so tržaški socijalni demokratje priredili izredno Impozanten žalni sprevod, katerega se je udeležilo več desettisoč ljudi. Brzojavne vesti. Protič v Belgrad*! . LDU. Belgrad, 11. Ministrski dsednik Stojan Protič in ostali ministri so se davi ob dveh vrnili iz r... iza v Belgrad. Pi NOVA NIIMŠKO - AVSTRIJSKA NOTA. LDU. Saint Germain, 11. julija. (DunKU.) Nemško-avstrijska mirovna delegacija je predložila danes skupno noto, ki vsebuje deloma na podlagi dosedanjih not, deloma na podlagi novih poročil natančno formulirane protipredloge k vsem klavzulam mirovne pogodbe, izvzemši gospodarske določbe. Novi izpremi-njevalni predlogi se tičejo v prvi vrsti vprašanja o drža' nstvu in o varstvu manjšin in delavcc .. "'e-de varstva delavcev se sklicuje nota na sklepe bernske konference. Nemci za neposredna pogajanja 9 Poljsko. LDU. Berlin, 11. (DunKU.) Predsednik nemšške mirovne delegacija Lersner je 8. t. m. poslal Clemenceauju noto, v kateri zahteva °v imenu nemške vlade, da se pospeši neposredno po ;a jan je s poljsko vlado. Namen teli pogajanj naj bi bil, zavarovati redno predajo posamnili upravnih oddelkov in določiti podrobnosti glede umaknitve pruskiH uradnikov; pri tem naj bi sodeloval* tudi dotični pruski resorti. LISTEK. Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Eran Albrecht* (DalJe.J Hrtel sera v tiskarno. List se H Še tfekal! Vse se je ponesrečilo! Hudo sem oštei svojo upraviteljico. Njena prirojena brezskrb-n°$t in popolna nevednost v založniških zade-v&h jo je opravičevala. V vsem se Je popolnoma zanesla na režiserja. Dvesto kron ie bilo porabljenih! Zapravil sem svoj prosti čas, svojo čast, svoje prekomerno in neplačano delo. V tem splošnem polomu mi je ostala samo se ena misel: — Izgubljena sva brez rešitve! Predlagal sem Ji, naj umre z menoj. Kaj naJ postane iz naju? Ona je bila vsa strta, Jaz sam pa sem bil nezmožen, da bi jo dvignil še -»krat. ... *- Daj, da umreva skupaj, sem Ji rekel, V treba, da bi bila kot Urn mrtveca m poti ži-Hudem! Ona ni hotela — Kako sl bojazljiva, bojazljiva, moja po-H)sna Marija! To ie os&dno od tebe, d« hoCel 86! naj bom priča prizorom tvoje propasti, ki se ji bodo ljudje zaničljivo posmehovali. Povrnil sem se v beznico. Opil sem se m šel spat. Ko sem vstal, sem jo šel obiskat. Pitje me je napravilo bistroumnejšega. Prvič tedaj sem opazil izpremembo, ki se Je zvršilo ž njo. Njena soba je bila nesnažna, njena obleka zanemarjena, njene male ljubljene nožiče so tičale v izhojenih domačih čevljih, nanje pa so $e J* gubale nogavice v obliki spirale. Kakšno beraštvo! Njena govorica se je obogatela z ostudninu izrazi narečja igralcev; njene kretnje so spominjale na ulico, njeni pogledi polni sovraštva, na ustnih Ji Je lepel žolč. Sklanjala se je preko svojega dela, ne da bi ml pogledala v oči fw kot da razmišlja črne misli. Hipoma, ne da bi dvignila glavo, mi ie rekla s hripavim glasom: — Aksel, ali veš, kaj lahko zahteva ženska, ki živi v takšnih odnošajih kot midva, od moškega? Kot bi me zadel blisk, misleč, da sem slabo slišal, sem dejal jecljaje: — Ne ... kaj? — Kaj sme zahtevati ljubica od svojega ljubimca? — Ljubezni. — In potem? — Denarja! Spričo te surove besede je bilo vsako vprašanje odveč. Šel sem, v svesti, da sem jo Hgenil. Vlačuga! Vlačuga! sem si dejal, opotekajoč se preko ulic, odetih v Jesensko togo. Ze sva dospela do poslednje etape!... Račun za vse naslade! Brez sramu Je priznala svojo obrt! Ko bi bila vsaj v pomanjkanju in potrebi. Toda saj je pravkar nastopila materino ded-ščino: to je bila popolna oprema, razuntega papirji, med katerimi jih Je bilo nekaj sicer dvomljive vrednosti, ki pa so bili vzlic temu vredni par tisočakov ; končno ji je tudi gledališče še vedno redno izplačevalo njeno gažo. V resnici ni bilo moč pojasniti tega... tu se je hipoma pojavilo lice gospodične B., njene gospodinje in zaupne prijateljice! To je bila ostudna ženska petintridesetih let, s sumljivimi manir ant! zvodnice: od česa se je živela, m nihče vedel; neprestano v denarnih zadregah, je bila na cesti vedno lepo in neobičajno oblečena: vplazila se ie v rodbine, kjer si je nazaduje vedno kai malega iv/ooso dila, pritožujoč se vsepovsod nad svojo črno usodo. Sumljiva ženska, ki me je sovražila, ker sem jo izpregledal. Zdaj sem se domislil dogodka, ki se je vršil že pred nekaj meseci in me tedaj ni zanimal. Ta ženska je zaprosila neko Finlaudko, Marijino prijateljico, nai ji posodi tisoč kron, ki ji Sili je tei tudi obljubila. Obljuba pa jc ostala obljuba. Ker jo ie silila gospodična in hoteča rešiti čast svoje finlandske prijateljice, la je bila v hudih škripcih, se je Marija zavezala, da preskrbi denar. V resnici ie preskrbela to vsoto. Toda siroto Marijo je njena finlandska prijateljica obsipala s hudimi očitki in ko ie prišlo do prepira, se je izjavila gospodična B. za povsem nedolžno in je zvrnila vso krivdo na Marijo. Takrat sem izrazil svojo odkrito nenaklonjenost in nezaupanje napram tei sumljivi osebi In svetoval Mariji, naj takoj prekine vsak stik z žensko ,koje triki so mejili na iz- siljevanje. Ne, kako je tedaj opravičevala svojo nezvesto prijateljico!... Pozneje pa te predelala to zgodbo, češ, da temelji zgolj na nesporazum-ljenju, nazadnje se Je ves dogodek preustrojil v iznajdbo moje »črne domišljije«. Nemara je ta pustolovka navdahnila Mariji žalostno misel, nai »mi prezentira račun«. Brez dvoma, zakaj Mariji ni bilo lahko ./govoriti te izraze, ki niso spadali k njenemu bistvu. Hotel sem to verovati, upati. Ko bi vsaj zahtevala denar, ki ga je plačala za Ust, denar, ki ga jc bila potrošila; to bi bila ženska matematika. Ali ako bi vztrajala na tem, da se poročiva. To pa ji je bilo zdaj zoperno. Ne. nobenega dvoma ni bilo. Stvar je bila ta: svojo ljubezen, vse naslade, vse neštete Pat^e, OTieč-kana krila je hotela imeti plačana. Bd e >acun za vse to, pravi pravcati obračun... iu ko oi ji jaz, jaz šele predložil svoj račun: /.a svoje delo. sorazmerno s časom m opi avkom, za fstanje Italije. LDU. Rim, 12. (DunKU.) »Agen-zia Stefani“ poroča: Italijanski zakladni minister je izjavil v poslanski zbornici, da znašajo efektivni izdatki italijanskega proračuna v finančnem lotil 1918./1919. 332 try!ijard in 609 milijonov lir, efektivni dohodki pa S milijard in 461 milijonov lir. Primanjkljaj da bo treba kriti z državnimi posojili in s pomočjo državnega zaklada. VRHOVNI SVET. LDU. Saint Germain, 11. (Dun. KU.) „Temps“ poroča: Vrhovni svet je v današnji seji zaslišal predsednika komisije, Tardieuja, ki ji je poverjena določitev avstrijskih mej. Ta komisija je predlagala, da se pusti čehoslovakom najvažnejše dele onih mejnih poprav, ki so se izvršile v prid Cehom v ozemlju Gmunt (Giniind) in Valčice (Feldsberg). Razen tega je komisija predlagala, da se z ozirom na to, ker se poveča nemško - avstrijski teritorij proti Ogrski med Donavo in jugoslovansko mejo, dovoli Cehom mostišče na južnem bregu •fTonave nasproti Bratislavi. Danes popoldne bo imela sejo komisija, ki je določena za posvetovanje o bulgarskih mejah. Kakor se čuje, so meje v Dobrudži in proti Srbiji že precej natančno določene, dočim so se o mejah proti Grški in Turčiji do sedaj samo površno posvetovali in se bodo z njimi sedaj natančneje pečali. Svetovna trgovina z Nemčijo. LDU. London, 11. (ČTU.) Angleški zunanji urad naznanja, da bo v 48 urah izdan razglas glede vzpostavitve trgovine z Nemčijo. Vse omejitve v pomorskem prometu z Nemčijo bodo odpravljene. Transporti vojnih ujetnikov. LDU. Berlin, 11. (ČTU.) „Abend“ prinaša Iz Ženeve »Hava-soyo“ poročilo, da je Clemenceau izdal ukaz, da pričnejo transporti vojnih ujetnikov v pondeljek ziutraj. Nemčija bo ujetnike prevzemala na ozemlju desnega renskega brega. Žetev v Rumunljl. LDU. Budimpešta, 11. (RDU. — Dacia.) Glasom poročil, ki Jih Je prejelo poljedelsko ministrstvo, je v južnem delu starega rumunskega Kraljestva začela žetev, ki je izvrstna.______ Gibanje francoskih socijalistov. LDU. Saint Germain, 11. julija. (DunKU.) Vodstvo francoske socija-listične stranke je sprejelo sklep, ki odklanja vsako skupno delo z gospodujočimi razredi celo v obliki mešanih komisij, ter poživlja stranko, da ustanovi delavske svete povsod, kjer se to še ni zgodilo. Nova pravila Internacionale. Dne I. avgusta t. 1. se vrši v Lucernu seja »Mednarodne perma** nentoe komisije" z naslednjim dnevnim redom: 1. Mednarodna situacija in od nje zavisna vprašanja. 2. Razprava o osnovi novih pravil Internacijonale. 3. Organizacija splošnega kongresa v februarju leta 1920. 4. Organizacija socialističnega in delavskega tiska. 5. Poročila delegacij. luvsko in socijalistično tajništvo11 naslednji predlog o pravilih: Internacijonala. I. Uvod. .zkušnje poslednjih let so pokazale, kako potrebna je utrditev mednarodne delavske organizacije in socialističnega gibanja, in določitev njegove mednarodne politike. Ob izbruhu svetovne vojske ni bilo mogoče omejiti vzrokov grozot in ohraniti mir. Delavsko gibanje ni bilo niti dovolj močno, niti ni imelo potrebnega zaupanja in pregleda. Mednarodno organizirano delavsko g-’ -nje fcna sl„J;.če cilj;: a)^ da z mednarodno akcijo in združenjem dobi v svoje roke politično moč in socijalizira vsa produktivna sredstva in da tem načelom sledeč, napravi konec razrednim bojem ter ustanovi socijalistično družbo, ki bo zagotovila vsem duševnim in manualnim delavcem po najpravičnejši razdelitvi popolno plačo za njih delo. b) Ustanovitev prave »Zveze narodov", ki bo morala obsegati vse narode, in katere naloga bo ohranitev svetovnega miru. Za dosego teh ciljev uporablja delavski razred tri načine boja, izmed katerih se naslanja vsak na drugačno stopnjo razvoja in izpolnjuje svojo posebno nalogo. Te različne organizacije morajo kot avtonomna telesa vedno stremeti za tem, da v raznolikih državah kar najbolj uveljavijo svoj vpliv in utrjujejo mednarodno družabnost. Ker pa imajo te organizacije skupen cilj in je vsaka izmed njih pravzaprav le del enega edinega velikega gibanja, se ne sme zamuditi nobene prilike, da se te organizacije kolikor mogoče zbližajo in za ohranitev miru skupno delujejo. II. Pravila. 1. Internacijonala je združenje narodnostnih sekcij in obsega vse delavske, državne ali narodnostne organizacije, katerih pravico do avtonomije ali neodvisnosti Je zbor priznal. 2. Narodnostne skupine določajo same svoje zastopstvo pri organih Internacijonale. Njihova dolžnost pa Je, da se ozirajo na pravice manjšin, ki se lahko proti odločitvam narodnostnih skupin pri Internacijonali pritožijo. 3. Stalni organi Internacijonale so: a) zbori, b) mednaroden svet, c) I^vi Sevalni odbor in, č) tajništvo. 4- Z b o r: a) Zbor je najvišja instanca in določa načela. d) Zbor skliče izvrševalnl odbor v sporazumu z mednarodnim svetom. c) Tajništvo razpošilja vabila tajnikom pridruženih narodnostnih sekcij in te to naznaiiijo doma. Nova vprašanja morejo prid na dnevni red samo v sporazumu z mednarodnim svetom ali pa z odločitvijo zbora samega. Mednaroden svet more izročiti vsako vprašanje, o katerem naj bi se na zboru razpravljalo, posebni komisiji v pretres. Poročilo komisije mora biti razdano še pred zborom. Zbor ima pravico, da odda svoje do" > “. '.m komisijam. č) Dnevni red določa mednaroden svet po predlogih sekcij in sicer v zadnji seji pred zborom. d) Sekcije ali stranke, ki so poslale na zbor, svoje zastopnike, morajo predložiti izčrpano poročilo o svojem delovanju od zadnjega zbora. To poročilo morajo pravočasno razdeliti. Na zboru ga podajo v navadnem govoru. c) Narodnostne sekcije imajo pravico odposlati toliko delegatov, kolikor znaša trikratno število njim pripoznauih glasov, t. j. najmanj šest ia najvv« šestdeset, t..ko da more biti vsaka sekcija v vseh zborovih komisijah zastopana. Sekcije pa ne morejo zastopati na zboru člani drugih sekcij. Imena delegatov morajo biti naznanjena mednarodnemu tajništvu najmanj en mesec pred zborom. Mandate pregleda mednaroden svet, ki se v ta namen na predvečer zbora snide in poda o tem poročilo. f) Glasovanje se vrši osebno, izvršiti se more — če to zahtevajo najmanj tri sekcije — tudi po raz-predelbi, ki se giblje med 3 do 30 glasovi. To razpredelbo sestavi mednaroden svet, ki jo — če treba — tudi revidira. Glasove si razdelijo sekcije same. V slučaju, da se ne zedinijo, odloča pravomočno mednaroden svet. g) Predsednika zbora določi mednaroden svet. 5. Mednaroden svet se snide v času med dvema zboroma najmanj dvakrat — devet mesecev po zboru in šest mesecev pred novim zborom. Vsaka pridružena sekcija ima pravico poslati dva delegata. Potni stroški se plačajo iz skupnega fonda. 6. Izvrševalni odbor se shaja najmanj vsako četrtletje enkrat in sestoji iz devetih članov, vstevši predsednika mednarodnega sveta, njegovega tajnika in blagajnika. Člani izvrševalnega odbora morejo biti voljeni iz vseh narodnostni.1! sekcij. 7. Tajnika imc;:.ije mednarodni svet. Ta opravlja administrativno delo L; imenuje osolje. V L . ..urednik slučajih je tudi opravičen mesto mednarodnega sveta sestavljati zbo-rove resolucije. V sporazumu z iz-vrševalnim odborom je enako upravičen sklicavati upravne konference s posameznimi ali vsemi narodnostnimi tajniki. 8. Izvrševalni odbor je upravičen sklicavati konfereace s posameznimi ali z vsemi parlamentarnimi skupinami. Tajnik opravlja obenem funkcije interparlarnentarnega tajnika. 9. Tajništvu je pridružen tiskovni urad, ki se posebno peča z organizacijo in razširjanjem delavskega in socialističnega tiska. Tiskovni urad bo razen tega izdajal bulletin v treh jezikih, ki bo uhaj; 1 n: jmani vsako četrtletje in bo objavljal vse važne dokumente pridruženih organizacij kakor tudi parlamentarnih skupin. Vsaka narodnostna sekcija se obveže, da bo najmanj dvakrat mesečno objavljala bulletin, v katerem bo seznanjala organizacije drugih dežel z dogodki v lastni deželi. 10. Organizacije, ki so zelo oddaljene od sedeža sekretarijata, lahko imenujejo stalne delegate, katere bosta izvrševalni odbor in tajništvo vabila na posvete o vseh vprašanjih, ki se tičejo njihovih organizacij. 11. Mednaroden svet je opravičen imenovati stalne delegate, ki bodo posredovali med sedežem predstavništva in odborom narodnfli sekcij s posvetovalnim glasom. ,Ti delegati ne morejo pripadati organizacijam, pri katerih sodelujejo. Dnevne vesti. Proč z ovaduštvon? Po nacionalni osvoboditvi izpod avstrijskega jarma smo se oddahnili. Napočila naj bi doba, ko se bomo mogli z vso našo prirojeno nam silo razmahniti. Razmahniti pred vsem kulturno. Nastopila je stagnacija. Hlapčevstvo izza starih časov se je izpreme-nilo zdaj v »svobodni« Jugoslaviji v zahrbtnost, hinavščino in ovaduštvo — naravno, da pod krinko nacionalizma. Nacijonalni čut je bil v starih avstrijskih časih poštenejši, narav-nejši. Saj se je šlo za ohranitev slovenskega živi ja predvsem v kulturnem boju. Gospodarsko smo se branili s pridnim delom. Da smo se povzpeli do naše kulture, se imamo zahvaliti predvsem okolnostim. In kaj opažamo zdaj? Pod frazo nacijonaiizma se 'redi strupen y:ad, ki hoče zastrupiti vse — vse, kar pomeni napredek. To ni več boj za ta-kozvani gospodarski obstoj ali tako-zvano nacijonaliziranje, nego grda požrešnost, nečistost, koriarsfvo, ovaduštvo, sramoten pečat naši kulturi! Nacijonalizem —prostitutka! To je izdajstvo brata nad bratom, človeka nad človekom. Brutalna korupcija se celo kar javno goji! In s tako vriemo, da se pozablja na vse drugo, na socijalno in kulturno delo! Žalostno, prežalo-stno! Vse te umazanosti, ovaduštvo, koritarstvo, odiranje, hlapčevanje — to smatrajo nekateri za naš kulturni napredek! Narkoza ljudstva —nacijonalizem — je hrana vseh pijavk, ki pijejo kri narodu. Ali se ne sramujete — in še celo vi, »kulturni« delavci! Ali se ne raz-jočete nad to sramoto? Ali naj nam grda strast popači še to kulturo, kar smo si jo v težkih bojih pridobili? In še vedno: vsak dan ovaduštvo! Kdaj se bo nehala ta tragedija, ta samomor?! Stanovanjska kriza v Ljubljani. Ljubljanski župan je napisal v soboto člančič, kjer piše o stanovanjski krizi v Ljubljani. Pravi, da ima dr. Žerjav nekakšne načrte, ki jim je župan nasprotnik. Namerava namreč izganjati ljubljansko prebivalstvo, delavstvo siliti v neprimerne barake, če bodo kdaj, gotove rekvirirati skratka stanovanja po nekem načelu, ki, kakor pravi župan, ne more doseči drugega, kakor le večjo krizo; rekvirirati hoče tudi razna rodbinska stanovanja itd. itd. Ljubljanski župan ima v tem oziru prav, da take odredbe ne bodo zalegle in da je stvar treba prijeti drugače. Celo poletje je že skoro minulo, pa se v tem oziru ni storilo prav nič. Dovoljen je kredit, materijala je že nekaj in vendar čaka slavna vlada, da pride zima in na stotine rodbin bo moralo živeti v neprimernih luknjah in brlogih. To je brezvestno. Namesto, da se slavna vlada toliko bavi s persekucijami, da »čisti« in preganja žrtve denuncijacij, naj bi se raje lotila res koristnega so-cijalnega dela. Gospodje nimajo pač zmisla za resno in pošteno delo, zato smemo pričakovati, da bodo ljudje po zimi zopet — trpeli. — Da, da! Neumestno se pa nam zdi, da bi se nekateri centralni uradi vlade selHi iz Liubljane, kakor svetuje župan. Že dar'’s ni dočakati rešitve posameznih vlog in zadev, vrhutega bi se morale izseliti rodbine, ki imajo šrlske clroke. Mi ne dostavljamo (emu drugega, kakor da naj se že enkrat pokaže, kako znajo delati... Zverinski umor v Tržiču. lY petek, dne 11. t. m. je izvršil delomrzni Leopold Seydl v Tržiču na Gor&nJJrcra ne;;r.cIiSan umor. Tega dne popoldne je prišel Seydl, rojen na Gorenje Štajerskem, 1< spe Brela, soprogi delovodje pri tvrdki Kozina, v Pristavo pri Tržiču ter ji ponujal sladkor. Pripovedoval je, da ima sladkor spravljen nekje v gozdu ter namigaval, da bi šla hčerka ž njim in prinesla sladkor domov. Gospa Brela nič hudega sluteč, je poslala hčerko Milado z Seydlom po sladkor. V „FlisoveiU borštu11 jo Seydl Milado najbrže zlo.-rabil. Dekletce se je seveda branilo* a zločinec ji je zadrgnil vrat s tanko verižico in še z vrvico. Odvzel it je tudi uhajie iz ušec. Ko Milade 16 ni bilo domov, so bili starši zanjo V/ skrbeh ter so jo šli iskat. A ni je bi-', lo nikjer. Prišel je večer, minila $ ' noč, a hčerke še ni bilo domov. Raznesla se. je govorica, da je Mihda Duplem. Oče se poda tja, toda na*, ključje je hotelo, da se je srečal Z; Seydlom, ki ni hotel nič vedeti o Mi-, ladi. V soboto dopoldne se je bil odpeljal Seydl / Kranj, da proda uhane umorjene deklice. Sum je tekaf letel na Seydla. Orožniki so mu bili za petami ter ga aretirali. Seydl pa? ni hotel povedati, kje je njegova žrtev. Ko so ga orožniki gnali, da jitUj pokaže kraj zločina, jih je namenoma vedel v drugo smer, trdeč, da' se ga je dekle zbalo, mu uteklo terf padlo v globok jarek, kjer se jo najbrže ubilo. Slednjič so t . vendafc našli mrtvo Milado. Ko so orožniki gnali Seydla zoret v Tržič, ga je hotelo prebivalstvo linčati. Red s&. vzdržali orožniki le s težavo. Včeraj so Seydla izročili deželnemu sodišču v Ljubljani. — Zločinec se izgovarja na domače prepire, ki jih j$ vedno imel v rodbini. Umor je žalor'. sten, grozen pojav, ki je kljub temu,; da je zločinec alkoholik, vendari skrajne obsodbe vreden in kaže nati propalost zastrupljenega alkoholika*/ ki naj je postal že zaradi socijalnih* razmer ali naravne dispozicije alKo-holik in zločinec. Drobno. — J„_w.uc. M a željo nekaterih članov podružnice kovinarjev na Jesenicah, sklenil je odbor otvoritf* pod vodstvom g. iv. Hladnika, tečaj za elementarno izobrazbo zanimajočih se za učenje, svojih članov in njih svojcev. Poduk se vrši v 5. razredu v slovenski ljudski šoli na Jesenicah, vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 19. ure. Poučuje se, slovenski jezik, pisanje in slovnica, računstvo, zemljepis, geometrija in to vse od samega začetka. Predava se tudi o higijeni. Sedaj je vp: "ih črez 50 moških in žensk. '1 *« je vsakdo, kdor ima resno vo;jo in željo naučiti se najpotrebnejše stvari. Osobito se vabi mladino obojega spola. V izobrazbi je moč proletari-jata! — Podružnica društva kovinarjev na Jesenicah. — Poštni promet. Vsled izjemnih razmer in tehničnih težkoč za nekaj časa prekinjeni celokupni poštni promet se je zopet otvoril pri naslednjih poštnih uradih naše Koroške: Bela, Borovlje, Črna pri Prevaljah', Dobrlaves, Guštanj, Labod, Pliberk', Podrožčica, Prevalje, Ruda, Sinča-ves, Sv. Pavel v Labodski dolini, Velikovec in Zgornje Trušnje. Pri ostalih naših poštnih uradih ra Koro- vporabo svojih živcev, svojih možgan, svoje krvi; za svoje ime, svojo čast, sveje trpljenje; račun za svojo morebiti skvarjeno bodočnost' Ne, nji je pristojalo, da predlo« najin prvi račun. In jaz nisem ugovarjal. Svoje večere sem prebil v kavarni, blodil nato po ulicah in razmišljal o problemu degeneracije. Cemu občutimo tako trpko bolest, ako vidimo človeka propadati? V tem tiči nekaj protinaravnega, kajti narava zahteva osebni napredek, razvoj in vsak korak nazaj razodeva razkroj sile. Pravtako v socialnem življenji!, kjer stremi vsak po tem, da bi dosegel najvišje gmotne ali duševne viške. Odtod se Javlja v nas to tragično čustva, ki nas objema pred padcem, tragično nalik Jeseni, bolezni, smrti, To ‘ženo, ki Je še ni bilo niti trideset let, sem videl mlado, lepo, odkrito, pošteno, iskreno in fino; ah, in v dveh letih je take izpadla, tako globoko padla! Hotel sem za trenotek vzeti Krivdo ndse, da bi zmanjšal njeno: to bi mi bilo v tolažbo. Toda jaz Je prav zares nisem mogel vzeti nSse, kajti jaz sam sem Jo navdahnil s kultom lepote, z ljubeznijo do višjih stvari, s hrepenenjem pc plemenitih delih; dočim se je ona navzela neprijetnih manir igralcev, sem postal Jaz plemenitejši. sem se navzel šeg boljših ljudi in sem posnel njih naobraženo govorico; naprtil sem si tisto vzdržnost, ki kroti razburjenost in po-željenje ter je viden znak naobraženega človeka. V ljubezni sem sledil skrajnemu devi- štvu, prizanašajoč svoji sramežljivosti, vedno na straži proti vsem in vsemu, kar bi žalilo lepoto in dostojnost; kajti to dvoje je. vsled česar človek lahko pozabi na živalsko stran akta, ki je po mojem čustvu boli duševen nego telesen. Jaz sem prilično grob človek, nikoli nizkoten. Jaz ubijam, toda ne ranim. Po potreb! nazivatn stvari pri njih pravem imenu, toda nikdar ne zbiram zakritih dvoumnosti; svoje domisleke si izmišljam sam, kot mi pridejo na um, kot J8i izzove situacija, toda dovtip iz operet ali šaljivih listov si ne prisvajam. Jaz cenim snažnost, čistost, lepoto v življenju in se odrečem obedu, ako nimam zlikane srajce. Svoji ljubici se nikoli ne pokažem napol oblečenega ali v copatah; ponudim fi prf-prost košček kruha z giaslom in ča*o piva, toda na belem namiznem prtu. Jaz ji torej nisem dajal slabih vzcrledov; po meni ona ni propadla. Ne ljubi me več Zato mi noče več dopadati. Ona pripada iavr !i; s tem Je postala javna vlačuga, ki predloži naposled obračun za toliko in toliko noči! ... Naslednje dni sem se zaprl v kn, 'ci. Žaloval sem po svoji ljubezni, po svoy krasni, brezumni, nebeški ljubezni. Vse je biio pokopano. in bojišče, kjer so se vršile ljubezenske borbe, Je ležalo tiho. Dva mrtveca in toliko ra njenih, da je bila utešena ženska, ki ni bila vredna niti enega para obrabljenih čevljev. Ako bi njena poželjenja služila vsaj smotreri ploditvi, ako bi jo vodil vsaj nezavedni nagon vlačug, ki so matere in ki se udajajo vsled tega. da se udajo. Toda ona je zavračala otroke, porod se ji je videl nekaj nizkotnega. Protina* ravna, je poniževala materinski čut do nizkotnega naslajanja. Na ta način Jo je Kmrlo, d». pusti izumreti svoje pleme, ker je čutila, da ]c degenerirano stvorjenje, ki propada; in da bi zakrila to propadanje, je vila fraze, da je treba živeti za višje smotre in za človeštvo. Zoperna mi je bila in hotel sem jo pozabiti! Ob vrstah knjig sem stopal gori in doli, ne da bi se mogel iznebiti tiste proklete more, ki me je zalezovala. Nisem je več poželel, ker se mi je gabilo, toda po nekem globokem sočutju, po malone očetovski nežnosti sem se čutil odgovornega za njeno bodočnost. Če bi jo prepustil sami sebi, bi slabo končala, bodisi kot ljubica baronova, bodisi kot ljubica kogarkoli. Nezmožen, da bi jo dvignil, brez sreč' stev, da bi se izkopal iz močvirja, kamor a se udrla, sem se udal, da ostanem priklc n nanjo, najsitudi sera moral gledati njeno i ro-padanje. Pri tem sem propadal jaz sam, ker je ugasnila v meni sl£ do življenja in dela. Nagon samoohrane, vsaka nafta Je bfla mrtva. Ničesar nočem, ničesar nisem poželel; postal sem tako odljuden, da sem se često okrenil pred vrati svoje gostilne, opusti! kosilo in se podal domov, da sem legel rano spat na svojo zofo in se zagrebel pod odejami. Kakor do smrti ia- njena žival, sem ležal tara otopel, s prazno glavo, ter nisem mogel ne spati ne misliti, čakajoč bolezni ali konca. Nekega dne pa sem se vendar podal v gor stilno in sedel v skrit kot posebne sobe, v. kateri so se sestajali zaljubljenci in skrivale ponošene suknje, oboje iz bojazni pred dnevna svetlobo. Tu me je predramil znan glas iz mojih sanj: nekdo mi je želel dober večer. Bil je propal stavbenik, izgubljen društveni član nekdanje boheme, ki se je bila zdaj razkropila po svetu v vse vetrove. — Torej vendar še živiš? le rekel in mi sedel nasproti. — Malo še... In ti? — Še precej... odpotujem jutri v Pariz... sem podedoval po nekem oslu desettisoč kron. — Da bi ti teknile! — V svojo nesrečo moram to dedščino sam pognati. — Nesreča ni tako strašna, ker poznam nekoga,Jd bi ti prav. lahko, pomagal..» -»*• Zares? Ti bi me spremil?,,’, — Pri tej priči. — Torej: velja! — Velja! — Jutri vččer, ob šestih, v Pariz..*/ — In potem... — Krogljo v glavo! — Hudiča! Odlcod imaš takšne misli? — S tvojega obraza, ki izpričuje sainoj JUod, (Dalje prib.J T»*;m ' aBacam > 1ateta NAPREJ, Stran 3. Steni, Kafer! poslujejo za sedaj samo za pisemsko pošto, se uvede celokupni promet, čim bodo tehnične ovire odpravljene. . Društvo obrtnikov In obrtna zadruga v Kranju priredita v nedeljo, 20. t. m. v Kranju obrtni dan združen z dopoldanskim zborovanjem in z ljudsko veselico v Zvc~di. — »Uradni lit“ št. 118. prinaša tiaredbo o ustroju ministrstva narodnega zdravja. — Poprava bclgrajskega vseučilišča. Te dni so pričeli s popravljanjem vseučiliškega poslopja. — Smrtna nesreča. V soboto, 12. t- m. se je ponesrečil v rovu v Hrast-Tku sodrug Kaluža. Bil je v vojni in v rijskem vjetništvu. Vse je pretrpel z nado, da se vrne med svojce. Tu med svojci ga pa je zadela nesreča. 1 uk je rudarski stan! Mirno spavaj! — Živina za Belgrad. Belgrajska občina je prejela 205 glav živine, ki se bo odstopila onim meščanom, kateri dokažejo, da jim je bila živina rekvirirana po sovražniku. — Železniški most med Kapele-Batrtne in Pežego zgorel. Leso.* železniški most koncem vasi Jakšiča Čez Orljavo je zgorel v noči od 8. na t. m. Ogenj je bi! od neznancev Podtaknjen. Železniški promet med Kapele Batrino in Požego je vsled fega ustavljen. Takoj se je pričelo z novo zgradbo, okoli 10 metrov, daljšega mosta iz lesa. — O tvorila se je redna avtomobilska zaveza: Celje Žensko zdravilišče toplice Dobrna. Historija o trafiki. . Svojo mladost za seboj, svoje £drat je na bojnih poljanah, pred seboj j a negotovo bodočnost, ni vraga, ha bi me časih ne obšla siaba volja. Ta slaba volja raste, če sem slabo Več* rjal, če moram računitl, kako bi Spravi! toliko denarja ali mark skupaj, da bi zneslo za četrt vina, ali tudi če inoj nekoliko nezanesljivi ideal, moja globoko ljubljena brhka Lojz5ka, ki kraljuje kot prva in Zadnja natakarica v vinarni pri »Zlati žabi«, nad dovoljeno mero izkazuje gostom svoje človekoljubno srce t ri »Zlati žabi« imamo mi invalidi svojo posebno mizo. svoj kot izgovorjen, saj tako nekako od 5. do 7. ure zvečer. Do 5. ure sede pri naši on,Z' Penzijonisti, od 8. naprej pa dohtarji in profesorji, ki se pričkajo Prerekajo, ali kakor oni pravijo, ueoatirajo: ali se lažje nasitiš z grščino, ali postaneš z latinščino bolj Pameten in kar je še lrt gih takin svetovnovažnih vprašanj. Od pete do sedme pa vladamo, kakor sem že povedal, mi, kar nas ie invalidov. Časih prisede tudi kak neinvalid k naši družbi, ki se pfi mora gimerno skromno vesti, ker to ne e, da b: imel morda glavno besedo V našem krožku morda celo kak rekn t. Zadnjič sedim tako zamišljen in sam pri nizi, ko prisede k meni Jantarjev Francelj, tisti, ki pri glavarstvu v Kandiji piše. Dolgo let se že nisva videla, čeprav sva že stara Prijatelja, še iz časov, ko sva v šoli n- grabnu skupai hlače trgala. — »Veš, ti Čobrov Jaka, jaz bi se r*:; irofe« mestu čisto nič kislo ne d ' 1 •. kij pa je, če si invalid? Kla-> ue išiaS. In zato je vse eno, če na,iš svojo desnico tnalo pofrder-Ce”a \evo nogo malo šepaš. Sma"o« pa tisti' ki le sploh v , ? j s! prt s°cijalnem skrbstvu vzeli, da invalide tolaži _ tudi »tega _______ u vzeli, da invalide tolaži — tudi dobro« sem si mislil, rekel pa nlseni nič. — »In potem«, nadaljuje zgovorni prijatelj, — »He! nas invalide tudi vse protežira, za ras je vse tukaj: denar, službe . .. trafike«. — Že sem mu hotel nekaj reči, za kar te zadnje čase sodišča bolj zašijejo, kakor če bi verižH in odira! ljudi 5 let neprenehoma, — a začul sem Sladko ime »trafika«. In tako} se m! P razvedrila v črnih skrbij temtni 'tavajoča duša. — »Da, trafika, vidiš, to bi bilo nekal zate, Jaka, vidiš tega se po-Primi, ta ti ne more uiti«. . — »Da, trafika«, govorim kot v polsnu za njim; »kako za vraga, da §a to nisem mislil!« In mahoma sem ji narisal prijetno sliko pred seboj. P* pr. zunaj Je mraz, da drevje poka, »* pa sedim Ippo na gorkem, pa ?ride 'črnolasa Angela iz gostilne pri lojnem močerada« ali pri »Pravem arem Kovaču« in nabere in nakupi •žinke, portorike, trabuke, egip-™nk'e itd. itd. Mi pa spravljamo denar in obiramo reberca, in stisnemo <«aK kozarček, pa invalidi smo, in dobro se nam godi. — Ali pa pride gospod doktor Znablar, in g. občinski svetnik Mismomi — eh, kal bi ~ vorM luštno bo, fletno bo, in tra-, te bila naš«, prav naša«. Namreč tisti večer. Spil sem ga na ta račun še en četrt, in potem krevsal počasi domov. A že domov grede, ni bila tista trafika več tako neoporečeno »naša«, kot v vinarn? pri »Zlati žabi«, in drugo jutro sem čutil tako neko čudne vrste mačka. Po kosilu odidem v »Zvezdo« in obvestim širši krog svojih prijateljev o svoji nameri. Trem se je zazde-halo pri mojem odkritju, štiri so se mi porogljivo nasmejali, Ivan Kosmač pa, pi sicer ni bil profesor, pa je vseeno vedno v vsem prav imel, je vprašal: — »No, pa imaš kaj protekcije?« — »Protekcije: čemu mi pa bo protekcija, invalid sem, za delo, kjer se stoji ali hodi nisem, in za delo, kjer se kaj prijema ali kaj natančnejšega dela, tudi ne, saj^so trafike vendar za nas invalide«. Kosmač se mi je pomilovalno posmejal, vrgel dogorel čik od sebe, ter dejal: — »Škoda za štempeljne!« ter odkrevljal bogvedi kam preko »Zvezde«. Ta izjava me je sicer zadela, kakor bi me kdo polil s curkom vode, ali kaj vraga. »Jaka, kaj se boš bal, ti si junak, ki si je prislužil svoj čas veliko in malo srebrno, ti le poskusi. Brez poskušnje ni nič«. Kakor rekel, tako storil. Spomnil sem se, da sva z Anžurjevim Ga-šparjem, ki je pri financi za uradnega slugo, stara znanca, in napotil sem se k njemu za potrebna pojasnila. Anžurjev Gašpar je bii že trideset let v državni službi, in je bil kar ga jaz poznam slabe volje. Držal se je vedno tako, kakor bi prav kar zajokati hotel; pa do joka ni prišlo; ali svoje govorice iz mladih let ni pozabil, in zategnil jo je po Dolenjsko, kakor bi ravno prišel iz Struške doline. — »Ta bo vedel vse« si rečem In že ga zagledam, ko ravno lcoraca pod pazduho noseč šop aktov do koridorju obširnega svojega urada. — In res je skoro vse vedel. »Koga? trafika?« se je začudil. »Ali misliš, da imamo trafik, kolikor je vas invalidov«. In premeril me je od nog do glave, kakor bi stal na naboru, če sem sposoben, da bi mogel prevzeti odgovoren posel trafikanta. Koneč-no mi je povedal, da iz te moke ne bo kruha, pripovedoval nekaj o »pretekejonu« o štempeijnih, sko-mizgnil z rameni, in mi povedal, kam naj namerim svoje daljne korake. Tam, kjer sem bil, sem bi! dobro sprejet. Gospodje so se dobrodušno muzali, čisto resno govorili, in mi stisnili neko tiskovino v roke. To da naj izpolnim, pa da dobim trafiko. Kako sem ven prišel, ne vem. Vem pa, da sem prebiral tisti list celo popoldne, in da sem se zraven smejal, ne vem ali presenečenja, ali sreče, ali česa. Same malenkosti so bile, ki jih je zahtevala financal Samo kakih deset dokumentov, čisto nič več; niti potrdila o cepljenih kozah ali o opravljeni velikonočni spovedi niso zahtevali gospodje, samo krstni list, domovinski list, poročni list itd. , »Listine že spravimo skupaj«, velim, »če prav gredo vsi moji prihranki za nebroj kolekov in taks, katere naj invalid s 24 kronami mesečne podpore utrpi. Pa naj bo, nobena rec ni zastonj!« ,„. , .. Pa to je bila malenkost, usta tiskovina, ki sem jo prejel, je bila tako umeteljno sestavljena, da se pri najboljši volji nisem spoznal na njej, In nisem vedel, kaj naj zapišem in kaj naj črtam. Obrnem se na nekega uradnika, ki stanuje v naši hiši. Gospod študiral 5 minut, 10 minut, pol ure, potem P® vzel tiskovino seboj, češ, da Jo zvečer preštudira. Drugi dan mi pravi, da te kolobocije nerazume, naj se obrnem na takega 'U11Dobro. Napotim se k mlademu advokatu, ki ima tudi popoldne zaradi reklame odprto svojo štacuno, in ga prosim njegove pomoči. A gospod doktor mi je po daljšem študiju izjavil, da to ni njfhova stvar, in da naj grem po pojasnila k financi. Tista pojasnila sem pri financi dobil. Dober mlad gospod mi jih je dal, to se pravi, spisal mi je tiskovino in črtal, kar je bilo treba. To je naredil, ali kaj, ko se sitnosti še-le prično. Financa med drugimi dokumenti tudi zahteva potrdilo hišnega gospodarja, da mi je za slučaj podelitve trafike, lokal na razpolago. Hajdi torej na pot. sicer brez denarja v žepu za najemnino — od kod naj ga dobim? Pa saj ljudje podpirajo invalide. Čotam od trafike do trafike, a povsodi isti porogljivi smeh: »Le iščite si prostora, ali mislite, da more hišni gospodar komu stanovanje odpovedati?« Kjer ie na bfl trafikant sam hišni gospodar, dobro re- jen pek, gostilničar, mokar? Se misliti ni bilo, da dobim potrebni lokal, in makari, da bi imel denar. »Niti ne rabim ga denarja!« sem jezno vzkliknil. »Počasi prijatelj!« mi je reklo nekaj takega kakor vest. »Kaj pa kavcija? Ali ne veš, da imaš založiti 300, 500, 1000 in še več kron?« — »Kavcija, vraga, na to še mislil nisem!« dejem in mrzel pot me oblije. »Odkod naj invalid, ubog invalid kavcijo vzame?« Rešila pa me je moja zlata Lojzi-ka, in mi zaupala 500 kron, s katerimi sem opremil in podprl svojo prošnjo, seveda brez potrdila, da Imam zagotovljene prodajalnične prostore. Pa kaj to, to je malenkost, in sedaj Je trafika gotovo naša. Prehodil ali bolje prešepal sem zanjo kakih 200_ kilometrov hoda, prečakal in preždel sem na rotovžu, v farovžih, na polt-cfji itd. kake dva tedna, z Lojziko sem se zaročil, — ali trafika bo moja, mi luštno bo. Od tedaj je preteklo nekaj tednov polnih upov in pričakovanja. Lojzika mi je povedala, da imam pri njej kredita za 20 kron na vinu, ln 10 kron na cigaretah, in od starega Žabarja si tudi ni dala več vsega reči, ne! Konečno je pa le vendar prišel dan, ko mi je pismonosec prinesel debelo pismo od finance. Ampak v tem pismu je bilo zapisano, da je mojo trafiko dobil drugi, in da jaz nobene nisem dobil. Lojzika je ob tej novici jokala, jaz pa sem zaklel, kakor bi se za-blisknilo na štirih krajih sveta, in odhitel terjat pojasnila k financi. Prvi, ki mi pade v roke, ie Anžurjev Gašpar. Revež! — »Kaj?« ga nahrulim, »kaj je z mojo trafiko? Komu ste pa dali vse trafike, kaj?« — »Kaga? Kaj ti najsetn pravu?« se odreže Gašpar. »Trafike nčso za vas, kam pa prijdemo?!« — — »Komu ste jih oddali?« ponovim grozeče. — »Kamu? no ja — odvrne Gašpar mirno. Anu je dabiv en major, ki ima levi mazinec spahuje«; anu, gaspa od enga obrstlajtnanta, k’ se ji je mož pri konjski dirki ubrv. na nejma revca druzga, kakr anu viiu; anu... nu, jast ne vajm, kdo je že vse dabiv ... tvoju je pa dabiv ga-spud Pollak.« — »Gospod Pollak? kateri gospod Pollak?« — »In nu ja, ta ta bogati Pollak, ki majo ledrfabrko « To mi je bilo preveč. Navzlic svoji pohabljeni nogi sem preiete! stop-njice do prvega nadstropja, in pred-no sem vedel, kaj in kako, sem bb pri gospodu poverjeniku za finance. — »Kak zakaj, kako,« tako nekako sem govoril in vpraševal in in- terpeliral. , Gospod poverjenik pa mi mirno odgovore: »Da je gospod tovarnar Pollak trafiko dobil, to je vendar čisto v redu. On je tudi spolnil vse pogoje, katerih vi žal niste spolnili. On je imel že preje velike zasluge za Avstrijo, katere sedaj kar lepo nadaljuje, seveda za Jugoslavijo. Nadalje Je mož star, in torej podpore ootreben. Tudi ni prosil samo za eno trafiko, ampak za vse, in za vse založil varščino, kar pa vi iz neumevnih mi vzrokov niste storili.« Tako mi je pojasnil zadevo gosp. poverjenik. — »Ali«, m sam gospod bog mi je dal to dobro misel — »kaj pa z lokalom? Lokala pa Ie nima! Jaz sem bil sam pri mokariu na Starem trgu in sem prosil za prostor, pa mi ga ni hotel dati, in mi je tudi rekel, da prostora za trafiko nobenemu ne da, dokler bo hišni gospodar — on —.« »Resnico je govoril mož,« odvrne z avtoritativnim mirom gospod poverjenik, »golp resnico Tudi gosp. Pollaku ni hotel 00stopiti lokala.« »In«, ga prekinem, »kako pa potem vendar«. — »ja vidite,« razlaga g. poverjeni g. Pollak je hišo od mokarja enostavno kupih in tako> ž njo do lokala prišel. In i^0 storiti, je bilo seveda tudi vam popolnoma na prosto dano.« ' , . Uvidel sem, da nimam prav. in odšel sem. osramočen, kaj hočem! Pred glavnimi vrati pa sem iz dna srca vskHknil: »živela............1« Pismo iz Novega mesta. V „Napreju“ od 20. p. m. smo či-tali notico glede Novomeškega županstva in njega paševanja, zadeva je resnična o vsem, le to bi dvomil, da ima naš okrajni glavar res intimne zveze z g- Županom, kakor jih je imel prejšnji okrajni glavar baron Rechbach, kateri jo pospeševal njegovo paševanje vsestransko. Re#-nično pa je, da ima poverjeništvo za notranje zadeve povsem gluha uše- sa na razne pritožbe, katere je izročila osebno deputacija vseh treh strank gosp. poverjeniku samemu. Obljubil je deputaciji, da bo zadevo pustil preiskati po okrajnemu glavarju g. dr. Vončini. Preteklo je več mesecev, da je prišlo do zaslišanja nekaterih strank, dognano je tudi, da so se dotične pritožbe izročile v preiskovanje g. županu samemu. Zaslišal je pred vsem stražnika g. Lubija, ki pa ie vkljub teroriziranju odločno vztrajal pri tem, kar je navedel v pritožbi, in dal ponovno na zapisnik. Proti temu zasliševanju se je poslal brzojavni protest. Ne gre, da bi župan, ki je sam prizadet, vodil preiskavo. Zahtevalo se je, da se poveri nadaljno preiskavo na vse podane pritožbe nepristranski vladni osebi. Kakor znano, so vse ovadbe romale vsled tega protesta po zaslišanju par oseb zopet v Ljubljano. Ker je zopet dalj časa preteklo in ni kakega rezultata, si usojamo vprašati javno, kakšnega mnenja je poverjeništvo za notranje zadeve v tej stvari. Kljub temu pa pašuje neomejeno župan po svoji lastni volji naprej, ne oziraje se na občinski zakon in na njegove odredbe. Občinsko apro-vizacijo vodi župan sam. Kako jo vodi, se razvidi iz pritožb, ki so bile predložene poverjeništvu notranjih zadev. Občinskih proračunov ni bilo od leta 1913 javno razpoloženih. Občinske doklade so se pobirale po 45 %, dokler se ni eden veleposestnikov (je že vedel zakaj) leta 1917 pritožil proti temu, nakar so se doklade stornirale in omejile na 15 7» kakor določa občinski red. Na pritisk finančne uprave, da se mora dostaviti proračun za leto 1918 in razpisati 45 % doklade, je sklical g. župan 31. maja občinsko sejo, pri zaprtih vratih, da javnosti ni bilo pristopa in so določili 45 7» doklade in sestavili proračun za leto 1918. Ker se pa v znuslu občinskega reda ne morejo občinske doklade določati za pretekla leta, marveč samo za naprej, bi se imele logično pobirati doklade za leto 1919. Značilno pa je to-le: Neki tukajšnji občan ie v uradni sobi vprašal gospoda župana: kako more občinska uprava izhajati v teh časih s 15 % dokladami, ko je bilo že pred vojno s 45 % težko. Župan reče: občinske finance so v tako dobrem -da bi občina za tekoče leto 1919 lahko izhajala tudi brez 15 % doklad. Da sc pa te pobirajo, j-,za-yl' vil občinski odbor, ki Je to sklenil v času njegove odsotnosti. Vprašanje je sedaj, odkod pravzaprav vsi ti dohodki prihajajo. 45 °jo doklade donašajo letno 10.000 kron, točna štantnina in tržna pristojbina je v mirnem času donašala okroglo 7000 kron, ki pa je v vojnem času odpadla vsled omejenih t sejmov. Vžitnina na žganje in pivo I je donašala okroglo 3000 kron. Ze to bi donašalo letno 20.000 kron. _ K tem pa se mora vpoštevati iz-vanredne poviške v vojnem času kakor tudi sedaj. To so razne vojne doklade mestnemu osobju, vojaške nastanitve in nebroj drugih zadev. Ako 15 c,n doki;--- donašajo c. 33 K, drugi dohodki, n. pr. na pivi in žganju so gotovo po večini oupadh, kako se zamore potem izkazovati tako sijajno in ugodno občinsko stanje? -iti Ne moremo si drugače to tolmačiti nego stem, da je vse potrebščine pokrivala občina iz dohodkov aprovizacije. To domnevanje se potrjuje, ker se brani župan dovoliti vpogled v aprovizačno knjigovodstvo! . Ali je pravilno, da morajo to breme nositi pred vsem ubožm sloji, ki so bili navezani na drago apro-vizacijo, med tem ko so bili dobro situirani trgovci, _ posestnik! _ m obrtniki, nenavezani na aproviza-cijo, ker so dobili potrebna živila po špekulaciji na lasten račun vedno ceneje od producentov. _ Bilo je pa v njihovem interesu, če so se pobirale znižane 15 % doklade, namesto petkratno povišanih, kar bi se smelo z vsem upravičenjem pričakovati, ker so razni dohodki odpadli, in izdatki pri občinski upravi pa znatno narasli. Pride pa čas in ž njim tudi vsa odkritja, za kar je še danes javnosti prikritega, za vse napake, je odgovoren župan in občinski odbor ter vlada sama, ki ne upošteva pritožb. In da so razmere v naši občim nezdrave, pove sledeča okolnost: Iz občinskega sveta je izstopu 30-letni odbornik in načelnik gospodarskega odseka g. Makso Brunner. Da je ta velezasluženi mož odstopil, Je pripisovati postopanju župana Karte Rožmana. O. Brunner dobro v«, kaj se kuha v Novemmestu, — ye 'dobro, da ne mara in ne more prevzeti kot tak nikakih intrig od strani Novomeščanov — zato je raje odpovedal pri zadnji seji občinskega odbora?? svoje častno mesto. Ljubo bi nam bilo, da bi nam g. Brunnner poročal, kaj ga je do tega koraka privedlo. Čuje sc, da v kratkem odstopi več odbornikov. In vlada spi! Danes se vrši ob 19, uri v društveni dvorani (Mahrova niša) izredni občni zbor „Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo14 z dnevnim redom; 1. Poročila. 2. Volitev odbora. 3. Raznoterosti. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor. Krojač*! Krojaški pomočniki se nahajajo še v stavki, zatorej svarimo vse delavce te stroke, da ne potujejo v Ljubljano, dokler našim zahtevam ne ugode. ______ Vestnik »Svobode*. Strnišče pri Ptuju. V četrtek, 10, t. m. smo ustanovili podružnico društva „Svoboda“. Na ustanovnem shodu, ki se ga je udeležilo lepo število sodrugov, je poročal sodr. Ko« mavli o potrebi izobraževalne organizacije in razločil delovanje društva „Svoboda“ po raznih krajih v. Sloveniji. Priporočal je posebno mladini, naj pristopi k društvu, kjer bo; imela priliko se izobraževati. Podružnica začne v najkrajšem času prirejati predavanja, diskuzijske večere itd. Uetauuvi se tudi politična šola, nakar že danes ooozarjamo so« druge. Čeprav se jo vpisalo na shodu precejšnje število članov, priporočamo sodrugom, naj razvijejo agitacijo za podružnico, posebno priporočamo starejšim sodrugom, naj pošiljajo v društvo njih sinove in naj agitirajo med mladi 1,0. čim se priglasi zadostno število članov, se ustanovi mladinski odsek, na katerega polagamo največjo važnost z ozirom na politično šolo, ki jo ustanovimo* Odbor podružnice sc izvoli prihodnje dni. — Iz Slovenije. Celje. Nesramnemu poročevalcu „Nove Dobe44 iz Lavodne pri Celju v vednost! V štev. 72. celjska „Nova Doba44 iz Savodne pri Celju prinaša nesramen dopis med celjskimi novicami, v katerem kliče policijo nad našfi pevsko društvo, ki je odsek »Svobode44 ter istemu očita huronsko; afrikansko in bogsigavedi kakšno; tuljenje, ob 1. in celo ob 2. uri po noči po Savudni. Nesramnemu dopisniku dotične novice bodi povedano, da se. pričenjajo naše pevske vaje že ob 8. uri zvečer ter trajajo k večjemu do pol 10. ure, na kar ce zapre vsled policijske ure tudi gostilna ..Zeleni travnik44, kjer se v dvorani iste vršijo pevske vaje. Pevci, ki sami dobro vedo, da se nočni mir ne sme kaliti, se ob določeni uri vedno razidejo brez vsakega tuljenja! Še nesram-nejša pa je trditev, da se od naših' pevcev ob navedenih urah tulilo po cestah baje nemške pesmi. Toliko v vednost nesramneža iz S..vodne. Tudi uredništvu ..Nove Dobe44 bi sveto^ vali, da sc preje o resničnosti takih notic prepriča ter naj pomisli, da J® „Nova Doba44 last Zvezne tiskarne, nasproti kateri mi v bodoče tudi % našimi naročili lahko zavzamem« drugo stališče . . . Odbor „Svobode“ v Celju“. Kultura. Iz pisarne dramskega gledališča. Danes, v pondeljek, gostujejo bivši člani tržaškega gledališča, ga. S. S. Pavlinova, g. J. Martinčevič in bivši ravnatelj tržaškega gledališča g. M. Skrbinšek, v Schbnherrjevi pet-dejanski drami „Ž ena — v r a g . Za peek kupljene vstopnice so danes veljavne. Geološki institut. V Belgradu se je vršila seja geološkega društva, na kateri se je sklenilo, da se program društva razširi z ozirom na razširjeno domovino. Društvo bo podvzelo vse korake, da sc osnuje geološki institut za celo kraljestvo, čigar sedež naj bi bil v Belgradu. Fr .S. Finžgar: Veriga. Ljudska Zgodba v treh dejanjih, 2. zvezek Nove knjižnice. Izdala m založila Nova Založba v Ljubljani. Tiskala Jugoslovanska tiskarna. 8 . briga obsega 80 strani in ie tiskana na lepem papirju. Na tretji strani Je Pisateljev avtogram, ki slove: »Zgodba je to in nič drugega, za ogledalo no- stavljena, kako sfrasli in malenkosti porojene spačijo obraz ljudski duši i' jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa vilikih, resnih ciljev, do katerili vodi pot ljubezni. Majnik 1919.« — V »Verigi« nam je Finžgar ustvaril kmečko dramo, ki je. strogo literarno delo, brez teatralike, brez poze, brez patosa. rabula igre je preprosta: Kmeta Marko in Mejač se spreta radi ničvredne verige in se obdolžita' tatvine. Silno sovraštvo se prične, ki tira oba do skrajnosti, da gromadita gren na,greh. Pravico iščeta pred sodnijo, ki pa jima ne more dati notranje sprave, notranje pravice, ki je podlaga za Ijtibezen in mirno življenje. Se le tragična smrt starčka Primoža jn zopet spravi. Ideja igre: »greh rodi greh«, se vleče, ko rdeča nit skozi vse dajanje. — Knjiga se naroča pri »Novi založbi« v Ljubljani in stane. 5 K izvod (denar se pošlje napre!), po knjigarnah pa slane radi draghij-skega poviška 5 K 50 vin. Gospodarstvo. Agrarna reforma. V ministrstvu za agrarno reformo se pripravlja na črt o ustanovitvi posebne komisije za organizacijo razdelitve velikih posestev v začasni zakup. Po novem načrtu bi tekoče leto dobili kmetje dvakrat več zemlje v obdelovanje kot preteklo leto. Uvedba promeia denarnl*i oošl* Uitev v pismih In paketih (zavitkih) ,ned Belgradom in drugimi deli kraljestva SHS. Ministrstvo za poT;to in brzojav je odredilo z odlokom štev. 14.201 od 14. junija t. L, da se uvede začasno samo med Belgradom (razen pošt v notranjosti Srbije) in dru simi deli kraljestva SHS (izvzemši Banat, Bačko, B a rano n Črno goro) promet denarnih pb?iljatev v pismih in zavitkih. Pristojbine, katere rr.ora plačati pošiljatelj’ vnaprej, se zaračunavajo po novi zvišani tarifi. Vrednost pošiljke je lahko označeni v dinarjih ali pa v soon&h in se preračunava po uradnem kurzu. Po tem znesku se zaračunava tudi vred nostna pristojbina. Prodajna cena špirita. Glasom naredbe ministrstva financ v Belgra-du z dne 2. junna 1919, št. 1040, je določena prodajna cena špirita, de-naturiranega s splošnimi sredstvi za denaturiranje, s 530 K za 100 stopenj alkohola, oziroma s 495 K za hi 90% blaga od tovarne špirita, oziroma od kraja, kjer se denaiiiriranje zvrši. — Prodajne cene takega špirita za ve-letržce in prodajalce na drobno določijo politične oblasti, ki bodo tudi kaznovale prestopke glede določenih najvišjih prodajnih cen. < Vprašanje železniških parkov bivše Avstro-Ogrske. Iz Pariza poročajo, da Je strokovna komisija mirovne konference med drugim razpravljala o vprašanju, kako bi se izvršila razdelitev železniških parkov na železnice bivše Avstro-Ogrske, ki pripadalo sedaj Jugoslovanom, CeHoslovakom, Poljakom, Ru-munom in Italijanom. Sedaj vlada v železniških' parkih velika zmešnjava. Med našimi železniškimi vozovi je mnogo vagonov, ki so bili svoičas zaplenjeni zaveznikom in so bili prebarvani- Vse izgleda, da bo komisija v Parizu odločila, da se celokupni bivši avstroogrski železniški park razdeli sorazmerno na dolžino železnic po kilometrih, ki so prišle v oblast novonastalih držav. Borza za poljedelske pridelke v Zagrebu. Trgovski krogi v Osjeku in Novem Sadu so že pred dalj časom sklenili osnovati žitno borzo. Tedaj se pripravljajo v Zagrebu, da sedanji borzi odprejo poseben oddelek za deželne pridelke. S 1. avgustom 1.1. menijo že razširiti delovanje zagrebške borze tudi na deželne pridelke. češki sladkor na Francoskem. „Hrvat" poroča: Francija nima zadostno množino sladkorja. Francoski listi poročajo, da je češka ponudila Franciji 20.000 ton svojega sladkorja po zelo nizki ceni. Nemiri v Italiji. LDU. Trst, 11. Vsled odredbe kraljevega namestnika, izzvane po neredih vsled draginje, da se mora- i ) cene za živila in druge najnujnejše živi jenske potrebščine izdatno /nižati, so skoro po vseh krajih lta-iiie izginila živila iz trgov.'Trgovci Zidajo le zelo malo množin zahtevanih potrebščin. Ribiči ne prinašajo rib na trg. „Gazzeta di Venezia podaja v •-poročilu iz Rima od. 9, t. m. slede- 0 sliko a položaju v Rimu: Ra^1 stavke tiskarjev sta izšla GSTSes samo lista „Avanti“ in „Popo!o Roma-no“. Demonstracije so se ponovile. Splošna stavka kaže,da bo končana. Tekom dneva jc vendar bilo mno- go neprijetnih epizod. Ponoči je vojaštvo bivakiralo po ulicah. Tramvajski vozovi, ki so proti osmi uri zjutraj zapustili reinizo, so kmalu zopet ustavili promet. Demonstranti so posebno naskočili čevljarnice in prodajalnice svinjskega mesa. Ena teh prodajainic je bila popolnoma oplenjena. Mnogo žensk je odnašalo kupe gnjati in slanine. Vsega skupaj je bilo aretiranih 500 oseb. Obe delavski zbornici sta objavili letak, v katerem poživljajo delavce zopet na delo, ker se je doseglo 50% znižanje cen za živila. Proglas pa ni dosegel svojega namena, ker se delavci niso vrnili na delo. Jutri pojdejo delavci zopet na delo, v stavki pa ostanejo tiskarji. Hud dogodek je zabeležiti, danes zvečer na trgu „Vit-torie Emanuele", kjer so karabinjeri streljali proti demonstrantom. Dva sedemnajstletna mladeniča sta bila ustreljena. Ogorčena množica je naskočila na oddelek karabinjerjev, ki so zopet streljali. Več ljudi je bilo ranjenih. Po tem dogodku še bolj ogorčena množica je hotela linčati karabinjer e. Naskočila je dva kam-jona, od katerih enega je zažgala. Ogorčenost in razburjenost množice prevladuje. Karabinjeri so bili odpoklicani. Iz Vidma na Beneškem poročalo • Vsled draginje je pM.šb dane'; v Spiimbergu do žalostnih ;zgredov. Mastna delavska zadruga je sklicala zborov ar.je, katerega se je udeležila velikanska množica. Oblasti so predvidevale izgrede ter so ukrenile potiebne varnostne odre Ib}. Po zborovanju je množica napadla De Rosine prodajalno, toda posredovali so karabinjerji, ki so množico razgnali. Demonstrantje so nato hoteli iti pred občinsko palačo, toda vojaški kordoni so jim zastavili pot. Množica je začela kričati in protestirati in Je končno naskočila vojaške kordone ter jih predrla. Vojaki so pa začeli streljati s strojnicami, nakar se je množica razbežala. Bilo je pet oseb mrtvih in enajst ranjenih. Bela Kun se pritožuje. LDU. Budimpešta, 12. (Brezžično.) Načelnik ogrske sovjetske vlade In ljudski poverjenik za zunanje stvari. Bela Kun je poslal predsedniku mirovne konference Clemenceauju brezžično brzojavko: Gospod predsednik! V svoji noti z dne 13. junija 1.1. ste mi zagotovili, da se bodo kraljeve rumunske čete umaknile In da bodo izpraznile vse ozemlje, ki je v omenjeni noti zelo podrobno označeno, kakor hitro bodo naše čete izpraznile kraje, ki po Vaši razsodbi pripadejo čelioslovaški republiki, in se umaknile za meje, določene za ogrsko zvezno republiko svetov. 2e v tedanjem svojem odgovoni, in po-znejŠi brzojavki sem izjavil, da bo socialistična zvezna republika sve tov, Ogrska, ki želi preprečiti vsakršno nepotrebno prelivanje krvi, iz polnila Vašo željo. Kakor so pokazala dejstva, sem držal svojo besedo. V svojem odgovoru sem Vas obenem prosil, gospod predsednik, da blagovolite poskrbeti za vsa potrebna jamstva, ki naj nam zagotove, da se bodo tudi kraljeve rumunske čete pokorile naredbam aliiranih' in asoci-iranih vlad. Prav zato, ker sem si prisvojih Vaše naziranje, da oborožena sila ne more odločati o končno-veljavnih' mejah, in pa, ker nisem do- bil nobenega objektivnega jamstva sem izjavil v svoji zadnji brzojavki, da sprejmem kot nekako subjektivno jamstvo Vaše zagotovilo, da bodo kraljeve rummunske čete izpraznile ozemlje, ki se razprostira vzhodno od Tise in ki je sedaj popolnoma opustošeno ter oplenjeno. Vaši mandatarji, gospod predsednik, so Vam brezdvomno izjavili, da so naše čete ustavile bojevanje s čehoslovaško republiko, katero nam je ona sama usi-lila. Dne 24. junija so zasedle tostransko mejo nevtralnega pasu, ki smo ga določili v sporazumu z generalom Pelleom. Kraljeve rumunske čete bi se bile torej morale pokoriti odredbam aliiranih in asociiranih vhd, ki jih vsebuje Vaša brzojavka z dne 13. junija; dolžnost Rumunov bi bila, umakniti se nemudoma na Črto, ki jim je bila predpisana. Otipen primer za njihovo miroljubnost in za njihovo voljo, prilagoditi se Vašemu zažiranju o mejah, priborjenih z orožjem v roki, je dejstvo, da kraljeve rumunske čete kljub Vaši obljubi in Vaši naredbi ne samo niso naredile niti koraka za izpraznitev goriomenjene-ga ozemlja, ampak so celo po /4. juniju na več krajih ljuto napadle. Razume se, da so jih oddelki rdeče armade pri takih poizkusih krvavo odbile. Dasi smo obžalovali prelivanje krvi, smo vendar smatrali za svojo dolžnost, da onemogočimo rumun-skim četam njihov namen, kljub for-melnim poveljem aliiranih in asociiranih vlad započetl zopet borbo v velikem slogu. Nočemo tratiti časa z opisovanjem okrutnosti in zločinov, ki jih počenjajo kraljeve rumunske čete vsak dan; zadostovalo bo, ako Vam zatrdim, gospod predsednik, da so opustošenja, ki jih je zagrešil Hindenburg v severni Franciji, prave oaze v primeri z gospodarsko škodo, ki jo povzročajo s svojim barbarskim početjem rumunske čete na ozemlju katero so zasedle. Dovolite mi,^gospod predsednik, da Vas vprašam, ima-li Vaša beseda in beseda nlnra-nih in asociiranih držav dovolj mocn da prisili Rumune k umiku na črto, katero ste jim predpisali v svoji brzojavki z dne 13. junija. Mislimo, da razpolagate s prisilnimi sredstv^ s katerimi bi mogli onemogočiti nepotrebno krvolitje, kadar bi Vaše n redbe veljale manj “iJP^mi^uni- teljem, kakor je sfKijahsticna ogrska republika svetov, ki je pritrdila pre mirju, potem ko je v bojih s čehoslovaško republiko izvojevala zmago za zmago. — Prosimo Vas torej, go predsednik, da blagovolite uveljaviti svojo voljo m voljo aliiranih asociiranih držav ijaprarn sovražnemu nastopanju kraljevih rumunskili čet Prav tako je tudi socialistična ogrska republika svetov izrazila samo svojo voljo, tedaj ko ie.Pnvob a Si se končajo boji. katere ji je> nsihU čehoslovaška republika m katere Je ona zmagoslavno vzdržala^ P osii Vas, da ponovite svoje odredbe z dne 13 junija in uveljavite voljo alu-Sih V asociiranih Sfd&vttS svoio ki je obstojala v tem, da smo sprejeli Vašo goriomenjeno izjavo kot jam stvo. Upam, da bodo a,nraiiemaso-ciiraue države znale pmU) ti svu volj: veljavo in ugled tudi P” J«"-vili rumunskih četah. - .. j štt, 11. julija 1919. — Bela Kun. ljudski poverjenik za zunanje stvan. očitnejša po izjavi slovenskih mestnih svetovalcev, da se ne bodo udeleževali sej mestnega sveta. Osta jajo torej sami pristaši bivše laške liberalne stranke, STAVKA BANČNIH URADN*KOV V SPLITU. LDU. Split, 11. (DDU.) Včeraj so začeli stavkati vse bančni uradniki v Splitu. Stavki so se pridružili vsi bančni uradniki po deželi. TEŽEK POLOŽAJ ITALIJE. LDU. New York, 12. (DunKU.) Iz Pariza poročajo, da je položaj v Italiji jako resen. Govori se, da pošljejo zavezniki vojne ladje, ki naj pomagajo italijanski vladi v pristaniških mestih. Pri nemirih v Rim« je bilo 20 eseb ubitih in 100 ranjenih. Aprovizacija. Sladkor za julij, ki se nakazuje trgovcem danes, v pondeljek, 14. t. m., se prodaja na odrezke št. 3 sladkornih izkaznic za junij. Na odrezek št. 2 se dobi tudi še naprej sladkor za junij, ako ga stranke še niso dobile. Ostala sladkorna izkaznica in odrezek št. 4 je še nadalje veljavna, ker se bode oddajalo nanje drugo blago. — Kilogram sladkorja za junij stane 6 K 80 vin., za julij na 7 K 60 vin. Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh, Tisk' »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Velika t o v a r n a na Spodnjem j Štajerskem išče z-v,o/.uega, solidnega i« v Ponudbe pod „Tovarna*' na upravnistvo tega lista. Bičo se bratovskosk!a Kranjska hotnica Mm i liiavaA lols v Kamniku. ■Bntrasasisr. c: Neizprosna usoda nam je ugrabila danes našega sodruga FRANCETA LADIHA Priporočamo ga v blag spomin. Hrastnik, 13. julija 1919. inskih radaritv. Krajevna politična organizacija. KonsDBino društvo rudarjev, [3 Zahvala. Ker nam ni možno, vsakemu posameznemu posebej se kaze sSega To&tj” Povodom težke izgube vsled smrti našega predragega m nepozabnega soproga, oziroma očeta Frica Doležalek Hrastnik, 10. julija 1919. Globoko žalujoča rodbina Doleialek. _T~ ~ * m prevzamem blago Za uvoz in izvoz tero imam vedno v zalogi. - Cenj. tovarnam in podjetjem « priporočam kot tvrdka z I»- referencami. Imporf in eJ*por§ FERDO SERT, Maribor, Koroška eestajl. NajnovešSa poroiila. GROF KAROLYI DEMISIJONIRAL. LDU. Belgrad, 13. Ministrski predsednik madžarske segedlnske protirevolucionarne vlade grof Mihael Karolyi je demlsijoniral. Na njegovo mesto pride Desidet Abraham. BLOKADA NEMČIJE KONČANA. LDU. Versailles, 12. (DunKU.) Wolfov urad poroča; Vrhovni svet aliiranih sil je včeraj sklenil, da opusti od danes dalje blokado proti Nemčiji. 45-URNi DELAVNI TEDEN NA nizozemskem. LDU. Haag, 12. (DunKU.) Druga zbornica je sprejela zakonski načrt glede 45-urnega delavnega tedna. BOJE SE 21. JULIJA. LDU. Versailles, 12. (DunKU.) Iz Pariza poročajo: Sredi priprav za proslavo zmage stoji Pariz v sredmi najsrditejšili političnih in gospodarskih bojev. Splošno stavko, ki jo je pričakovati dne 21. julija, namerava vlada preprečiti s kazenskimi odredbami. Brez dvoma misli popolnoma resnO) kakor mislijo resno tudi rudarska delezja (društva). *r,v' tajnik splošne delavske zveze jc iz-iavii, ua i)0