In res, osrednje poglavje knjige bi bilo bistveno težje razumljivo, če knjiga ne bi imela posebnega poglavja Imensko in stvarno kazalo, kjer so zapisana tudi lastna in zemljepisna imena v izvirni in slo-venjeni obliki, in dveh zemljevidov z vrisanimi imeni in legami krajev na predlistu in nekaterih drugih geografskih pojavov, predvsem dežel in morij, na zalistu. Zemljevida je izdelal Oddelek za tematsko kartografijo Geografskega inštituta Antona Melika ZRCSAZU.
Tako si bralec lažje umesti in predstavlja določene dogodke, osebe in kraje, omenjene v prevodu Plinijevega Naravoslovja, za geografe pa je prostorska umestitev seveda še posebej pomembna.
Knjiga je nastajala v okviru triletnega projekta, ki ga je financirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. V tem projektu sta bila avtorjeva najtesnejša sodelavca urednik knjižne zbirke Historia scientiae, Matjaž Vesel, in glavni urednik Založba ZRC, Aleš Pogačnik, za katera avtor pravi, da sta: »... z izjemno mero potrpežljivosti in razumevanja vseskozi bdela nad mojim delom in s kopico dobre volje poskrbela, da se je uspešno končalo; brez njunega sodelovanja bi končni rezultat projekta še zdaleč ne bil takšen, kakršen je ...«.
Drago Perko
Drago Kladnik, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk: Slovenski eksonimi Geografija Slovenije 24
Ljubljana 2013: Geografski inštitut Antona Melika ZRCSAZU, Založba ZRC, 244 strani, 10 slik, 21 preglednic, 51 zemljevidov, ISBN 978-961-254-412-6
SLOVENSKI EKSONIMI
DRAGO KLADNIK ROK CIGLIČ MAURO HRVATIN DRAGO PERKO PETER REPOLUSK MANCA VOLK
Zemljepisno ime je lastno ime naselij, delov zemeljskega površja, nebesnih teles, stvarno ime pa lastno ime ustanov, organizacij, podjetij, ki je po definiciji ustaljeno in nedvoumno identificira ter indi-
vidualizira kakega izmed naštetih objektov. Vsako zemljepisno ime je vezano na strogo določen zemljepisni objekt, kar pa ne pomeni, da se ne more pojavljati več enakih zemljepisnih imen. Nastane na določeni točki časovne osi in na natanko določenem jezikovnem ozemlju. Skupek vseh zemljepisnih imen na svetu in v vseh jezikih delimo na endonime in eksonime. Endonim je ime od znotraj (¿vSov = znotraj), eksonim pa ime od zunaj (¿i,w = brez, to je zunaj). Ljudje so od nekdaj poimenovali pojave z ene od teh dveh lokacij, torej od znotraj ali od zunaj, odvisno, ali živijo na območju poimenovanega pojava ali pa nanj gledajo iz določene razdalje. Slovenski endonimi so slovenska zemljepisna imena znotraj slovenskega etničnega ozemlja, slovenski eksonimi pa slovenska zemljepisna imena na vseh ostalih ozemljih, če se razlikujejo od endonimov na teh ozemljih. Tako je Ljubljana slovenski endonim in Laibach nemški eksonim za glavno mesto Slovenije, Dunaj pa slovenski eksonim in Wien nemški endonim za glavno mesto Avstrije. Na drugi strani London ni slovenski eksonim za angleški London, saj se slovenski zapis tega zemljepisnega imena kljub drugačni izgovarjavi ne razlikuje od zapisa v angleškem jeziku. Med slovenske eksonime v ožjem pomenu spadajo le slovenska zemljepisna imena, ki se povsem razlikujejo od izvirnih endonimov, na primer Nemčija za Deutschland ali Carigrad za Istanbul, v širšem pomenu pa tudi zemljepisna imena, prevedena v slovenščino, na primer Skalno gorovj e za Rocky Moun -tains ali Rumena reka za HuangHe, podomačena oziroma poslovenjena zemljepisna imena, na primer Pariz za Paris ali Avstralija za Australia, in umetna zemljepisna imena, ki nimajo ustrezne izvirne oblike, na primer Panonska kotlina ali Amazonsko nižavje.
Štiriindvajseta knjiga zbirke Geografija Slovenija z naslovom »Slovenski eksonimi« je rezultat osem letnega dela Draga Kladnika, znanstvenega svetnika na Geografskem inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter njegovih sodelavcev Roka Cigliča, Maura Hrvatina, Draga Perka, Petra Repoluska in Mance Volk Bahun.
Temeljno gradivo za knjigo predstavljajo rezultati doktorskega dela Draga Kladnika z naslovom Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku; razvojni vidiki in problematika njihove rabe, ki ga je avtor skupaj s sodelavci oplemenitil z raziskavo z naslovom Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS, ki sta jo sofinancirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Knjigo lahko razdelimo na tri glavne vsebinske dele. Prvi del je razdeljen na 6 poglavij. V uvodnem poglavju avtorji orišejo preučevanje eksonimov v Sloveniji ter knjigo umestijo v evropski okvir sorodnih publikacij. Sledita teoretično poglavje o eksonimih, njihovi definiciji, problematiki razmejevanja z endonimi ter o mednarodnih priporočilih in načelih rabe, ter metodološko poglavje o virih za zajem imen in merilih za njihovo vključevanje. V analitičnem poglavju o pogostnosti pojavljanj eksonimov je ponazorjena dejanska pogostnost ter razmerje med eksonimskimi in endonimskimi različicami imen. Na koncu vsebinskega dela sta še dve metodološki poglavji; prvo se nanaša na tabelarični prikaz eksonimov, drugo pa na njihov grafični prikaz.
Drugi vsebinski del predstavlja preglednica v katero je vključenih 3819 najpogosteje rabljenih eksonimov. Posamezen eksonim je opremljen z enajstimi kategorijami v stolpcih. Poleg zaporedne številke in eksonima oziroma podomačenega imena, so v preglednici naslednje kategorije: originalno ime, jezik originalnega imena, pomenski tip eksonima, tip podomačevanja, lega eksonima glede na celino oziroma ocean ter državo oziroma morje, zemljepisne koordinate ter koordinate na priloženih zemljevidih. Omenjeni preglednici je dodana še preglednica s 353 alonimi in istimi kategorijami kot so v prvi preglednici z izjemo koordinat na zemljevidih, saj alonimi na zemljevidih niso prikazani.
V tretjem delu knjige so na enainpetdesetih zemljevidih prikazani vsi v preglednici obravnavni ekso-nimi.
Knjiga bralca v prvi vrsti seznani z občo problematiko tujih zemljepisnih imen. Njihova raba j e neenotna, čeprav je bilo ugotovljeno, da se sčasoma razlike vendarle zmanjšujejo. Knjiga je pomemben prispevek k poenotenju rabe tujih zemljepisnih imen v javnih, strokovnih in znanstvenih krogih, kar bo omogočilo povsem nedvoumno identifikacijo poimenovanih posameznih pojavov in objektov. Nekateri slovenski eksonimi, ki jih predstavlja knjiga, zvenijo dokaj arhaično, a je kljub temu pomembno, da so
zabeleženi, saj je tako poskrbljeno, da ta pomemben segment slovenskega jezika ne bo utonil v pozabo. Knjiga prispeva ne le k ohranjanju jezikovne dediščine kot pomembnega vidika naše kulturne dediščine, temveč tudi k ohranjanju nacionalne identitete.
Matjaž Geršič
Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 52-1 in 52-2
Ljubljana 2012: Geografski inštitut Antona Melika ZRCSAZU, Založba ZRC, sozaložnik SAZU, 463 strani, ISSN 1581-6613
ACTA GEOGRAPHICA SLOVENICA ="
2012 52
1
ACTA GEOGRAPHICA SLOVENCA "
2012 52
2
Revija v letniku 52 prinaša sedemnajst znanstvenih prispevkov, osem v prvi in devet v drugi številki. V tokratnem letniku prevladujejo domači prispevki, pet pa je tujih, od katerih so štiri napisali srbski avtorji. Na splošno je bilo v zadnjih letnikih objavljeno več prispevkov iz Srbije, kar je po eni strani odraz sodelovanja med Geografskim inštitutom Antona Melika ZRCSAZU in nekaterimi sorodnimi srbskimi inštitucijami, po drugi strani pa tudi srbski sistem ocenjevanja raziskovalcev zahteva objave v revijah, ki so vključene v mednarodne indekse citiranja ter imajo faktor vpliva, teh pa v Jugovzhodni Evropi s področja geoznanosti ni prav veliko. Acti geographici Slovenici faktor vpliva (IF) med posameznimi letniki revije še relativno močno niha: IF za leto 2009 0,714; IF za leto 2010 0,346; IF za leto 2011 1,333 in IF za leto 2012 0,484. IF za leto 2011 je bil najvišji med vsemi slovenskimi revijami vključenimi v indekse citiranja.
Leta 2012 so vede o Zemlji praznovale posebno obletnico. Pred natanko sto leti sta namreč Alfred Wegener in Milutin Milankovic, neodvisno drug od drugega, napisala dva za geoznanosti izredno pomembna članka. V njih sta razvila revolucionarni teoriji, ki temeljita na viziji premikanja kontinentov ter vplivu gibanja Zemlje, njene orbite in osi na stanje podnebja na njej. Njuna prispevka sta za vede