Nas
ŠTEVILKA 3 - LETNIK 27 - JULIJ 2020

s

GLASILO OBČINE VIDEM
I 4.
1BB03E
rainMdir Jfem©]] Wf6@w<S€
POMAGAJMO DRUŽINI BEDRAČ
1 /petek, 12. junija, nekaj pred 13. uro je v naselju Dravci V 9 prišlo do požara na stanovanjski hiši. Zagorelo je v predelu ostrešja. Zgorelo je okoli 150 m2 ostrešja in bivalni prostori v zgornjih prostorih stanovanjske hiše. Ogenj so pogasili gasilci PGD Videm in Tržeč.
Družini Bedrač je na pomoč že priskočila Občina Videm. Kot je obljubil župan Branko Marinič, jim bodo še pomagali, saj je družina v stiski in potrebuje pomoč, zato je vsaka donacija dobrodošla. Pater Tarzicij Kolenko je povedal, da bo pomagala tudi župnija z nabirko in prispevki župljanov, vsem pa velja iskrena zahvala.
Vsi, ki lahko kakor koli pomagate, lahko darujete na TRR: Območno združenje Rdečega križa Ptuj, SI56 0420 2000 0348 846, sklic SI00 245114, s pripisom: Pomoč za družino BEDRAČ.
Hvala vsem.
TM
Požar je družini Bedrač povzročil veliko škodo. Zgornja etaža s streho vred je v celoti uničena. Foto: arhiv PGD Tržeč
DOGODKI OB PRAZNIKU KS SELA
Sobota, 18. julij 2020
—	ob 10. uri: Srečanje ostarelih s sveto mašo v cerkvi sv. Družine
—	ob 16. uri: Turnir v vaškem kegljanju, kegljišče Sela, organizator DU Sela
Nedelja, 19. julij 2020
—	ob 15. uri: Vaške igre, travnato igrišče za OS Sela, organizator SD Selan
Petek, 24. julij 2020
—	ob 19-30: Gasilska vaja, organizator PGD Sela
—	ob 20.30: Vaški nogometni turnir med vasmi KS Sela (asfaltno igrišče), organizator SD Selan
Sobota, 25. julij 2020
—	ob 9. uri: Jutranja telovadba na kegljišču, organizator Sola zdravja Sela
—	ob 18.30: Slavnostno odprtje modernizirane ceste za OS Sela in blagoslov Intiharjeve kapele ob 100-letnici
—	ob 20. uri: Osrednja prireditev — proslava ob prazniku KS Sela, organizator KD Sela
Nedelja, 26. julij 2020
—	ob 10. uri: Aninsko žegnanje s sveto mašo
OBVESTILO
Uredništvo časopisa Naš glas obvešča, da je rok za oddajo prispevkov za septembrsko številko 8. september 2020. Do tedaj nam lahko tudi pošljete napovednik s podatki, KDO organizira KAJ, KJE in KDAJ. Gradivo pošljite na naslov odgovorne urednice: tatjana. mohorko@gmail.si.
Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Marjan Nahberger (namestnik odg. urednice), Petra Krajnc (lektorica), mag. Ivan Božičko, Friderik Likavec, Alojz Čeh, Dejan Tramšek, Tadej Podvršek.
Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90-541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Blagoslov motoristov in motorjev na Selih, foto: Tatjana Mohorko. Naklada 2150 kosov.
Spoštovani občanke in občani Občine Videm
Za nami je letošnje kratko praznovanje 14. občinskega praznika, ki smo ga praznovali na drugačen in neobičajen način. Naš praznik smo praznovali v času, ko smo v Sloveniji premagali najhujšo zdravstveno krizo v zadnjih stotih letih in ko se sprašujemo, kaj bo prinesla letošnja jesen. Časi so sicer negotovi, ampak aktualno vodstvo občine se drži obljube, ki smo jo dali občanom — da bomo praznik občine obeležili vsako leto.
Čeprav so časi negotovi, življenje teče naprej z vsemi prilagoditvami, ki jih moramo upoštevati. Temu času je bilo prilagojeno tudi letošnje praznovanje, ki smo ga obeležili s slavnostno sejo občinskega sveta in žegnanjem na Vidovo nedeljo, vse druge dogodke pa smo morali žal odpovedati. Na slavnostni seji v petek, 12. junija, sem nagovoril svetnice in svetnike občinskega sveta, predsednike svetov krajevnih skupnosti, predsednika nadzornega odbora, člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in zaposlene v občinski upravi, vesel pa sem, da so se seje udeležili tudi poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Suzana Lep Simenko, častna občana Občine Videm Ivanka Brglez in pater Tarzicij Kolenko, prvi župan in častni občan Franc Kirbiš ter drugi župan Friderik Bračič.
Slavnostna prireditev je bila priložnost, da se ozremo na opravljeno delo v preteklem letu in nakažemo, v katero smer smo začrtali razvoj Občine Videm. Minulo leto so zaznamovale investicije, ki sledijo našemu načelu, da razvijamo tri razvojna jedra v občini: Leskovec, Sela in Videm. Za posodobitev cestne infrastrukture smo tako namenili dobrih 770.000 evrov. Tukaj velja izpostaviti večjo investicijo, rekonstrukcijo mostu čez potok Psičina v Krajevni skupnosti Leskovec. V centru Vidma smo nadaljevali urejanje kanalizacijskega omrežja v višini 129.000 evrov.
Za posodabljanje gasilskega voznega parka smo namenili 110.000 evrov. Omeniti velja še sanacijo plazu v Trdoboj-cih, izgradnjo in posodabljanje vodovodne infrastrukture v Halozah, zaključek projekta komasacije Videm 3 v Krajevni skupnosti Sela v znesku 315.000 evrov, urejanje vaških in kulturnih domov, posodabljanje javne razsvetljave in investicije v športne objekte, ki so znašale 38.000 evrov. Se bi lahko našteval, vendar je naš pogled usmerjen tudi v prihodnost. Kljub številnim projektom, ki smo jih pripeljali do konca, pa je želja in potreb veliko več, kot je na voljo denarja.
Veliko energije namenjamo pripravljanju projektov, s katerimi se bomo lahko prijavljali na razpise za dodatna finančna sredstva, ki jih občinam namenjata država in Evropska unija. Letos bi radi pripravili projektno dokumentacijo za izvedbo energetske sanacije zgradb vrtca Videm, Osnovne šole Leskovec in Osnovne šole Sela ter Občine Videm.
Največji izziv in tudi našo obvezo bo v prihodnjem letu predstavljala investicija za zagotovitev prostorov za predšolske otroke. Na področju vzgoje in izobraževanja je pred nami še ureditev dodatnih prostorov za učence v šoli Videm, kjer v prihodnjih letih zaradi večjih generacij otrok pričakujemo prostorsko stisko. Veliko naporov vlagamo tudi v izgradnjo doma za starejše občane. V zaključni fazi je nakup zemljišča za dom starejših, ki ga želimo zgraditi v državni mreži domov, kot enoto Doma upokojencev Ptuj.
Poseben izziv vidimo tudi v razvoju turizma. Temu področju namenjamo veliko pozornost. Izvedli smo popis stanja turizma v občini, na podlagi katerega bomo občinskemu svetu predlagali konkretno rešitev, ustanovitev javnega zavoda za turizem v Občini Videm. Menimo, da bi lahko razvoj turizma pospešila tudi izgradnja razglednega stolpa, ki jo načrtujemo v kratkem. Želimo si, da se področja turizma lotimo na organiziran način ter povežemo številne ponudnike storitev in produktov tako v hribovitem kot v ravninskem delu občine.
To je le nekaj izstopajočih investicij. Zraven tega občina vsako leto zagotavlja sredstva za številne manjše projekte, ki prav tako pripomorejo k boljšim življenjskim pogojem naših občank in občanov. S tem načinom želimo občanom pokazati, da nismo pozabili na nikogar in da je naš cilj boljše življenje za vse.
Spoštovani občanke in občani!
Izrekam vam čestitke ob 14. prazniku Občine Videm. Želim, da smo ponosni občani naše občine in da nas družijo skupna prizadevanja za boljši jutri. V slogi je moč.
Branko Marinič, župan
Slavnostna seja ob prazniku občine
1 /počastitev letošnjega 14. prazni-V ka Občine Videm in 26-letnice samostojne občine je bila v petek, 12. junija, v občinski dvorani slavnostna seja Občinskega sveta Videm.
Letošnje praznovanje je bilo močno okrnjeno zaradi epidemije in vseh posledic, ki so ji sledile, zato je bila slavnostna seja tudi osrednji dogodek občinskega praznika.
S himno Republike Slovenije je videmski občinski svet začel slavnostno sejo, na kateri je bil slavnostno govornik župan Občine Videm Branko Marinič. V nagovoru je predstavil aktualno dogajanje v lokalni skupnosti in številne načrte, občinskim svetnikom, sodelavcem v občinski upravi, predsednikom KS in vsem drugim sodelavcem se je zahvalil za dobro sodelovanje ter izrazil
		■	BF"	K'	■Tli
upanje in željo, da se dobro sodelovanje nadaljuje tudi v prihodnje. Seje so se udeležili tudi nekateri vabljeni gostje,
med njimi nekdanja župana Franc Kirbiš in Friderik Bračič.
TM
Utrinki s slavnostne seje. Foto: Črtomir Goznik
Friderik Bračič, Branko Marinič in Franc Kirbiš, župani Občine Videm
Minister Vrtovec na delovnem obisku v Občini Videm
It yi inister za infrastrukturo Jernej IVI Vrtovec in državni sekretar Aleš Mihelič sta bila v petek, 29. maja, na delovnem obisku v Občini Ormož in Občini Videm. Na obisku v Spodnjem Podravju sta ministra spremljala vršilka dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) Liljana Herga in vodja sektorja za investicije v ceste pri DRSI Tomaž VVillenpart.
Dobrodošlica ministru Jerneju Vrtovcu v Občini Videm
Minister Vrtovec se je na sestanku z župani občin Ormož, Markovci, Gorišnica, Zavrč, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in MO Ptuj na delovnem srečanju v Ormožu, ki se ga je udeležil tudi videmski župan Branko Marinič, zavzel za čim hitrejši začetek gradnje cestne povezave Ptuj—Ormož. »Potrebujemo kakovostno cestno infrastrukturo, če želimo skladen regionalni razvoj ter ena-
Ministra Vrtovca je prišel pozdravit tudi videmski občinski svetnik iz vrst NSi Andrej Forstnerič.
komeren in celosten razvoj podeželskih območij. Z vodstvom družbe Dars smo se na sestanku dogovorili, da bo ob tem, ko pridobiva gradbeno dovoljenje, začel tudi razpisni postopek za začetek gradnje etape Ormož—Markovci. Želim si, da bi v kratkem lahko začeli gradnjo,« je dejal minister Vrtovec.
Dokumentacija za prvi etapi bo pripravljena v dveh mesecih, o drugi etapi so se župani in minister strinjali, da naj bi obvoznica pri Ptuju tekla po južni strani, kar pomeni skozi Občino Videm, ker je to cenejše in hitrejše.
Minister Vrtovec se je kasneje na povabilo župana Branka Mariniča in poslanke Suzane Lep Simenko na sedežu Občine Videm sestal tudi z županjama in župani občin Videm, Podlehnik, Zavrč, Majšperk, Cirkulane, Kidričevo in Žetale, kjer se je seznanil s stanjem infrastrukture in razvojnimi priložnostmi občin. »Z občinami vodimo konstruktiven dialog z željo po zagotovitvi čim boljše primarne infrastrukture. Na mizo smo dobili konkretne projekte. Občinam bomo šli naproti na področju urejanja cest, gradnje pločnikov, postavitve javne razsvetljave idr. Sem človek terena in ni nujno, da je to moj zadnji obisk v teh občinah,« je ob robu sestanka dejal minister Jernej Vrtovec.
ZA OBVOZNICO KIDRIČEVO VLOŽENA REVIZIJA IN LETOS V GRADNJO, NA MOSTU ČEZ DRAVINJO V VIDMU BO NEKAJ MANJŠIH POPRAVIL
Tomaž Willenpart je predstavil nekaj operativnih nalog, s katerimi se DRSI ukvarja na območju Spodnjega Podravja. Povedal je, da je bil na izbiro ponudnika za gradnjo kidričevske obvoznice vložen zahtevek za revizijo. Kljub temu se na DRSI nadejajo ugodne rešitve in bi gradnjo začeli letos. Direkcija na območju Kidričevega načrtuje še obnovo glavne ceste od Hajdine do Sloven-
ske Bistrice, ki je prometno zelo obremenjena pa tudi nevarna. Willenpart je napovedal, da bodo letos objavili razpis za izbiro izvajalca, dela bodo obsegala obnovo ceste v dolžini blizu pet kilometrov in ureditev petih križišč.
Ob zaključku delovnega srečanja v Občini Videm še izjava za javnost, v kateri je minister Vrtovec poudaril, da srečanje z župani ocenjuje za konstruktivno.
Na mostu čez Dravinjo v Vidmu bodo izvedli nekaj manjših popravil, v načrtu sta še dva mostova v smeri Zg. Leskovca, v Zavrču se v prostor umešča navezovalna cesta med Zavrčem in Forminom, v sklopu navezave Ptuj—Ormož, obnovili pa bodo tudi ograjo na mostu čez Dravo v Dolanah oziroma pri Bor-lu.
Besedilo in foto: TM

Sklepi 4. dopisne seje Občinskega sveta Občine Videm
Z^bčinski svet Občine Videm je imel 21. maja še 4. Wdopisno sejo, župan Branko Marinič pa je na dnevni red uvrstil kar nekaj aktualnih točk, o katerih so svetniki lahko razpravljali.
Občinski svet je v uvodu seje potrdil zapisnik 3. dopisne seje Občinskega sveta Občine Videm z dne 3. aprila 2020. V nadaljevanju so svetniki potrdili poročilo o izvajanju obvezne Gospodarske javne službe (GJS) s komunalnimi odpadki s podjetjem Čisto mesto Ptuj, prav tako so potrdili poročilo vodooskrbe za leto 2019 Komunalnega podjetja Ptuj, predloge sklepov o potrditvi celovite energetske prenove javnega objekta OS Leskovec, javnega objekta OS Sela, javnega objekta Vrtec Videm, javnega objekta Občinska stavba (vsi objekti so v lasti Občine Videm), v nadaljevanju seje pa tudi predlog
sklepa o potrditvi celovite energetske prenove javnih objektov v lasti Občine Videm in Občine Podlehnik.
Občinski svet je potrdil tudi letno poročilo o izvedenih ukrepih akcijskega načrta LEK-a za leto 2019, predlog obrazloženega mnenja o prijavljenem kandidatu za ravnatelja JVIZ OS Videm, Letno poročilo Zavoda OS Videm za leto 2019, finančni in kadrovski načrt JVIZ OS Videm za leto 2020, poročilo o delu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v 2019, letno poročilo Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj za leto 2019, Kadrovski načrt s programom dela in Finančni načrt GS Karola Pahorja Ptuj za leto 2020, Poslovno in finančno poročilo OS dr. Ljudevita Pivka za leto 2019 in Letno poročilo JZ Zdravstveni dom Ptuj za leto 2019.
Občinska uprava
Brezplačna pravna pomoč občanom in občankam Občine Videm
Z^bčina Videm se je odločila za sodelovanje z Zavo-Vzdom PIP, neprofitnim zavodom zasebnega prava, ki je v podravski regiji prepoznaven po dolgoletnem opravljanju storitve nudenja brezplačne pravne pomoči občanom.
Zbirni center Videm
Spoštovani občanke in občani, preden se odločite, da organizirano odložite odslužene gospodinjske aparate in gradbene odpadke, preverite delovni čas zbirnega centra. Za odlaganje ločenih frakcij smo odgovorni lastniki le-teh, vse do časa odobrene varne odložitve odpadkov v zato namenjen zabojnik v zbirnem centru.
Za čisto in zdravo okolje smo odgovorni vsi občani.
Občinska uprava Občine Videm
Občanom Občine Videm bodo od 1. julija 2020 zagotavljali brezplačno pravno svetovanje, brezplačno pripravo izvensodnih pravnih pisanj in posredovanja, kar pomeni, da vzpostavljajo stike z organizacijami, s katerimi občani urejajo pravne zadeve, in na ta način pospešujejo reševanje različnih primerov. Brezplačno pravno pomoč zagotavljajo z lastnimi zaposlenimi z univerzitetno izobrazbo pravne smeri, z večletnimi izkušnjami na področju pravnega svetovanja.
Občani lahko do brezplačne pravne pomoči pri Zavodu PIP dostopajo brez administrativnih ovir in ne glede na njihov premoženjski oziroma socialni položaj.
V primeru potrebe po brezplačni pravni pomoči občani pokličejo na telefonsko številko 02 234 21 46 in v nekaj dneh vam zagotovijo ustrezen termin (običajno v roku treh dni). Brezplačno pravno pomoč zagotavljajo osebno v njihovih prostorih v Mariboru — saj je to najboljši način za izvedbo storitve na visokokakovostni ravni — ali po telefonu.
Občinska uprava
CENIK STORITEV PREVOZA in RAVNANJA Z ODPADKI
0510
Nailv	enota	cena	DDV	cena z ddv
BIOLOŠKI ODPADKI				
Previem bioloških odpadkov (20 02 01)	kg	0,0950 €	9,5%	0,1040 €
PLASTIKA				
Plastika za odlaganje (20 01391	kg	0,2570 €	9,5%	0,2814 €
GRADBENI ODPADKI				
Gradbeni odpadki ( prinesi do 3%, plastika, les..) (17 09 04)	kg	0,1450 e	9,5%	0,1588 €
Gradbeni odpadki brez primesi	kg	0,0310 €	9,5%	0,0339 e
Azbestni odpadki (salonitne plošče) (17 06 05*)	kg	0,2720 e	9,5%	0,2978 €
Gradbeni les (17 02 01)	kg	0,0650 €	9,5%	0,0712 €
Odpadni stiropor in drugi izolacijski materiali (17 06 04)	m*	35,000 €	9,5%	38,33 €
KOSOVNI ODPADKI				
Kosovni odpadki ( 20 03 07)	kg	0,2570 €	9,5%	0,2814 €
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI				
Mešani komunalni odpadki (20 03 01)	kg	0,1936 €	9,5%	0,2120 €
TEKSTIL				
Prevzem tekstila	kg	0,1600 €	9,5%	0,1752 €
TRGOVSKO BLAGO				
Vreče mešana embalaža (26 vreč)	zavitek	7,50 €	22,0%	9,1500 €
Vreče V03- velike	kom	1,20 €	22,0%	1,4640 €
DRUGO				
tzrabllene avtomobilske, traktorske, tovorne gume (16 0103)	kg	brezplačno	9,5%	- €
Izrabllene avtomobilske gume s platišči (16 0103)	kos	3,50 €	9,5%	3.8325 €
Izrabllene traktorske, tovorne gume s platišči (16 0103)	kos	9,50 €	9,5%	10,4025 €
Odpadna follla Iz <metliske del. - onesnažena (02 0104)	kg	0,1936 C	9,5%	0,2120 C
Nevami odpadki	po ponudbi glede na vrsto odpadka			
STORITVE				
Prevoz s pcltovomlm vozilom	km	1,20 €	9,5%	1,31 €
Naklad - hlab	ura	55,00 €	9,5%	60,23 C
Dostava In odvoz konte! n er la 5-10 m3	kos	62,00 e	9,5%	67,89 €
Dostava In odvoz kontejnerla 10-32 m3	kos	86,00 €	9.5%	94,17 C
Prevoz s samonaUadalcem	km	1,78 €	9.5%	1,95 €
Prevoz z abroliorr	km	1,96 €	9,5%	2,15 €
Delo delavca KV	ura	18,90 €	9,5%	20,70 €
Delovni st roj-n a kb daleč	ura	48,00 €	22,0%	58,56 €
Najemnina kontejnerja (5 -7 m1)	dan	2,00 €	22,0%	2,44 €
Najemnina kontejnerja (abroll 20-35 m1}	dan	4,00 €	22,0%	4,88 €
Priprava posode za uporabo (novi Irt obstoječi uporabniki)	kom	9,00 €	22,0%	10,98 C
Dostava posode - novi uporabniki	kom	3,00 €	22,0%	3,66 €
Dostava / menjava posode - obstoječi uporabniki	kom	5,00 C	22,0%	6,10 €
Priprava poročil za poročanja o odpadkih	kom	58,00 €	22,0%	70,76 C
Vlagan)e ln vpisovanje EVL v sistem 15 odpadki	kom	2.50 €	22,0%	3,05 €
izreden odvoz odpadkov - smetarsko vozilo	ura	73,00 €	22,0%	89,06 €
Obdelava reklamacije In reklamacijski zapisnik - neustreznost odpadkov	kom	23,00 €	9.5%	25,19 €
Ročno sortiranje odpadkov - neustreznost odpadkov	ura	60,00 €	9,5%	65,70 €
Čiščenje odtokov	ura	54,50 €	22,0%	66,49 €

POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovani občanke in občani Občine Videm
Za nami so trije meseci drugačnega življenja in vsakodnevnih navad, kot smo jih poznali pred razglasitvijo epidemije. Vesela sem, da se je epidemiološka situacija v Sloveniji umirila. Glede na ugodno epidemiološko sliko smo namreč lahko kot prva država v Evropi razglasih konec epidemije. To je zagotovo naš skupen uspeh. Z junijem so se tako lahko v šolske klopi vrnili naši osnovnošolci, ki bodo šolsko leto končali po ustaljeni poti.
V	Državnem zboru je bilo ves čas zelo aktivno. Sprejemali smo namreč potrebne zakonodajne spremembe za spopad s posledicami epidemije. O prvem paketu sem že obširneje pisala v prejšnji številki, tokrat bom izpostavila zgolj najaktualnejše ukrepe iz drugega in tretjega paketa.
Konec aprila smo poslanci v Državnem zboru obravnavali in tudi sprejeli drugi, dopolnjeni paket ukrepov, s katerim se finančna pomoč v času epidemije dodatno namenja še okrog 300.000 novim upravičencem. Veliko ukrepov je usmerjenih v pomoč in reševanje likvidnosti slovenskega gospodarstva, ohranitvi delovnih mest in dvigu povprečnin slovenskim občinam. Namesto 589,11 evra na prebivalca bodo občine po novem prejele 623,96 evra, kar za Občino Videm pomeni dodatnih 195.000 evrov, ki bodo namenjeni za razvoj naše občine.
V	času epidemije je prizadeto zlasti gospodarstvo in posledično številna delovna mesta. Mnogo podjetij je moralo omejiti aktivnosti ali začasno celo zapreti svoja vrata. Na drugi strani pa se številna, še delujoča podjetja srečujejo s težavami v ponudbenih verigah in pri zagotavljanju storitev. Ob subvencioniranju čakanja na delo smo sprejeli tudi zakonsko osnovo, s katero se uvaja poroštvena shema za kredite, ki jih bodo banke odobrile podjetjem oziroma gospodarskim subjektom. Poleg že obstoječih finančnih instrumentov bo s tem zakonom država podjetjem zagotovila še dodatna poroštva za najem bančnih kreditov, pri čemer bo za mikro, majhna in
V Občini Videm je poslanka Suzana Lep Šimenko pozdravila ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.
Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS. Foto: arhiv DZ
srednja podjetja jamčila do višine 80 % glavnice, pri velikih podjetjih s sedežem v Sloveniji pa do višine 70 % glavnice. V to garancijsko shemo za posojila podjetjem je država namenila dve milijardi evrov. Za najemnike poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki so v lasti Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jim je z epidemijo onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje dejavnosti, je predvidena tudi oprostitev najemnin ali dela najemnin.
Tudi v tretjem protikorona paketu zakonov, ki smo jih sprejeli konec maja, smo največ ukrepov namenili oživitvi gospodarstva. Kot najpomembnejše ukrepe je treba omeniti delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa do konca leta 2020, omilitev pogojev za spodbude in investicije, podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila delavcem na čakanju, omogočanje ugodnih in hitrih likvidnostnih kreditov slovenskega podjetniškega sklada, dodatne ukrepe s področja kmetijstva, pomoč izvajalcem socialnovarstvene storitve pomoči na domu, ukrepe na področju štipendiranja, vrednotnice za športne prireditve, dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve udeležencem zaščite, reševanja za pomoč med epidemijo, povračilo sredstev za izvajalce zdravstvene dejavnosti, oprostitev plačila staršev za vrtce v času krize ter unovčljive bone na področju turizma, ki so namenjeni vsem prebivalcem Republike Slovenije. Ti so bili deležni tudi največ medijske pozornosti, namenjeni pa so vsem prebivalcem in hkrati ponovnemu zagonu slovenske turistične panoge. 50 evrov se namenja za prebivalce, mlajše od 18 let, 200 evrov pa za odrasle. Na voljo bodo od 19. 6., koristili se bodo lahko v več delih, možno pa jih bo prenašati med družinskimi člani. Verjamem, da bo večina prebivalcev to možnost z velikim veseljem izkoristila.
Omeniti želim le še obisk ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca v naši Občini Videm v začetku junija. Veseli me, da se je minister odzval povabilu in nas s širšo ekipo tudi obiskal. Na delovnem sestanku, ki so se ga udeležili tudi drugi župani
okoliških občin, smo šli čez najpomembnejše projekte v naši	v zgodovini človeštva zapustil trajno in neizbrisno sled. A pred
občini in dorekli konkretne aktivnosti, vezane zlasti na regio-	nami je čas, ko se življenje vendarle počasi vrača v bolj ali manj
nalno cesto od Tržca skozi Videm do mejnega prehoda Lesko-	ustaljene tirnice. Moram vam priznati, da sem sama v tem obdo-
vec. Končno imamo vlado, ki ima posluh za razvoj podeželja.	bju resnično spoznala, kako hitro se stvari v življenju lahko spre-
menijo. Zato ničesar ne smemo jemati kot samoumevno ali kot Spoštovani,	pravijo »Panta rei — Vse teče«, trajna je samo sprememba. Vse
za nami je posebno obdobje, ki je nastopilo nepričakovano, z dobro do prihodnjič vam želim.
veliko mero odrekanj osnovnim svoboščinam, ki nam tako ali	Suzana Lep Šimenko,
drugače sicer soustvarjajo naš vsakdan. Zagotovo bo to čas, ki bo	poslanka DZ RS
V začetku februarja smo svetniki svetniške skupine SDS sodelovali na 9- redni seji Občinskega sveta Občine Videm. V marcu smo, tako kot vsi drugi, tudi mi občutili razsežnosti epidemije, ki nas je zajela. Čeprav se je delo marsikje ustavilo, smo ga mi nadaljevali. Občinska uprava se je hitro organizirala in prilagodila novi situaciji, zato je delo svetnikov teklo naprej. O najbolj nujnih in za občino pomembnih zadevah smo odločali na dopisnih sejah. Imeli smo tri dopisne seje občinskega sveta ter dopisne seje posameznih odborov in komisij. Svetniki smo tako potrdili Letno poročilo Občine Videm za leto 2019, med pomembnejšimi sklepi, ki smo jih potrdili, pa so sklepi za celovito energetsko sanacijo objektov, ki so v lasti Občine Videm. S sklepi smo tako potrdili celovito energetsko sanacijo objektov OS Sela, OS Leskovec, Vrtec Videm in sanacijo občinske stavbe. S sproščanjem ukrepov pa nadaljujemo svoje aktivnosti, saj nas v juniju in juliju čakata dve seji občinskega sveta, na katerih bomo odločali tudi o predlogu rebalansa proračuna Občine Videm.
Katja Svenšek,
vodja svetniške skupine SDS
V spomladanskem delu leta 2020 smo se vsi znašli v položaju, ki ga v začetku leta nismo pričakovali. Vendar smo aktivno sodelovali pri vseh aktivnosti v okviru Občine Videm. Tako smo prek korespondenčnih m sej bili aktivno vključeni v aktivnosti v občini. Tudi na ravni krajevnih skupnosti ima naša stranka veliko
Slovenska ljudska stranke '	'	■	1
aktivnih članov, ki so na različne načine pomagali v času epidemije. V koaliciji že aktivno pripravljamo nove projekte, ki jih bomo poskušali uresničiti za naše občane. Nekateri projekti so se morah zaradi virusa prestaviti, drugi se končujejo ali pa so že končani. Vendar bo za vse nas poletje zelo aktivno, saj nas čaka še veliko dela, da nadomestimo izgubljen čas in občanom damo tisto, kar smo jim obljubili. Se enkrat hvala vsem posameznikom in občanom, ki so v času covida-19 omogočali ali pripomogli k temu, da smo iz te situacije izšli močnejši in z novimi znanji za naprej.
Zahvaljujmo se vsem občanom za podporo, pomoč in prizadevanje, ki ste ga pokazali v tem času. Želimo vam prijetno poletje in da maksimalno izkoristite oddih.
Svetniška skupina OO SLS Videm
Iz SLS
V prvi polovici leta je Občinski odbor SLS Videm načrtoval redni občni zbor. Žal je odpadel zaradi virusa covid-19. Odpadla sta tudi kongres stranke in izlet, ki je bil načrtovan. Vse aktivnosti smo prestavili slovenska ljudska stranks na jesenski čas, ko bomo poskušali nadomestiti zamujene dogodke. Upravni odbor stranke je v tem času aktivno deloval prek telefonskih pogovorov in omrežij. Glavni cilj in naloge stranke tudi v prihodnje ostajajo enaki — da pritegne večje število mladih, ki se bodo z idejami in cilji priključili stranki ter dodali sveže energije za prihodnost. Prizadevamo si tudi za razvoj celotne občine. S svojimi idejami in pobudami redno sodelujemo pri aktivnostih občine in poskušamo občanom omogočiti boljše življenje. Letos nas čaka še veliko projektov, ki jih imamo namen uresničiti. Upamo, da nam jih uspe realizirati čim več.
Stranka SLS želi vsem občanom, da v prihajajočem poletju maksimalno izkoristijo sončne žarke za druženje s svojimi domačimi in bližnjimi ter pazijo nase, saj je virus še vedno med nami. Vsak izmed nas lahko pripomore, da se ne bo širil, zato pazljivost ni odveč.
OO SLS Videm
Stranka DeSUS - 00 Videm
■^a nami so težki časi preizkušenj, nikogar izmed nas ni, ki se ga ne bi dotaknila pandemija. A pred nami je upanje o novih priložnostih, ki bodo pravičnejše do narave in ljudi. Država vlaga znatna sredstva za omilitev posledic korona virusa.
Stranka DeSUS je bila v času pandemije zelo aktivna, zagotovila je solidarni dodatek za upokojence, enkratno finančno pomoč tistim upokojencem, ki prejemajo pokojnino do 700 evrov. Prav tako smo podprli enkratni solidarnostni dodatek za kmete in zagotovili turistične vavčerje za dopustovanje v Sloveniji, tudi za upokojence. Za nami je torej aktivno in uspešno obdobje.
V občinski organizaciji DeSUS Videm nam je po dolgotrajnih naporih in skupni želji občinskega sveta in župana z občinsko upravo končno uspelo pristopiti k nakupu zemljišča za izgradnjo doma starejših občanov. Domsko varstvo bo temeljilo na organizacijski obliki zavoda, lastnik je država in/ali lokalna skupnost, ki zagotavlja dostopnejše domsko varstvo za naše občane.
Predstavniki OO DeSUS v Spodnjem Podravju smo se sestali s predsednico stranke dr. Aleksandro Pivec. Na sestanku smo obdelali aktualne politične teme, s poudarkom na ustanovi-
Delovnega srečanja so se udeležili (od leve proti desni sedijo): vodja PO DeSUS Sp. Podravje mag. Emil Kumer, predsednica stranke dr. Aleksandra Pivec, vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša in generalni sekretar stranke Damjan Stanonik.
Foto: I. Božičko
tvi urada za demografijo, ustanovitvi demografskega sklada in sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi ter o drugih temah, ki so v domeni naše stranke.
Spoštovani elani in simpatizerji ter občani Občine Videm, želimo vam prijetne poletne mesece.
UO OO DeSUS Videm
V KS Tržeč verjamejo v uresničitev vseh letošnjih investicij in projektov
|XS Tržeč tudi letos načrtuje kar l\nekaj projektov in investicij ob pomoči Občine Videm. Nekaj sojih v vasici ob Polskavi že izpeljali, nekaj se jih navkljub težavam zaradi koronavi-rusa uspešno končuje, večina pa bo končanih v nadaljevanju leta.
V KS Tržeč s predsednikom Dušanom Serdinškom na čelu upajo in pričakujejo maksimalno uresničitev zastavljenih ciljev v tem letu. Glavne investicije v KS Tržeč v letu 2020 so: zaključitev lansko-letošnje investicije ureditve kanalizacije z vso pripadajočo infrastrukturo na odseku Bar Osmica—avtocesta, asfaltiranje odseka ceste Štefka Muzek,
V dneh pred veliko nočjo je bil asfaltiran odsek Bar Osmica-avtocesta.
dokončanje kleti na Djočanovi kmetiji, tnega parka. Slovesnost ob predaji nove-nakup zemljišča med obema igriščema ga gasilskega vozila pa je bila zaradi tre-ŠD Tržeč, rekonstrukcija parkirišča pri nutnih razmer v državi z letošnjega 20. trgovini Mercator v Tržcu, izdelava idej- junija prestavljena na junij 2021. ne zasnove za nove prostore v športnem
parku in zasaditev dreves v okolici špor-	Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Dan žena združili z odprtjem nove vaške kuhinje in pretokom v vaški kleti
1 /začetku marca je bilo v Vaškem domu Pobrežje zelo V veselo, saj sta vaška kletarja pripravila pretok vina letnika 2019, z blagoslovom so v uporabo predali novo kuhinjo, obeležili pa so tudi dan žena.
Večer je bil zelo pester, saj so ga popestrili muzikanti iz Fiaj-doš, ki jih vodi Pobrežan Alojz Fras, zapeli so pevci ljudskih pesmi Pobrežje pod vodstvom Terezije Simenko, zaplesali so člani Folklornega društva Pobrežje, ki so obljubili, da bodo odslej bolj aktivni, nekaj misli o mamah pa je prebrala Zoja Grula.
Prisotne so z lepimi mislimi nagovorih predsednik KS Pobrežje Andrej Forstnerič, videmski župan Branko Marinič, poslanka Suzana Lep Simenko, blagoslov kuhinje pa je opravil p. Jože Petek. Po uradnem delu je sledila večerja, ki je bila pripravljena v novi kuhinji. Postregle so jo članice Društva žensk Pobrežje, ki so spekle tudi veliko sladkih dobrot in jih z veseljem postregle. Kletarja sta poskrbela, da so lahko vaščani
ob odlični večerji vse dobrote tudi poplaknili z vinom, ki ga v vaški kleti skrbno negujeta aktualni kletar in njegov pomočnik.
Predsednik KS Pobrežje in videmski župan upata, da bo odslej vaška dvorana še bolj obiskana in da se bo vsa hrana pripravljala v novi kuhinji, kajti vsi vemo, da je hrana, ki je postrežena takoj s štedilnika, boljša kot tista, ki jo pripeljemo od drugod in je za njo že nekaj kilometrov poti. Vsaka ženska je ob odhodu dobila v dar tudi rožico v lončku, ki ji je zagotovo polepšala večer in praznični dan.
MN
Utrinki s proslave v vaškem domu v Pobrežju
V vaškem domu Pobrežje so bogatejši za novo, sodobno opremljeno kuhinjo, ki so jo že preizkusili.
Foto: SLŠ
Utrip razvoja in dogajanja v KS Sela
1 /Krajevni skupnosti Sela se v prvem polletju letošnjega V leta veliko dogaja na področju investicij, po pandemiji pa sta se življenje in delo v skupnosti vrnila na stare tirnice. V KS Sela so v tem času že v pričakovanju letošnjega krajevnega praznika. Osrednja slovesnost je napovedana za zadnji julijski konec tedna, ko bo v selski podružnični cerkvi sv. Družine Aninsko žegnanje.
Predsednika KS Sela in občinskega svetnika Dejana Tramška smo povprašali o trenutni situaciji in dogajanju v KS, Tramšek pa je med drugim povedal: »V letošnjem prvem polletju smo bili kljub načrtovanim aktivnostim, ki so odpadle (izobraževanje AED — avtomatski defibrilator, čistilna akcija, razstava, postavitev mlaja), zelo aktivni na drugih področjih. Veliko smo postorili za naše najbolj ranljive skupine, katerim smo skupaj z Rdečim križem dostavljali pakete. Čas smo izkoristili tudi za ureditve določene dokumentacije in sprejetje nekaterih sklepov. Imeli smo dve dopisni in dve redni seji. Izpeljali smo tudi nekatera dela, ki so bila v načrtu: postavitev oglasne table, namestitev javne razsvetljave na določenem odseku, asfaltiranje ceste za OS Sela do Murka, nabava prenosnega zvočnika za prireditve, ureditev stopnic na oder v kulturni dvorani, ureditev ponikalnic za meteorne vode pred dvorano, označitev naselij idr. Vse načrte, ki smo si jih zastavili, smo že dosegli; ker pa smo skrbno ravnali s sredstvi, sedaj že uresničujemo načrte, ki so bili mišljeni za prihodnja leta. Čistilno akcijo naj bi izvedli jeseni, prav tako izobraževanje AED. Želim, da bi nadomestili vse aktivnosti in da krajani ne bi bili prikrajšani za noben dogodek.
Do krajevnega praznika želimo urediti še Intiharjevo kapelo, ki je letos stara 100 let, ob prazniku krajevne skupnosti pa načrtujemo slovesnost pri kapeli in slavnostno odprtje modernizirane ceste za šolo. Prav tako je skoraj končana ureditev parka z igrah in učilnice za OS Sela, česar se ob krajevnem prazniku zelo veselimo.
Intiharjevo kapela na vpadnici v Sela letos slavi častitljivih 100 let.
V cestnem programu imamo letos še asfaltiranje ceste v Trnovcu, v smeri Pristave. Pričakujem, da bo preplastitev končana do jeseni. Zelo si prizadevamo, da bi letos zagotovili dokumentacijo za dograditev prostorov za kulturno društvo in dograditev gasilskega doma. Tako bi lahko v naslednjih letih rešili prostorsko stisko društev in zagotovili, da imajo vsa društva ustrezne in primerne pogoje za delovanje. V jeseni pričakujem tudi začetek rekonstrukcije reke Polskave.«
Asfaltiran je krajši odsek ceste za šolo, ki ga bodo na Selih slavnostno odprli julija ob krajevnem prazniku.
Pri selski šoli in vrtcu je Občina Videm postavila nova, sodobna igrala in učilnico na prostem.
Kako ocenjujete sodelovanje z vodstvom občine, z obema svetnikoma iz KS? Ob tem se poraja vprašanje, daje verjetno veliko laze delati za dobrobit svojega kraja, če si tudi občinski svetnik.
Dejan Tramšek: »Sodelovanje z občino, sploh z direktorjem in županom, bi ocenil kot zelo dobro. Čeprav imamo občasno različne poglede na situacije in pride do nesoglasij, je po mojem mnenju to zelo dobrodošlo, saj imamo potem več različnih situacij, da lahko izberemo pravo. Do zdaj smo odlično sodelovali ter peljali in razvijali stvari v pravo smer. Upam, da pri tem ostane. Kot predsedniku KS Sela mi je v veliko pomoč
tudi to, da sem občinski svetnik, saj laže sodelujem pri pripravi projektov in predlogih ter sem v boljši povezavi z občino. To je po mojem mnenju velika prednost. Velika prednost pa je tudi v tem, da smo v občinskem svetu kar trije svetniki iz naše KS. Že pred tem smo bili dobri prijatelji in smo sodelovali na društvenem področju. Se posebej z Matjažem Klasincem, ki je tudi podžupan, sva že od malega ves čas skupaj, skoraj soseda. Dobro sodelujeva že od društvenih aktivnosti, ko sva pred desetimi leti prevzela športno društvo; jaz kot predsednik, on kot tajnik. V tem, da smo vsi trije z Matjažem in Katjo skupaj v občinskem svetu, vidim torej veliko prednost. Smo mladi, zagnani in polni idej ter imamo podobno mišljenje. Tudi na ravni KS smo stvari obrnili na bolje, vseh šest članov krajevnega odbora je zaslužnih za vse te stvari, tako da imamo na Selih res odlično ekipo, ki ima iste cilje in poglede pa tudi delamo zelo dobro.«
V KS ŽELIJO VEČ SODELOVANJA MED DRUŠTVI
Kakšne so želje, načrti KS Sela v prihodnje?
Dejan Tramšek: »Želje so, da okrepimo društva, ki delujejo v KS, da postanejo spet močna, tako kot so bila včasih. V preteklosti so se društva med seboj pokregala, to želimo spremeniti. Ne dovoljujemo več, da med društvi prihaja do prepirov. To je zelo zahtevna naloga, večletni cilj oziroma projekt, vendar
- ; ■ za zdaj dobro uspeva. Zadnjih pet let smo stvari že obrnili na bolje, dvorana ob krajevnem prazniku je znova polna, večje število ljudi na prireditvah, večje je zanimanje za delo v KS, redni skupni sestanki predsednikov društev, skupne aktivnosti idr. Spreminja se tudi mišljenje in počasi se že premikajo razmišljanja, da delamo vsi skupaj za KS. Seveda pa bo potrebnih še nekaj let, da dosežemo cilj. To bom izpostavil kot glavni cilj, vse, kar bomo še naredili zraven, pa bo dodatna vrednost, s katero se bo krajevna skupnost Sela dvignila na višjo raven delovanja.«
Kako boste praznovali letošnji krajevni praznik v juliju? Dejan Tramšek: »Letos nas niti korona ne bo ustavila. To je le dokaz, kako dobra ekipa smo. Imamo jasne cilje, da bomo poskušali povečati število prireditev ter vsem krajanom in občanom omogočiti, da se najdejo v aktivnostih in da se jih udeležijo. Zato že zdaj moje povabilo, da se krajani udeležijo prireditev, ki bodo potekale čez dva vikenda v juliju. Priprave so že v polnem teku. Vsi lepo vabljeni, saj se nekateri trudimo za kraj, da ljudem omogočimo aktivnosti, in radi vidimo, da so prireditve dobro obiskane, saj je to na neki način zahvala in poplačilo nam za ves trud. Radi vidimo krajane, kako se med seboj povezujejo, družijo in veselijo. Se vidimo julija ob krajevnem prazniku KS Sela.«
Besedilo in foto: TM
Utrip dogajanja iz KS Dolena
1 /prvih dneh marca smo v KS Dolena odvrgli velik V kamen z ramen. Končali smo prvo, dolgo načrtovano fazo obnove in posodobitve doma krajanov. Dosežen etapni cilj je prenovljena kuhinja.
Kuhinja je sodobno opremljena, funkcionalno urejena in prostorna. Naš aktiv žena in ljubitelji kuhanja bodo imeli poslej zares odlične pogoje za izvedbo tečajev in pripravo domačih haloških dobrot za pogostitve na naših lokalnih in društvenih prireditvah. Preizkus nove kuhinje je opravila najbolj zagnana ekipa moškega dela prostovoljcev, ki je za praznik žena pripravila razkošno kosilo za soproge in prostovoljke ter jih obdarila z nageljčki. Kosilo se je končalo z glasbo. Zaigrali so nam Potočnikovi fantje in mladi harmonikar Žiga. Ob plesu in klepetu smo se zadržali vse do večera. Ker je preizkus kuhinje uspel, saj ni bilo zaznanih težav, bomo 27. junija pripravili uradno odprtje in predajo kuhinje v upravljanje aktivu žena. Bili smo skromni, a učinkoviti pri porabljenih sredstvih, kar je pohvalno. Izračun 763 ur obrtniških del, ki smo jih prostovoljno opravili, je vrednoten na okrog 12.000 evrov ah celo več. Gradbeni material za dozidavo objekta, keramika, stavbno pohištvo, pleskarska in druga dela ter notranja oprema kuhinje s kuhinjskimi aparati so stali okrog 16.800 evrov.
V družbi prostovoljk v KS Dolena

Sredstva smo črpali iz sredstev, namenjenih za delovanje KS in občine, ki nam je kot lastnica objekta tudi izdatno pomagala. Hvala županu in občinski upravi.
Pogled v prenovljeno kuhinjo v Domu krajanov Dolena
Ta srečni dogodek je bil zadnje druženje v marcu. Sledilo je mirovanje zaradi pandemije koronavirusa, ki je začasno zaustavil načrtovane dogodke (občni zbori društev, 40 let delovanja naših upokojencev, čistilna akcija). Pa nič zato, ostali smo zdravi in polni energije čakali preklic protivirusnih ukrepov vlade RS.
V	juniju smo že sestankovali, načrtovali delo za drugo polovico leta 2020 in pripravili načrt investicij za leto 2021. Tretjega junija smo gostili sestanek uredniškega odbora glasila Naš glas, hkrati pa sta nas obiskala tudi župan in podžupan. Ogledali smo si našo novo kuhinjo in se pri iznajdljivih kuharicah iz aktiva žena posladkali z bezgovimi ocvrtki. Hvala jim.
V	čistilni akciji naše KS, ki smo jo izvedb 6. junija, smo očistili brežine vaških, lokalnih in regionalnih cest. Uredili smo še okolico vaškega doma in športnega kompleksa ob ribniku. Akcije se je udeležilo okrog 50 krajanov (vse pohvale vasi Popovci — 20) ter članov športnega, kulturnega in upokojenskega društva. Naše aktivne žene so nam v novi kuhinji za zaključek pripravile skromno malico in napitke.
Besedilo in foto: FL
Aktualno iz KS Lancova vas
1 /odstvo KS Lancova vas se je po sproščanju ukrepov V epidemije konec maja sestalo na izredni seji, na kateri so se svetnikom pridružili tudi predsedniki društev, ki delujejo v vasi. Beseda je tekla o investicijskem programu na območju KS Lancova vas.
Bojan Emeršič, predsednik KS Lancova vas, je povedal, da je letos na področju investicij v ospredju kanalizacija. Jeseni naj bi se končno začela dela na trasi avtocesta—Cohova kapela. Občina Videm bo za prvi del investicije namenila 110.000 evrov sredstev, ki bodo zagotovljena z rebalansom. V načrtu je tudi dograditev vaškega doma za potrebe kegljačev in drugih društev, ki imajo svoje prostore v domu. Letos bodo nameni-
Letos naj bi bil izgrajen prvi del kanalizacije v Lancovi vasi na odseku avtocesta-Čohova kapela.
Vaški dom bo prihodnje leto dobil prizidek ...
li pet tisoč evrov za projektno dokumentacijo, prihodnje leto naj bi se začela gradnja oz. širitev vaškega doma, naložba pa bo končana leta 2022.
V načrt investicij do konca mandata so uvrstili še preplastitev ceste v Popovcih od mostu do Letiča, izgradnjo pločnika z javno razsvetljavo od krožišča pri avtocesti do Cohove kapele, ureditev ceste za kolesarje in sprehajalne poti na odseku Vidovič—brv čez Polskavo—Kardinal in gramoziranje ceste ob Polskavi od mostu v Lancovi vasi do brvi pri Turku. Svetniki so potrdili tudi sklep za namestitev AED na lokaciji vaškega doma. Nabaviti nameravajo tudi nove zastave in urediti otroško igrišče. Tradicionalno druženje vaščanov je načrtovano zadnjo soboto v avgustu ali prvo soboto v septembru, upajo pa, da jim bodo razmere dopuščale izvedbo srečanja.
ZAČETEK IZGRADNJE KANALIZACIJE
V vaškem domu je 28. maja potekal skupni sestanek za lastnike zasebnih zemljišč (kjer bo potekal primarni vod). Sestanka so se udeležili tudi videmski podžupan Matjaž Klasinc, predsednik KS Lancova vas B. Emeršič, strokovni sodelavki iz občinske uprave in predstavnici podjetja Umarh, ki sta predstavili DGD projekt izgradnje kanalizacije Lancova vas. Primarni vod poteka po javni cesti od začetka Lancove vasi
. podvoza in do avtoceste, vmes je predvidenih šest sekundarnih vodov. Predvidena so tri črpališča, hišni priključek pa je strošek lastnika. Trasa za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti usklajena z lastniki parcel, za primarne in sekundarne vode pa se morajo pridobiti služnostne pogodbe. Sedaj so torej na potezi lastniki, upajo pa, da bodo ti čim prej podali soglasja in se bo izgradnja lahko začela že jeseni.
Besedilo in foto: PK
Aktualno v Krajevni skupnosti Leskovec
Z^bčina Videm je lani začela razvoj treh razvojnih jeder: VV Leskovec, Sela in Videm. Nekatere investicije je občina lani uspešno končala na območju vseh krajevnih skupnosti, z drugimi načrtovanimi pa nadaljuje letos. Kot je ob občinskem prazniku poudaril župan Branko Marinič, v občinski upravi veliko energije namenjajo pripravljanju projektov, s katerimi se bo občina lahko prijavljala na razpise za dodatna finančna sredstva.
Med razvojnimi projekti je tudi gradnja večstanovanjskega objekta na občinskem zemljišču, ob glavni cesti pred leskov-ško župnijsko cerkvijo. Ta prostor naj bi predvidoma zadostoval za gradnjo 20 stanovanj, župan Marinič pa ob tem pravi, da bi zgradbe starejšega datuma pod cerkvijo in ob njej poskušali urediti s pomočjo evropskih sredstev, saj bi s tem dejansko lahko uredili tudi vaško jedro. Občina Videm si
Nova igrala pred šolsko zgradbo v Leskovcu
močno prizadeva, da bi v Halozah v KS Leskovec v prihodnje svoj dom našlo čim več mladih družin.
Pred zgradbo OS Leskovec je občina letos spomladi uredila poseben prostor, kjer so že postavljena nova igrala. Novost sta tudi ozvočenje na leskovškem in tudi na videmskem pokopališču, saj je občina poskrbela za ozvočenje v obeh vežicah kot tudi na obeh pokopališčih.
Besedilo in foto: TM
Na leskovškem pokopališču je že nameščeno novo ozvočenje.

5. junij - svetovni dan okolja
Z"*eneralna skupščina Združenih Vjnarodov (UNEP) je leta 1972 5. junij razglasila za svetovni dan okolja. Njegov namen je ozaveščati ljudi o pomembnosti varstva okolja. Letos je ta posvečen biotski pestrosti, ki podpira vse življenje na Zemlji, tudi naše.
Na svetovni ravni je danes ključnega pomena, da se človeštvo zave sinergije med biotsko raznovrstnostjo, zdravjem, proizvodnjo hrane in prenosom bolezni zaradi globalnega mreženja.
ČAS JE ZA NARAVO
Z željo zmanjšanja odtisa v naravi se na različnih nivojih našega družbenega udejstvovanja pripravljajo projekti za varovanje in ohranjanje biotske pestrosti v okolju. Evropska komisija je v ta namen predstavila strategiji, ki bosta bistveni za uresničitev evropskega zelenega dogovora, ki naj bi Evropsko uni-
jo do leta 2050 pripeljal do podnebne nevtralnosti. Strategija »Od vil do vilic« in druga strategija »Za biodiverziteto« prinašata ambiciozne cilje zmanjšanja porabe pesticidov, gnojil, antibiotikov v živinoreji in ribištvu ter povečanje obsega ekološkega kmetijstva.
Komisija poudarja, da sta strategiji ključna elementa načrta okrevanja Evropske unije po pandemiji novega koronavirusa. Sta bistveni za zdravje, dobro počutje in ustvarjanje takojšnjih investicijskih priložnosti za hitrejši zagon gospodarstva. Z vlaganji v omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000 bi lahko producirala pol milijona dodatnih delovnih mest.
NAMESTO ZAKLJUČKA
Evropska unija je ambiciozna pri zmanjševanju porabe pesticidov in gnojil, manj pa pri označevanju hranilne vrednosti in porekla živil. Želja je, da
Biotska raznovrstnost
končno stopimo na pot ekosistemskega razvoja družbe in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti, v nasprotnem primeru bomo vse bolj utrujeni od vse pogostejših pandemij.
Besedilo in foto:
mag. Ivan Božičko
Pes je človekov prijatelj!
Ali je tudi človek vedno prijate
1 /zadnjih letih je zaradi naraščanja števila hišnih Iju-V bljenčkov povečana problematika načina vodenja psov na javni površini in pobiranje pasjih iztrebkov.
Problematiko nepravilnega vodenja psa in nepobiranja pasjih iztrebkov ugotavljamo na območju večine občin, kjer je pristojno Medobčinsko redarstvo SOU SP. Pogosto so onesnažene rekreacijske in sprehajalne poti, steze, športna igrišča z okolico, površine, namenjene za igro otrok, ter mestne ali krajevne ulice, pločniki in trgi. Prijave s tovrstno problematiko sprejemamo z območja Ptuja, Kidričevega, Majšperka, Hajdine, Gorišnice, Zavrča, Ormoža idr.
Nadzore nad vodniki psov opravljamo praktično vsakodnevno ob rednih obhodih predvsem v poznih večernih in jutranjih urah. Pri svojem delu ugotavljamo, da ima večina vodnikov psov pri sebi vrečko, vendar pa je vprašanje, ah bo pasji iztrebek pobran, ko ne bo v bližini nadzornih organov ah drugih občanov. Občinski redarji izvajamo svoje naloge v delovni obleki, posledično smo vidni in zato redkeje neposredno ugotovimo tovrstne prekrške, posebej je težko ugotoviti puščanje pasjih iztrebkov na javni površini.
Pasji iztrebki sodijo v poseben koš. Foto: TM
Varno vodenje psa na javni površini določajo Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 — ZZZiv-UPB3, v nadaljevanju: ZZZiv) in odloki o javnem redu in miru na območju posamezne občine. Pristojnost za nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem manjšega dela določb ZZZiv imajo poleg pristojnih državnih organov tudi občinska redarstva. Pristojnost za nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem določb, zapisanih v odloku, je v pristojnosti občinske inšpekcije in občinskega redarstva.
ZZZiv določa v tretjem odstavku 11. člena, da mora skrbnik psa na javnem kraju zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.
V tretjem odstavku 46. a člena ZZZiv je določeno, da se z globo od 200 do 400 evrov kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s to določbo.
Občinski redarji lahko v okviru svojih pristojnosti, preverijo izpolnjevanje obveznosti lastnika psa iz prvega odstavka 6. člena tega ZZZiv, v katerem je določeno, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način (čipiran). Lastnik mora svojega psa prijaviti v sedmih dneh od pridobitve pristojni veterinarski organizaciji. Mladiča mora prijaviti najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti.
Medobčinsko redarstvo SOU SP
Praznik župnije na Vidovo nedeljo
etošnji praznik župnije sv. Vida, samostana in Občine L Videm je bil drugačen kot prejšnja leta, a Vidova nedelja 14. junija je bila slavnostno obarvana.
Pri slavnostni sveti maši, ki jo je vodil p. Milan Kos, gvardijan minoritskega samostana na Ptuju, se je zbralo manj župljanov kot ponavadi, zbrane v župnijski cerkvi pa je ob zaključku maše nagovoril župan Občine Videm Branko Marinič. Povedal je, da v občini kljub vsem razmeram, ki vladajo po epi-
demiji, letos obeležujejo 14. občinski praznik in 26-letnico samostojne občine, a brez večjih dogodkov, izjema sta bili le slavnostna seja občinskega sveta in Vidova nedelja. Patrom se je zahvalil za vse dobro, kar dajejo župniji in občini, za duhovno življenje, ki so ga deležni občani, vsem zbranim v župnijski cerkvi in zunaj nje pa je zaželel lepo praznično nedeljo in obilo zdravja.
Po maši je sledila letos nekoliko skromnejša pogostitev za cerkvijo pod platano, za katero je poskrbela Občina Videm.
TM
Foto: Črtomir Goznik
Pandemija in župnija sv. Vida
Qišem po preklicu pandemije. Malo smo si oddahnili, morda samo začasno smo shranili maske. Korona-virus je napadal predvsem starejše ljudi, bali pa smo se ga vsi. Mogoče bomo kdaj izvedeli, zakaj ima tako rad stare ljudi, čeprav mi prisegamo na mladost.
Kolikor mi je znano, v naši župniji in občini ni bilo »njegovih neposrednih napadov«, razen nekaj izolacij. Strah, morda celo panika, pa je bil velik. Bilo je skoraj grozljivo. Peljal sem se z Gra-jenščaka in sem srečal do Vidma samo dva avta. Pravijo: »Vsako zlo je za nekaj dobro.« Tako je bilo tudi tokrat. Družine so bile več skupaj, ker se nikamor ni smelo iti. V blokih je moralo res biti strašno. Tukaj v Halozah je bilo drugače, saj nikoli nisem videl toliko sprehajalcev v Frančiškovem parku. Manj smo potrošili bencina, saj je bilo manj izhodov. Družina je postala »domača cerkev«, saj smo skupaj z duhovnikom blagoslavljali presmece in velikonočni žegen. Nekatere družine so spet molile doma. Nekateri so bili deležni maše po Facebooku, ki je drugače ne bi bili deležni.
Kako je to obdobje vplivalo na življenje župnijskega občestva?
Papež Frančišek je rekel v prispodobi: »Pastir mora imeti vonj po ovcah.« Bili
Obnova zvonov in ure na župnijski cerkvi je prestavljena na drugo leto po veliki noči. Svoj dar lahko prinesete v župnišče. Foto:
TM
smo sami kot čuki. Imeli smo sicer stik po internetu, a le po internetu še za zdaj ni mogoče posredovati vonja. Zato smo vse doživljali virtualno prek ekrana ah Facebooka. To je ravno tako kot nogometna tekma brez gledalcev.
Najbolj čutimo praznino župnijskega življenja, ker so se otroci popolnoma oddaljili od cerkve. Tudi mnogi odrasli so se oddaljili. Župnija pa je communio — občestvo. Cerkev nas povezuje v Bogu in med seboj. Socialni čut se v popolni izolaciji izgubi. V tem času so se »zgodili kolesarji«, ki močno ogrožajo stabilnost, saj ne pokažejo, da bi kaj gradili, ampak želijo samo rušiti.
OBNOVA ZVONOV IN URE PRESTAVLJENA NA DRUGO LETO PO VELIKI NOČI
Župnija je v času objave pandemije ostala brez vseh dohodkov. Naš župnijski projekt je bil onemogočen. Obnova zvonov in ure je zaradi koronavirusa prestavljena na drugo leto po veliki noči. Tudi v livarni so bila ustavljena vsa dela. V začetku naše akcije je kazalo zelo dobro. Darovalcev je doslej okrog 50. Vabimo, da svoj prispevek prinesete čim prej, saj bomo lahko tako zagotovili plačilo litine pred ulitjem zvonov.
Nekaj pa nam je vendarle uspelo narediti po prenehanju pandemije. Na binkošti popoldne smo blagoslovih kapelo Lurške Matere božje na Dravinjskem Vrhu. Kapela je bila v zelo slabem stanju. Vsi smo čakali, kdaj se bo kdo odločil, da jo sanira. Pa se je našel svetnik naše občine Rudi Potrč, ki je skupaj z ekipo pristopil k sanaciji. Občina je pridobila lastništvo, uredili so okolje. Kapelo je blagoslovil župnik p. Tarzicij Kolenko, zapel je domači pevski zbor, zaigrala pa je tudi skupina domačih godcev. Župan Branko Marinič in Rudi Potrč sta se zahvalila vsem, ki so pomagali pri uresničitvi tega projekta. Podobe je daroval samostan. Na koncu je župan povabil vse navzoče na pogostitev in kozarček haloškega.
Lepo je bilo na praznik sv. Antona
Padovanskega. Provincial p. Igor Salmič je skupaj s štirinajstimi duhovniki daroval mašo za našega rojaka iz Jurovcev p. Antona Zajca, ki je od kapi umrl v županiji Lipa na Koroškem, kjer je kot duhovnik za slovensko in nemško govoreče dolga leta z dušo deloval za blagor tamkajšnjih vernikov. Bog naj poplača za njegovo delo.
Tudi vidovo smo lepo obhajali. Slovesnega občinskega praznovanja ni bilo. Slavnostno mašo je vodil p. Milan Kos, gvardijan iz kloštra. Udeležba je bila skoraj enaka kot prejšnja leta, le da ni bilo vseh društev, ki so ponavadi sodelovala na praznovanju. Župan Branko Marinič je na koncu maše pozdravil vse občane in čestital župljanom in občanom ter vse povabil na pogostitev pod platano, kjer smo se družili ob prijetnem kramljanju.
NAJANŽEVO PRI PODRUŽNICI SV. JANEZA
Janževo nedeljo smo obhajali pri podružnici sv. Janeza na Dravinjskem Vrhu. Pred mašo je dekan Ciril Cuš blagoslovil križ. Križ je bil do lani, ko ga je nevihta zrušila, na lokaciji takoj za mostom proti Leskovcu. Ker ga v tem kraju niso sprejeli, smo se skupaj z domačini dogovorih, da ga postavimo v bližini cerkve sv. Janeza Krstnika. Navada je, da vrh domačini pripravijo pogostitev. Pri maši je vedno tudi blagoslov janževih in drugih rož.
5. JULIJA ROMANJE NA PTUJSKO GORO
Naša župnija vsako leto poroma na Ptujsko Goro na nedeljo po prazniku Sent-voršce. Naše romanje bo 5. julija. Peš romanje bo od kipa Kraljice miru na Selih. Ob 6. uri po kavici in »štempla-nju« ter blagoslovu krenemo na pot k Mariji s plaščem.
Vsem želim, da bi z vsemi močmi delali za blagor našega kraja in župnije.
P. Tarzicij Kolenko
Obnovljeni križ vTrdobojcih je blagoslovljen
1 /Občini Videm smo v zadnjih dneh epidemije ob upo-V števanju vseh ukrepov in navodil izpeljali dve krajši slovesnosti; prvo vTrdobojcih pri obnovljenem križu, drugo na Dravinjskem Vrhu pri obnovljeni kapeli. Pri obeh obnovah sakralnih spomenikov je bila lokalna skupnost v veliko pomoč, glavnino dela pa so opravili domači mojstri in dobrotniki.
Sakralna znamenja nam pripovedujejo o pristni vernosti slovenskega človeka in so običajno nabožni kažipoti, ki usmerjajo romarje, hkrati pa so tudi kulturni okras okolja, v katerem stojijo, je bilo slišati na slovesnih blagoslovih v videmski občini.
Obnovljeni križ v Trdobojcih je kot novo upanje ...
V Trdobojcih je v soboto, 23. maja, potekal blagoslov obnovljenega križa, ki ga je opravil leskovški župnik pater Jože Petek. V nagovoru je poudaril, da smo Slovenci lahko ponosni na številna sakralna znamenja, za katera ljudje lepo skrbijo. Lep vzgled so tudi krajani Trdobojcev v KS Leskovec. Križ na zemljišču Jožeta Vidoviča, na prelepi razgledni točki Haloz, ki naj bi bil postavljen že pred prvo svetovno vojno in
Ivan Cafuta, član pripravljalnega odbora za obnovo križa: »Za Trdobojčane je to dan sreče.«
Slavnostni dogodek v Halozah, ki ga bodo Trdobojčani še dolgo pomnili.
pri katerem so se domačini pogosto srečevali, je namreč že lep čas kazal klavrno podobo, kar pa je peščico tam živečih zelo motilo. Po pomoč so se obrnili na župnijo, krajevno skupnost in občino, poiskali so mojstre in darovalce materiala ter začeli obnovo. Dela so lepo napredovala in križ je bil obnovljen še pred epidemijo, a načrtovane slovesnosti na cvetno nedeljo žal niso mogli izpeljati, zato so čakali na konec maja.
Ivan Cafuta, član pripravljalnega odbora za obnovo križa, ki je ob sebi zbral ekipo mojstrov in dobrotnikov, je v nagovoru izrazil zadovoljstvo in dejal, da je za Trdobojčane to dan sreče. Vsem, ki so pomagali in opravili obrtniška dela, tudi lokalni skupnosti in domači KS za prispevek, se je zahvalil in izrazil upanje, da se bodo Trdobojčani pri tem križu še večkrat srečah. Posebno zahvalo je namenil: Branku in Valeriji Janc za zaobljubo, za kupljen novi kip Marije, Jožetu Voglarju za obnovo obeh kipov, Matjažu Perneku za izdelavo križa in ograje, Stanku Prevolšku za les iz gozda, Janezu Krajncu za prevoz lesa na žago, Stefanu Fošneriču, Jožetu Koleniku, krovcu Josipu Strelcu in Jožetu Vidoviču, lastniku zemljišča, kjer križ stoji.
Krajanom Trdobojcev je za uspešen zaključek obnovitvenih del čestital tudi župan Občine Videm Branko Marinič, pohvalil je prizadevnost domačinov in njihovo skrb za ohranitev sakralnih znamenj, ki jih je po naseljih videmske občine več kot 60. Župan Marinič je v nagovoru dodal, da so Haloze, pozabljeni biser Slovenije, vedno bolj zanimive in da jih je treba ohraniti v vsej naravni pristnosti.
Trdobojčanom je za novo pridobitev čestital tudi predsednik KS Leskovec Dušan Pernek, za kulturni utrinek sta poskrbela domačina, glasbenika Sonja in Srečko Zavec, Trdobojčani pa so pripravili prijetno pogostitev na varni razdalji.
Besedilo in foto: TM
Slavnostno pri obnovljeni kapeli Lurške Matere božje
V nedeljo, 31. maja, na deževno binkoštno nedeljo, so vaščani Dravinjskega Vrha v Krajevni skupnosti Videm pri Ptuju dočakali blagoslov obnovljene kapele, posvečene Lurški Materi božji. O tem, kdaj točno je bila zgrajena nekdaj bolj znana Pernatova kapela, niso našli podatkov, a domačini pomnijo, da je bila že od nekdaj simbol tega konca Haloz in tudi zato so si močno želeli, da bi dobila lepšo podobo. Občina Videm, ki je tudi lastnica parcele, na kateri stoji kapela, je prisluhnila želji vaščanov in na pobudo občinskega svetnika, podpredsednika KS Videm pri Ptuju Rudija Potrča je obnova tudi uspešno stekla in bila v kratkem času tudi končana. Občina je uredila vso potrebno dokumentacijo, veliko so pomagali tudi delavci režijskega obrata. Potrč je poiskal še nekatere mojstre, da so projekt lahko uspešno končali.
Na slavnostnem dogodku se je Rudi Potrč zahvalil vsem, ki so pomagali, in poudaril, da so skupaj opravili dobro delo in pokazali, da jim je mar za vrednote in si želijo napredka v teh krajih. Posebno zahvalo je namenil županu Branku Mariniču, njegovim sodelavcem v občinski upravi, direktorju uprave Mirku Simenku in občinskemu svetu, ki so podprli idejo, uredili dokumentacijo in za obnovo kapele namenih dragoceno finančno pomoč.
Slavnostni dogodek na Dravinjskem Vrhu pri obnovljeni kapeli bo domačinom ostal v lepem spominu.
»Hvala tudi patru Tarziciju za blagoslov kapele, vsem, nastopajočim, ki so s petjem in igranjem obogatili slavnostni dogodek. Za pomoč pri urejanju okolice kapele se zahvaljujem Dragu Damišu in Stanku Vindišu, vinarjem za donacijo, podjetju Sveča. Hvala zidarjem, tesarjem in slikopleskarjem za opravljena dela. Posebna zahvala pa tudi Tereziji Rozinger, ki bo čez leto skrbela za kapelo,« je še dodal Potrč.
Videmski župan Branko Marinič se je zahvalil Potrču in vsem njegovim pomočnikom ter jim čestital za dobro opravljeno delo. Ob tem je dejal, da so v občini ponosni na vsa sakral-
m .
Rudi Potrč je ob pomoči lokalne skupnosti, mojstrov in dobrih ljudi uspešno izpeljal obnovo vaške kapele.
Ob kapeli so zaigrali tudi Ljudski godci KD Franceta Forstneriča Videm.
na znamenja in da si želijo, da bi obnovi v Halozah sledila še kakšna na območju občine.
Cerkveni pevski zbor iz Vidma pod vodstvom Srečka Zavca je spremljal celotno slovesnost, videmski župnik pater Tarzi-cij Kolenko pa je opravil blagoslov kapelice in povedal, da je župnija darovala kip Lurške Marije, sliki v kapeli pa sta dar družine Režonja iz Turnišča v Prekmurju. V kulturnem programu so nastopih še Ljudski godci KD Franceta Forstneriča Videm, domačini pa so ob pomoči občine pripravili manjšo pogostitev na prostem.
Besedilo in foto: TM
Celostna prometna strategija Občine Videm
Občina Videm je pristopila k izdelavi Celostne prometne strategije. Skupaj z Občino Podlehnik sta za pripravo Celostne prometne strategije Občine Videm in Občine Podlehnik v maju 2020 podpisali pogodbo z izvajalcem podjetjem ZUM d.o.o. iz Maribora. Proces priprave Celostne prometne strategije (v nadaljevanju CPS) bo trajal 8 mesecev. V januarju 2021 je predvideno, da bo predlog CPS podan občinskemu svetu v sprejem.
Občina Videm želi vzpostaviti trajnostno načrtovanje prometa s pomočjo izdelanega strateškega dokumenta, to je CPS. Načrtovanje prometa žal še vedno prepogosto razumemo kot izrazito tehnično področje, ki se ukvarja predvsem z gradnjo cest, mostov, parkirišč, krožišč. Vidimo ga v gradbenih projektih, s katerimi zagotavljamo pretočnost vozil oz. povečujemo zmogljivost cest in parkirišč. Kljub velikim investicijam je zrak vse bolj onesnažen, hrup nadležen, kakovost bivanja okrnjena. CPS sledi načelom celostnega načrtovanja prometa, ki v ospredje postavlja ljudi in kakovost bivanja; promet pa obravnava kot orodje za izboljšanje mobilnosti ljudi in dvig kakovosti bivanja. Značilnosti celostnega prometnega načrtovanja so: celostna obravnava, odločanje javnosti, zagotavljanje trajnostnega razvoja, seštevanje učinkov, doseganje merljivih ciljev in učinkovitost naložb. S pripravljeno CPS želimo v prihodnje v občini Videm izboljšati predvsem mobilnost vseh prebivalcev in dostopnost do posameznih območij in storitev za vse vrste prevoza oz. premikanja.
Proces priprave CPS poteka v skladu z nacionalnimi smernicami za pripravo Celostne prometne strategija - Trajnostna mobilnost za uspešno prihodnost, ki jih je leta 2012 izdalo Ministrstvo za infrastrukturo. Proces priprave je razdeljen na 4 faze: Zagon procesa (postavitev temeljev, opredelitev procesa, analiza stanja), Racionalno zastavljanje ciljev (oris želenega stanja, opredelitev prioritet, izbira ukrepov), Priprava strategije (načrtovanje izvajanja, vzpostavitev nadzora, sprejem Strategije) in zadnja faza, to je Izvajanje strategije.
Bistvo procesa priprave CPS je vključujoč pristop. V okviru različnih aktivnosti kot so intervjuji, javne razprave, delavnice, anketiranje bodo v večih fazah priprave CPS vključeni strokovna in splošna javnost ter posamezne fokusne skupine (npr. šolarji).
S pomočjo glasila Naš glas izvajamo eno prvih aktivnosti, toje anketa prebivalcev. S svojim sodelovanjem boste prispevali k boljšemu razvoju prometa v vaši občini. Vljudno vas vabimo k sodelovanju pri izpolnitvi ankete ter tudi k drugim aktivnostim, ki se bodo odvijale do konca leta in na katere boste vabljeni preko javnih objav in tega glasila.
Mateja Kukovec, ZUM d.o.o.
ZUM
60 ur
URBANIZEM, PLANIRANJE, PROJEKTIRANJE d.o.o.
CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA OBČINE VIDEM
Anketa
Spoštovani občani!
Občina Videm je pričela s pripravo Celostne prometne strategije (CPS). CPS je strateški dokument načrtovanja prometa. Gre za nov pristop, ki zagotavlja celostne spremembe prometa ter boljšo kakovost bivanja v celotni občini za sedanje in prihodnje generacije.
Anketa, kije pred vami, je eno izmed ključnih orodij vključevanja splošne javnosti v proces priprave strategije in zagotavljanja izdelave kakovostnega dokumenta.
Vljudno vas vabimo, da si vzamete nekaj minut in nam sporočite svoje mnenje glede stanja prometa v občini. Pomembna so mnenja vseh prebivalcev - staršev, mladih, starejših, zaposlenih, sorodnikov, nakupovalcev, uradnikov in ostalih prebivalcev občine Videm. Anketa bo potekala na dva načina - v tiskani obliki kot priloga občinskemu glasilu in na spletu. Izpolnite lahko eno ali drugo anketo.
Prosimo vas, da izpolnjeno anketo vrnete na Občino Videm (Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju) v nabiralnik pred vhodom v občinsko stavbo.
Lahko pa jo izpolnite tudi na spletni povezavi: https://www.1 ka.si/a/288852
. Katera splošna ocena najbolje povzame vaše zadovoljstvo s stanjem prometa v občini?
Zelo dobro	Dobro	Niti dobro niti slabo	Slabo	Zelo slabo
O	O	o	o	o
.. Občina izvaja določene ukrepe za izboljšanje stanja prometa. Kako ste zadovoljni z njihovo izvedbo oziroma načrti?
Zelo dobro	Dobro	Niti dobro niti slabo	Slabo	Zelo slabo
O	O	o	o	o
3.	Imate kakšen komentar vaših ocen?
4.	Katere tri splošne vrednote se vam osebno zdijo najpomembnejše, ko govorimo o načrtovanju prometa v občini? (označite 3 izbrane vrednote)
0 Kakovost bivanja v občini.
O Zdravje prebivalstva.
O Kakovostno okolje (manj izpušnih plinov in hrupa).
O Enostaven dostop do pomembnih ustanov (zdravstveni dom, šola, občina).
O Ustreznost prometnih ureditev za vse uporabnike (starše z vozički, invalide, starejše, otroke). O Omogočanje potovanj brez avtomobila.
O Varnost otrok.
O Varnost pešcev in kolesarjev.
O Varnost voznikov avtomobilov.
O Privlačna središča naselij.
O Zagotavljanje prostora za druženje in rekreacijo.
5.	Kaj opažate na vaših poteh znotraj občine? Katero področje je po vašem mnenju dobro urejeno in katero slabo? (ocenite vsa področja)
	Zelo dobro	Dobro	Niti dobro niti slabo	Slabo	Zelo slabo
Prometna varnost.					
Pločniki.					
Druge peš površine (trgi, ploščadi).					
Rekreativne poti za pešce in kolesarje.					
Kolesarske povezave.					
Ceste.					
Prometna signalizacija.					
Parkiranje.					
Javni avtobusni potniški promet.					
Taksi služba.					
Tovorni promet in dostava.					
Obveščanje prebivalstva o prometnih ukrepih.					
6. Imate kakšen komentar vaših ocen?
7. Če bi bili župan/-ja Občine Videm, katero izboljšavo na področju prometa bi najprej izvedli?
Prosimo izpolnite še osnovne demografske podatke. Uporabljeni bodo izključno za potrebe analize ankete:
8. Napišite kraj bivanja:
9. Starost:
1 0. Spol:
O manj kot 18 O 18-25 O 26-34 O 35-44 O 45-55 O 56-64 Q več kot 64
O ženski O moški
Odgovorili ste na vsa vprašanja v tej anketi.
Hvala za sodelovanje!
m
ZUM
URBANIZEM, PLANIRANJE, PROJEKTIRANJE d.o.o.
Tončku Zajcu v spomin
Sošolci Osnovne šole Videm, rojeni leta 1945, tik po drugi svetovni vojni, smo se v zrelejših letih nekajkrat družili in med nami je vedno bil spoštovani sošolec Tonček. Vsa srečanja so bila prijetna, še posebej pred petimi leti na Višar-jah in v Lipi ob Vrbi v Avstriji, kjer je prebival. Tone nas je gostil za svoj 70. rojstni dan. Z veseljem smo načrtovali naslednje srečanje pri Tonetu v Avstriji, ob njegovi zlati maši leta 2021.
Na zadnjem srečanju pred dvema letoma v njegovem rojstnem kraju v Jurovcih v gostišču Majolka si nismo predstavljali, da bo naslednje srečanje brez njega. Tudi sedaj, ko vemo, da smo ga izgubili, se nam misel zdi neresnična in žalostna.
Našemu dragemu sošolcu in duhovniku Tončku se je življenje nenadoma izteklo v petek, 8. maja, v 76. letu starosti. Od rajnega župnika so se poslovili v sredo, 13. maja, z mašo zadušnico v farni cerkvi Lipa. Pokopan je v duhovniškem grobu na pokopališču ob farni cerkvi.
Tonček Zajc je bil rojen 28. februarja 1945 v Jurovcih, leta 1963 je vstopil v red minoritov. Po maturi je študiral teologijo v Ljubljani. Po duhovniškem posvečenju leta 1971 je
bil do leta 1978 kaplan na Ptuju in tudi v Mariboru.
V Miinchnu je študiral katehetiko. Od leta 1978 do 1983 je bil župnik v Dornavi. Leta 1983 je župnik Tone odšel v krško škofijo, kjer je bil do leta 1985 kaplan v Svečah, od leta 1985 pa župnik v Lipi ob Vrbi. V letih 1990—
2006 je bil poleg tega odgovoren za faro Rožek, od 2006 do 2011 pa za faro Skočidol. Od leta 2011 je bil spet župnik v fari Rožek. V kraju, kjer je Tonček domoval 35 let, je bil spoštovan in priljubljen duhovnik z nazivom profesor magister pater Anton Zajc.
Spoštovani sošolec Tonček,
ostal nam boš v najlepšem spominu. Zbogom na poti, na kateri se vsi snidemo.
Franci Hliš
Društvena dejavnost v KS Dolena
v
^*lani društev v KS Dolena z veseljem ugotavljajo, da V—nihče iz njihovih vrst ni obolel za virusno boleznijo. Sedaj se skladno s pravili Nacionalnega inštituta za zdravje in Vlade RS zelo hitro prilagajajo vsem stopnjam pri popuščanju ukrepov virusne pandemije.
ŠPORTNO DRUŠTVO ZGORNJA PRISTAVA
Člani Športnega društva Zgornja Pristava so aktivnosti začeli z delovno akcijo na športnih površinah pri ribniku. Očistili so igrišče, uredili okolico brunarice in začeli dela izravnave travnih površin. Zaradi umetnega dviga brežine ribnika na zahodni strani je na traviščih ob ribniku nastala podnivojska cona in posledično stalno zadrževanje vode v večjem obsegu. S pomočjo donatorjev in z osebnim delom nameravajo površine izravnati in zasejati s kakovostnejšo travo, primerno za športne površine. Pripravljajo tudi vse potrebno za nabavo in namestitev zaščitnih mrež, obnove golov in košev. Za letošnji cilj so si postavili tudi postavitev reflektorjev za osvetlitev družabnega dela površin ob igrišču.
Zaradi nerešenih lastniških razmerij igrišča si člani društva močno želijo srečanja z županom Brankom Mariničem in pri-
Delovna akcija v športnem parku. Prostovoljci na delu ...
stojno službo občine. Radi bi, da se uredi meja ali lastništvo med občinama Videm in Podlehnik. Igrišča so izgrajena na mejnem območju iz občinskih sredstev Občine Videm.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOLENA
Aktivnost upokojencev je stekla takoj po sproščanju ukrepov
: pandemiji. Le z enim treningom kegljačev so se 3- junija že spopadali kot novinci v ligi, na tekmovanju v ruskem kegljanju v občinski ligi upokojencev. Na domačem terenu so gostili člane ekipe iz DU Sela. Poraz je izstopal kot spodbuda za nadaljnjo vadbo. Učinkovita vadba in tekmovanje sta le na enem igrišču dolgotrajna. To in kar veliko zanimanje za igro jih spodbuja h gradnji še enega igrišča.
Za odprtje prenovljenih prostorov (obnova stropov, pleskarska dela idr.) v domu krajanov, ki je izpadlo, se 27. junija pridružujejo kulinarično obarvani prireditvi krajevne skupnosti, »Haloške jedi iz kotlička«, namenjeni odprtju prenovljene kuhinje v domu krajanov. Veselijo se tudi nastopa njihove kuharske ekipe, ki jo že zbirajo. 6. junija so se udeležili čistilne akcije v organizaciji KS Dolena. Bilo je prijetno, koristno in aktivno pohodniško dopoldne, ki se je zaključilo družabno.
Ob tem predsednica Zofka Hebar vabi člane DU na dogodke društva, KS ali koga drugega, da čim prej pozabimo na minule omejitve in osamo.
FOLKLORNO DRUŠTVO ROŽMARIN DOLENA -AKTIV ŽENA
Aktiv žena je vključen v organizacijo prireditve »Odprta kuh-
Novinci v kegljaški ligi - ekipa DU Dolena
V soboto, 27. junija, je bilo v KS Dolena slovesno ob odprtju novih pridobitev, na kulinarično obarvani prireditvi. Foto: Kirn in Miha K.
na v KS Dolena«, namenjene odprtju prenovljene kuhinje v domu krajanov. Izvajajo popis drobnega inventarja in osnovnih sredstev, finalno čiščenje novonameščene opreme in prenovljenega prostora ter vse potrebno za organizacijo dela, da bo kuhinja služila namenu.
V sredo, 3. junija, smo dobili v domu obisk — člane uredniškega odbora glasila Naš glas z gostoma, županom Brankom Mariničem in podžupanom Matjažem Klasincem. Ob sestanku so si gostje ogledali prenovljeno kuhinjo in prostore društva upokojencev. V kuhinji jih je pričakal bezgov meni (ocvrto bezgovo cvetje, bezgov liker in bezgov sok). Dobrote so pripravile članice aktiva.
Čistilno akcijo v soboto, 6. junija, so članice vzele še posebej resno. Pripravile so toplo malico in napitke za vse udeležencev čistilne akcije. Omizje zbranih udeležencev ne terasi doma je bilo številno, ekipi iz Popovcev pa so malico odnesli na teren. Člani plesnega dela društva bodo — po sporočilu predsednice Jane Potočnik — aktivnosti nadaljevali po popolni sprostitvi vseh pandemskih ukrepov vlade RS in NIJZ.
Za zaključek lahko rečem le še, da je v naših društvih in KS zelo živahno. Naj tako tudi ostane.
Besedilo in foto: FL
Na Djočanovi kmetiji slavje »pobreških Krapov«
1 /soboto, 13. junija, se je osem ekip na Djočanovi kme-V tiji vTržcu pomerilo v peki ciganskih pečenk. Tekmovanja, ki ga organizira Etnografsko društvo Tržeč s sloganom »Druženje ob dobri kapljici in hrani v odlični družbi«, seje letos udeležilo osem ekip: Boterčki, Kramer, Gostilna Kozel Girpica, Tržeč Kote, Športno-ribiško društvo Krap, Dekline v najboljših letih, Pokači izTržca in PGD Tržeč.
Za dobro pečenko je potrebno marsikaj, vsega pa kuharji na tekmovanju niso izdali. Na koncu tekmovanja je tričlanska komisija ocenila najboljšo pečenko. Zmagala je ekipa Spor-
Del zmagovalne ekipe v akciji
tno-ribiškega društva Krap iz Pobrežja. Po oceni komisije, tekmovalcev in gostov so bile vse pečenke odlične, kot vedno pa so odločale nianse.
Druženje je potekalo ob lepem, sončnem vremenu in sproščenem duhu. Lahko sklenemo, da postaja Djočanova kmetija povezovalni člen članov, društev in podjetij v lokalnem okolju.
Andrej Gašpar, predsednik Etnografskega društva Tržeč: »Zaradi dvomesečnih ukrepov se nismo nadejali takšnega obiska in smo zelo veseli, da je vse potekalo v pozitivnem in sproščenem duhu v čudovitem naravnem okolju Djočanove kmetije. Vse pečenke so bile izjemne, kot pa je že pravilo, nekdo vendarle malo izstopa in letos je bila to ekipa Sportno-ribiškega društva Krap.«
Andrej Gašpar, Tadej Podvršek
Domače moštvo - pokači iz Tržca. Foto: Tadej Podvršek
Utrip dogajanja v Sovičah, Dravcih in Vareji
Epidemija in z njo povezani strogi ukrepi so zelo pose-Egli tudi v načrtovane dogodke KTD Klopotec Soviče - Dravci, Društva za ohranjanje dediščine Haloz in KS Soviče - Dravci - Vareja. A domačini so nekatere manjše dogodke v mini zasedbi vendarle izpeljali in se v nedeljo, 7. junija, dobili na tradicionalnem srečanju vaščanov skupne krajevne skupnosti.
Društvo za ohranjanje dediščine Haloz je letos v manjši zasedbi izdelalo kolje za obnovo vinograda ob etnološki zbirki v
Dravcih in uspešno so staro kolje tudi zamenjali z novim.
Tudi tradicionalno guljenje lipovca, ki ga uporabljajo za vez vinske trte in pletenje naramnic (ruč) za razne koše, so izvedli v manjši sestavi.
Sedmo srečanje vaščanov KS Soviče - Dravci - Vareja je bilo nekoliko manj obiskano kot prejšnja leta, a vzdušje je bilo enako dobro. Zbrane na Poslančecevi domačiji v Vareji je nagovoril tudi videmski župan Branko Marinič. Na letošnjem srečanju vaščanov so s posebnim namenom posadili tudi lipo.
TM
Člani Društva za ohranjanje dediščine Haloz so v manjši zasedbi izdelovali kolje za obno- Z letošnjega druženja vaščanov v Vareji
vo vinograda ob etnološki zbirki.
Izpeljali so tudi tradicionalno guljenje lipovca, a letos v manjši sestavi kot ponavadi.
Na srečanju vaščanov KS Soviče - Dravci - Vareja so posadili tudi lipo. Foto: arhiv Korpič
66. zbor članov DU Videm

1 /petek, 6. marca, je v prostorih gostišča Pal v Vidmu V potekal 66. zbor članov DU Videm. Srečanje se je začelo s kratkim kulturnim programom, zapeli so ljudski pevci DU Videm in Pobrežje ter zakonca Rafko in Katica Svenšek.
Videmski upokojenci na 66. zboru članstva
Koronavirus 2020
Res hudi so časi prišli, zaradi koronavirusa jamramo vsi, Le kaj se zgodilo še bo, če več kruha v hiši ne bo?
Vsak se svoje hiše drži, saj se vsega zunaj nje boji. Zaprto je vse, le maske nas čakajo še.
Prazne so ceste, ulice, dvorišča, nikjer nikakršnega blišča. Objemaš lahko le drevo, da ti lažje pri duši bo.
Pa saj bo tudi to minilo, vsak si bo našel svoje razvedrilo. Spet bomo drug k drugemu hiteli, se objeli, vriskali in peli,
Lenka Krajnc
Novi člani DU Videm v družbi predsednika Jožefa Merca Foto: Hliš
Prvi je spregovoril predsednik društva Jožef Merc, ki je pozdravil vse prisotne in jim na kratko predstavil delo društva v preteklem letu. Prisotnost članov je bila dobra, zbora pa so se udeležili tudi gostje: po dva predstavnika DU Leskovec, DU Sela in DU Dolena, predsednik stranke DeSUS OO Videm mag. Ivan Bo žičko in predstavnik PZDU Ptuj Venčeslav Tra-fela, predstavnik programa Starejši za starejše Anton Hliš, upokojencem pa sta se pridružila še župan Občine Videm Branko Marinič in p. Tarzicij Kolenko. Vsi so pohvalili delo društva in nam zaželeli uspešno delo naprej. Na zboru članstva smo prisluhnili vsem poročilom za preteklo leto in načrtu aktivnosti za leto 2020. Med naše vrste je bilo sprejetih osem novih članov in v znak pozornosti je vsak novi član sprejel nageljček. Predsednik komisije za priznanja PZDU Ptuj Venčeslav Tra-fela je podelil pisna priznanja za uspešno delo v DU Videm Jožefu Mercu in Janku Rozingerju. Izvedene so bile tudi nadomestne volitve. V upravni odbor sta bila izvoljena Mirko Hliš iz Lancove vasi in Matilda Gojkošek iz Pobrežja, v nadzorni odbor pa Andrej Prelog iz Lancove vasi. Po uradnem delu nas je predsednik društva povabil na druženje. Ob poznopopoldanski uri smo se razšli z optimizmom in mislijo na letne aktivnosti ter prijetna druženja, vendar si tokrat nismo predstavljali, da se bo čez tri dni svet ustavil. Ustavil ga je nevidni sovražnik, še posebej nevaren za starejšo populacijo. Tudi pisarna DU Videm je bila dalj časa zaprta, vse aktivnosti pa so se začasno ustavile.
Franci Hliš, tajnik DU Videm
Naši zlatoporočenci
pregovor pravi, da po vsakem dežju posije sonce.
Tokrat je posijalo z upanjem, da koronavirus odhaja, k nam pa prihaja vsakdanje življenje, ki prinaša tudi prijetne dogodke, med katere spadajo okrogle obletnice porok.
Maj je mesec mnogih porok, med temi so tudi naši člani, ki so v maju praznovali zlato poroko. V znak pozornosti sva jih obiskala predstavnika Društva upokojencev Videm na njihovih domovih, jim voščila in skromno obdarila. Bila sva deležna pogostitve in skupaj smo nazdravili z željo, da se ob praznovanju biserne poroke spet vidimo.
Zlatoporočencem, še enkrat iskrene čestitke!
Franci Hliš, tajnik DU Videm
Zlatoporočenca Milica in Tinček Bedrač iz Pobrežja
Zlatoporočenca Cecilija in Andrej Duh iz Vareje
Zlatoporočenca Marija in Edi Kukovec iz Orešja, člana DU Videm
Potonike - večne lepotice na lancovski njivi
A prila in maja zacvetijo potonike, tiste, ki smo jih vsta-/trih vrtovih podedovali od prednikov, in tiste, ki smo jih morda zasadili zase in za svoje potomce. Nekoč so krasile vsak kmečki vrt, danes pa so spet priljubljene, oboževane in iskane na slovenskem trgu.
Pred štirimi leti so svoje stalno mesto te romantične in nostalgične cvetlice našle na majhni njivi pri Silvestru Žitniku in njegovi družini v Lancovi vasi. Gojenje potonik zanje pomeni prav posebno veselje in hkrati tržno nišo, saj je lokalno pridelano vse bolj cenjeno. Na družbenih omrežjih so bile potonike letos pravi bum. Nad njimi so navdušene predvsem blogerke in influencerke na Instagramu, česar ni bilo mogoče spregledati.
Sicer pa so redki v Sloveniji, ki se ukvarjajo z vzgojo potonik. Že od nekdaj veljajo za zahtevne rastline, kar je potrdil tudi Silvester in dodal, da jih je treba škropiti le enkrat na leto, vmes odstranjevati stranske poganjke in urediti prostor
Župan Branko Marinič z ekipo v družbi Mateje Klep na ogledu čudovite njive potonik, potem ko jih je bila velika večina že potrganih in shranjenih v hladilnico.
med vrstami. Zanj so bile potonike velik izziv in niti najmanj mu ni žal, da se je odločil zanje, še posebej pa ga osrečuje, da je pri vzgoji teh lepotic našel veliko podpore v družini.
Veliko različnih botaničnih potonik raste na različnih koncih sveta, tako med zeljnatimi kot med olesenelimi. Ena je lepša od druge že v izvorni, torej nepožlahtnje-ni obliki. Zato so tako zelo cenjene tudi v vrtnarstvu in jih razmnožujejo in zasajajo po vrtovih že od davnine. Nekdaj ni bilo vrta, še zlasti na deželi ne, brez potonik. Pomlad je morala biti okrašena s temi prekrasnimi cvetovi. Zdaj, po letih pozabe, so potonike spet iskane. Obogatene z novimi sortami so se rešile iz pozabe in tako so vrtnice brez trnov, kot jim radi pravimo, spet med bolj zaželenimi cvetlicami na vrtu. Nekateri se raje odločajo za zelnate, ki še močneje dišijo, drugi za olesenele, tretji za oboje. (Vir: spletj
NAPETIH ARIH OKOL11500 POTONIK
Konec maja so si njivo potonik, na kateri raste okoli 1500 rastlin in je letos dala dober pridelek, z velikim veseljem in zanimanjem ogledali tudi videmski župan Branko Marinič, podžupan Matjaž Klasinc in članica uredništva Naš glas Petra Krajnc, sicer bližnja soseda potonik. Ob Silvestru, ki je posebej za to dejavnost odprl dopolnilno dejavnost, namig in idejo pa je dobil pri kmetu v sosednji Hrvaški, se je ekipa srečala še z Mateja Klep, ki je njegova desna roka in se v sezoni potonik preda-
»Mi že komaj čakamo naslednje leto,« pravi Mateja.
no posveča razkošnim cvetovom, ki lepo dišijo in imajo pridih preteklosti, drugače pa se uspešno ukvarja tudi s profesionalnim ličenjem.
Pogled na dobrih pet arov njive, na kateri danes raste okoli 1500 rastlin, je bil izjemno lep, a še lepši je bil pogled v bližnjo hladilnico, kjer je bilo shranjenih nekaj sto cvetov potonik treh sort: rožnate Sarah Bernhardt, bele Duche de Nemours in temnejše rožnate oziroma rdeče Karl Rosenfield.
POTONIKE HRANIJO V PRIROČNI HLADILNICI
Potonike namreč cvetijo le nekaj dni na leto in cvetove je treba natrgati, ko še niso odprti in ne razcveteni, pove Mateja. V Lancovi vasi so letošnji pridelek skrbno pobrali v nekaj pomladnih dneh in jih shranili v priročno hladilnico, kjer zdržijo tudi do dva meseca. Od tam jih potem razpošiljajo naokoli v paketih, nekaj kupcev pa se oglasi tudi pri njih
doma. Za šopke potonik je zadolžena Mateja, ki pravi, da so potonike že v osnovi zelo lepe in ne potrebujejo nekih posebnih dodatkov, le preprost naraven papir in vrvico, s katero jih lepo povežejo in so pripravljene za kupce.
»Največ naših potonik je na različnih praznovanjih, zelo modne so za poroke, obhajila, birme, so tudi lep poklon za rojstni dan. Lani so cvetovi naših potonik krasili tudi nekatere protokolarne objekte v Sloveniji in — zanimivo — titdi v Avstriji. Na letošnjo sezono je epidemija novega koronavirusa sicer močno vplivala, veliko porok in drugih praznovanj je bilo odpovedanih, a mi bomo kljub temu prodali vso letošnjo zalogo cvetja,« je dejala Mateja, ki skupaj s Silvestrom v tem zelo uživa in ima tudi za vnaprej veliko načrtov. »Mi že komaj čakamo naslednje leto,« še pove ob našem obisku.
Besedilo in foto: TM
Lepotice v vsej barvitosti in spete v šopke Foto: arhiv Mateje Klep
Pobreški kletarji
in krajani so si natočili čistega vina
1X1 eta rje nje v pobreški kleti ima že l\tradicijo in tokrat so se kletarji že 12. zapovrstjo skupaj s krajani podali na pohod.
Vsako leto okrog prvomajskih praznikov aktualna pobreška kletarja povabita na pohod. Letos se je ta pohod zaradi epidemije covida-19 pomaknil v
junij. Kletar Franc Drevenšek in pod-kletar Andrej Forstnerič sta skupaj s KS Pobrežje poskrbela, da se je peščica pohodnikov dobro počutila. Pohodniki so naredili krog od vaškega doma proti »Osredkam čez Tale«, hodih so mimo Martinčkovega tunfa, nato naprej do Gmajskih (Drevenšek) in Gečovega ribnika, kjer je bil krajši postanek, pot pa
so nadaljevali po podolski cesti nazaj proti vaškemu domu. Pred domom sta jih pričakala Srečko Bedrač in Aleš Stelcer s polnim kotlom pečenk in klobas, tako da so se lahko pohodniki tudi okrepčali. Seveda je hišnik Ludvik Bedrač s kletarjevim dovoljenjem veselo nosil na mizo vino iz kleti, za katero skrbita aktualna kletarja.
Tudi letos je bil na pohodu navzoč nek- poskrbi za dobro počutje med udeležen- poklepetali ter se nato počasi odpravili dan ji kletar in sedanji videmski župan ci. Pod brajdami pri vaškem domu, kjer dobre volje vsak na svoj konec.
Branko Marinič, ki vedno nasmejan ima vsak kletar svoj trs, so še posedeli in	Besedilo in foto: MN
Poskrbljeno je bilo tudi za odlično okrepčilo. Utrinek z letošnjega kletarjevega pohoda Pobrežanov
Košnja v Kurežovem podolu
spet privabila domače kosce
l^ose so dobro rezale, kosci pa dobro zalivali, saj je l\gospodar Ivan Krajnc, sicer občinski svetnik, poskrbel za vse, kar spada h košnji.
Tokratno že 12. tradicionalno košnjo trave je spet obiskalo kar nekaj pobreških moških, željnih druženja in misli, da je vsaj del podola pokošen. Tudi za tokratno druženje je poskrbel Ivan Krajnc, ki je skupaj z domačo gospodinjo za kosce pripravil dobro kapljico in pečene postrvi iz domačega ribni-
Pobreški kosci so se letos znova zbrali in delo uspešno opravili.
ka. Košnja je potekala v poznem popoldnevu 4. junija. Tudi tokrat je za koso prijel domačin, župan Branko Marinič, ki je na vse akcije ponosen, saj se zaveda, da vsako takšno dogajanje poskrbi tudi za druženje in dobro voljo. Koscem so se pridružili še nekateri drugi, ki so kasneje pri Kurežovem bunkerju v podolu kramljali in se družili pozno v noč, ob tem pa si obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo z nabrušenimi kosami.
Besedilo in foto: MN
Čudovito potepanje
lancovskih korantov po Halozah
V
^*eprav se je še kakšen mesec dni nazaj zdelo, da z leto-V—šnjim jubilejnim, že 20. pohodom korantov iz Lancove vasi zaradi znanih razlogov ne bo nič, seje situacija v zadnjem obdobju toliko umirila, da se je prvo junijsko soboto vsem udeležencem na njihovo veselje na majico, ki jo prejme vsak udeleženec, izpisala okrogla dvajsetica.

Izjemni razgledi na poti
Letos so veljala določena pravila, a ob dobri volji in po trimesečni karanteni nobenemu udeležencu ni bilo težko upoštevati navodil. Na veliko veselje mnogih je letošnja trasa spet potekala tam, od koder je lancovski ko ran t dobil ime, torej po vinorodnih Halozah. Stotera kolona se je na pot letos podala nekoliko kasneje kot v preteklosti, izhodišče pa je bila Lancova vas. Pot je udeležence skozi Jurovce nato vodila do Gorce ter skozi Doleno in »Trenek« nazaj v Lancovo vas, kjer je pri enem izmed članov korantov sledil zaključni piknik.
Izjemno lepa, razgibana in nezahtevna trasa je bila dolga približno 15 km, ob normalnem tempu so zanjo potrebne tri ure in pol, a večje število udeležencev je ob številnih postojankah zanjo porabilo skoraj enkrat toliko. Nič zato, saj se prav nikomur ni mudilo. Ob poti so se namreč okrepčali s številnimi haloškimi dobrotami; prednjačila sta predvsem eden izmed članov korantov (na njegovem vikendu je bila na sporedu malica), in TD Podlehnik, ki je prav tako lepo pogostilo pohodnike.
Kot se za lancovske korante spodobi, je tudi okrogel, 20. pohod kljub določenim omejitvam potekal brezhibno. Za to je v prvi vrsti zaslužen prav vsak izmed udeležencev. Družba je bila prava, prav tako okrepčilo na poti, zaključni piknik pa je bil le še pika na i.
Tadej Podvršek
Čas za malico v osrčju Haloz. Foto: Stanislav Vidovič
Članice Društva žensk Pobrežje nikoli ne počivajo
pisalo seje leto 2001. Bil je zimski januar in nekaj takrat aktivnih žensk je sklenilo, da se bodo začele družiti in si izmenjavati gospodinjsko znanje, vse to v društvu, ki so ga preprosto poimenovale Društvo žensk Pobrežje.
Danes, ko teče 20. leto njihovega druženja in delovanja, šteje društvo 64 članic, ki se udeležujejo druženj, različnih predavanj na temo kuhinje in vrta, veliko znanja pa imajo same, in to je dober razlog, da si pri druženjih znanje tudi izmenjujejo. Srečujejo se vsak mesec na kakšnem sestanku, včasih pa še bolj pogosto, saj se morajo pripraviti na kakšno vaško ah občinsko prireditev, kjer poskrbijo za slane in sladke dobrote. Poleg tega stopijo tudi skupaj, ko je treba v vaški dvorani s hrano in pijačo ob kakšni prireditvi postreči, pove predsednica Nada Novak.
Na druženju ...
Pobreške ženske razveseljujejo tudi ob pustu, ko se maskirajo in sodelujejo na povorkah. Lani so bile lepi pisani metulji, letos pa sne-žaki. Vsako leto v februarju, ko se srečajo na občnem zboru, naredijo tudi načrt za tekoče leto in tega se tudi, če je le mogoče, držijo. Marec jih je ob dnevu žena in materinskem dnevu privabil na ogled kaktej in kaktusov v Rogaško Slatino. Aktivne so tudi pri čistilnih akcijah v aprilu in pri velikonočni razstavi v Zg. Leskovcu. V maju se udeležijo kakšnega izleta, v juniju pa so pripravile ekskurzijo na Dunaj, potem pa so že bile ponovno aktivne ob občinskem praznovanju, kjer so sodelovale pri dogodku Tek trojk, na Kočarjev! domačiji so pripravile dan odprtih vrat, na Vidovo nedeljo so sodelovale s peko peciva in obloženimi kruhki na stojnici, izvedle pa so tudi 19. pohod po občini ob dnevu državnosti. Ker imajo v svojih vrstah kar nekaj mlajših članic, so poleti sodelovale na Igrah brez meja, ki jih tradicionalno pripravljajo pobreški koranti in športniki.
Prava kmečka ženska nikoli ne počiva in tega se zavedajo tudi pobreške ženske, ki so poleg vseh opravil pripravile še druženje v avgustu — tradicionalno, 15. kolesarjenje po občini. V septembru so se malo umirile, pregledale na kratko, kaj so počele in kaj jih še čaka do konca leta. Nato so stekle priprave na društveni piknik, kjer so se zabavale ob različnih igrah in novih majicah, ki so jih dobile od Občine Videm. Jesen-
ski november je tako ali tako že vesel sam po sebi, v društvu pa ga proslavijo kot jesenski pust. Za članice je v tem mesecu potekal tečaj v pripravi hladnih predjedi in kanapejev. Medse so povabile Vlada Pignarja, ki jim je pokazal veliko zanimivega in koristnega. Da so pobreške ženske prave »babe«, so pokazale tudi z obiskom 17. tekmovanja žensk v paver šnopsu v Gerečji vasi in na 18. Gospodinjskem večeru v Dražencih, kjer so pripravljale rezance.
Vsa leta same pripravljajo prireditev Poklon jeseni, ki pa je lani niso mogle izpeljati zaradi prenove vaške kuhinje, na katero so zelo ponosne in hvaležne odgovornim za ta projekt. Zavedajo se, da so za današnje razmere pomembne dobro opremljena kuhinja in pridne ženske roke, ki jih v Pobrežju ne manjka, saj lahko le tako na mize pridejo prave pobreške dobrote. Tega si vsi krajani in občani tudi želimo. Zato je prav, da se njihovih prireditev in razstav tudi v čim večjem številu udeležimo ter jim na ta način izkažemo spoštovanje in podporo.
Besedilo in foto: MN
Jeseni se Pobrežanke poklonijo tudi z razstavo.
Nada Novak, predsednica Društva žensk Pobrežje
Kako lahko unovčim turistični bon
“puristični bon lahko unovčite na lokaciji turističnega I objekta s svojo osebno izkaznico. Oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13.3.2020 bo lahko od 19. 6. do 31. 12. 2020 zelo enostavno unovčila bon pri turističnih ponudnikih za nastanitve v Sloveniji. Upravičencu bon pripada avtomatično, in sicer kot dobroime-tje, ki ga vodi Finančna uprava v sistemu eDavki. Bona upravičenec ne bo prejel v fizični obliki.
Unovčil ga bo tako, da bo to povedal receptorju turističnega objekta in sledil njegovim nadaljnjim navodilom. Receptorju bo predložil svojo osebno izkaznico ah potni list in izpolnil kratek obrazec. Obrazci bodo dostopni pri ponudniku nastavitve oz. receptorju in tudi na spletni strani FURS-a.
Zgolj v primeru unovčitve bona po tretji osebi (npr. dopustovanje otroka s starimi starši, sosedi, športnimi klubi itd.) ah prenašanja bona med sorodniki (npr. med starimi starši in vnuki) bo treba že pred obiskom turističnega objekta imeti s seboj podpisana pooblastila.
Obrazce najdete na povezavi https://www.fu.gov.si/dru-go/posebna_podrocja/turisticni_boni/. Turistične bone bo mogoče unovčiti le kot dobroimetje pri turističnih ponudnikih v Sloveniji, niso pa izplačljivi.
Več na povezavi: https://www.gov.si/novice/2020-06--09-kako-lahko-unovcim-turisticni-bon/ (Vir: gov.si)
Občinska uprava
Župan sprejel najuspešnejše devetošolce
\ /prostorih Občine Videm je v ponedeljek, 15. junija, V potekal županov sprejem za najuspešnejše devetošolce - učence OŠ Videm in podružnice Leskovec. Dogodek že tradicionalno spada v sklop prireditev ob občinskem prazniku.
Župan Občine Videm Branko Marinič je v družbi podžupana Matjaža Klasinca in ravnatelja OŠ Videm Roberta Murka posebno pozornost in čestitko namenil letošnjim najuspešnejšim devetošolcem ter jim zaželel uspešno pot v srednji šoli in kasneje na fakulteti. Županovo petico so letos prejeli: Gregor Goričan, Tian Šibila, Leon Klinc, Andrej Čas ek Hojnik, Nuša Furek, Pija Pečnik, Vid Simonič in Teo Šibila.
TM
Letošnji najuspešnejši devetošolci na sprejemu pri županu Branku Mariniču. Foto: RG
Slovo od minimaturantov v vrtcu na Selih
petkovo dopoldne, 12. junija, sta v vrtcu na Selih zaznamovala slovo od minimaturantov in praznovanje dneva vrtca.
Šest otrok se počasi poslavlja od druženja s prijatelji in vzgojiteljicami v vrtcu. Šest nadobudnih glav in šest parov zvedavih oči se počasi, a vztrajno spogleduje s šolo in šolskim delom.
Poslavljali smo se s ponosom, ker »smo« že tako veliki, z veseljem, da smo ta dan dočakali, pa tudi z žalostjo, ker ta dan
Veselo praznovanje v vrtcu na Selih. Foto: arhiv vrtca
pomeni resnično slovo od vrtčevskega časa.
Praznovali smo nekoliko drugače kot prejšnja leta, ko smo praznovali ob torti, podelitvi priznanj, prepevanju po vasi, fotografiranju. Letos smo se poslovili brez piskanja na piščalke in brez popoldanskega druženja s starši. A nam to ni vzelo veselja niti kratilo lepote tega dopoldneva.
Vzgojiteljice izrekamo ob tej priložnosti zahvalo staršem, da so nam zaupali svoje otroke v varstvo in vzgojo. Otrokom pa želimo vse dobro v življenju, naj ostanejo pogumni, dobri in otroško preprosti.
Vzgojiteljice vrtca Sela
Ustvarjalne kuha rije
Qred širjenjem virusa in razglašeno epidemijo smo v skupini Oblaček vrtca pri OŠ Videm sodelovali na nagradnem natečaju, imenovanem Ustvarjalne kuharije. Ustvarjalni natečaj so pripravili Zavod Zaupanje, organizator prireditev Čarobni dan in Lidl Slovenija. Glavno nagrado je prispevalo Žito Podravka.
Z natečajem se je pri otrocih spodbujalo kreativno razmišljanje o enostavni in okusni pripravi hrane. V vrtcih so otroci v ilustrirani obliki pripravili pravljice o zdravi prehrani, sadju in zelenjavi. Cilj natečaja je bil, da otrokom na zabaven način približamo zdravo prehranjevanje in gibanje ter pri tem spodbujamo njihovo domišljijo.
Na natečaj se je prijavila 101 ustanova (56 vrtcev in 45 osnovnih šol), sodelovalo je 2683 otrok. Med razrede oziroma skupine so razdelili 10 nagrad za najboljše recepte, 10 nagrad za najboljše pravljice in pet nagrad za izjemno domiselne izdelke. V skupini otrok Oblaček pod mentorstvom Polone Huzjan in Marjete Erhatič se moramo pohvaliti, da smo prejeli eno
#.
*
■t*
i.'t
ANANAS
| ZDRAVKOVA ABECEDA
_____
naslov pravljice Zdravkova sukovna AftfCfDA
predstavitev pravil« (sHuntcc);
ZDRAVKOVA SUKOVNA ABECEDA
je abeceda z barvnimi odtkl otrokove dlani
t zapisanimi prvimi trkam« In besedo,
ki so otrokom v pomot pri prcdoplsmcnjevaln* dejavnostih,
Preko Zdravkove slikovne abecede otroci ne spoznavajo urno trk, temnet tudi sadnje, zelenjavo In lellšta.
Hkrati pa lahko otrod ob slikovni abecedi
pripovedujejo pr«v||lcer zgodbice ali podajo svoje misli o zdravi prehrani.
izmed petih nagrad za izjemno domiselne izdelke. Kako je bil videti naš izdelek in kako smo se posladkali z Zdravkovim paketom presenečenja, si lahko ogledate na fotografiji.
Skupina Oblaček je prejela eno izmed petih nagrad za izjemno domiselne izdelke. Čestitamo! Foto: arhiv vrtca
Ema Karaš, regratove lučke, 1. a
Vzgojiteljica Polona Huzjan
Snežinkasti minimaturanti
Q rezskrbno predšolsko obdobje se končuje tudi za 23 Dotrok skupine Snežinka. V petek, 12. junija, so veselo prepevali pesem Mi smo minimaturanti, v šolo bomo kmalu šli... in se na neki način poslovili od prijateljev in vzgojiteljic. Enotno oblečeni, s podpisi vrstnikov na hrbtu, so ponosno in veselo stopali po Vidmu. Pred Občino Videm sta nas pričakala župan in podžupan ter nas pogostila s sladoledom.
Pot nas je vodila do vrtca, kjer so otroci preživeli največji del otroštva. Poslovili so se od vrtčevskih prijateljev in jim zapeli minimaturantsko pesem. Nazadnje smo na šolskih stopnicah pričakali ravnatelja šole, ki nas je toplo pozdravil in povabil 1.
Minimaturanti v družbi župana Branka Mariniča Foto: arhiv vrtca, občine
septembra v šolo.
Po prihodu v našo igralnico nas je pričakala slastna torta ob prazniku vrtca. Po kosilu smo otrokom podelili pohvale, diplome za celoletne dosežke. Namesto počitka smo si privoščili sproščeno igro na nogometnem igrišču ŠD Videm. Otrokom želiva čim bolj brezskrbne počitnice pred začetkom novega obdobja, staršem pa se zahvaljujeva za sodelovanje in zaupanje.
Violeta in Natalija
Brezskrbno predšolsko obdobje se končuje tudi za 23 otrok skupine Snežinka.
Pri pouku na daljavo mi je bilo najbolj všeč...
...da sem lahko na videokonferencah pokazal svoje izdelke. (Jakob)
... nič ni bilo kul. (Nik)
...da sem lahko dolgo spala. (Eva, Nia)
...da smo imeli drugačen urnik. (Sara)
... imel sem boljši zajtrk in lahko sem se učil v tišini. (Adam) ...da sem hitro zjutraj naredil naloge in potem sem lahko igral računalniške igrice. (Gal)
...da nisem potrebovala budilke. (Mija)
... bilo je tiho, urnik sem si lahko izbirala sama. (Lara)
Pri pouku na daljavo je bilo najboljše likovno ustvarjanje.
Izdelek iz tetrapaka, Matevž Peša k, 2. a
i Gatovaav-""-toebbdS® E? Ft Ggmj 'J
jf
Garaža za avtomobilčke, Gal Štelcer, 2. a
Špela Skok Vaupotič, 2. b
Vrnile so se štorklje, Zoja Kolmančič, 2. a
Jan Gabrovec, 3. e
Moje razmišljanje o pouku na daljavo
Letos, sredi marca, se je začelo šolanje na daljavo. Učiteljica nam je pošiljala navodila. Takoj zjutraj sem začela delati za šolo. Pri delu mi je pomagala mami. Delo od doma mi je bilo všeč, ker sem si lahko urnik razporedila po svoje in ker popoldne nisem imela domačih nalog. Ni mi bilo všeč, ker se nisem mogla družiti s prijatelji in prijateljicami. Pri pouku na daljavo sem se veliko naučila, ker me nihče ni motil. Čeprav mi je bil pouk na daljavo všeč, upam, da bomo v tretjem razredu lahko spet vsi skupaj, kot je bilo včasih.

Človek bere zato, da si postavlja vprašanja
"Tako je zapisal Franz Kafka. Bere-I mo, da si širimo obzorja, da sploh vemo, kaj je pomembno, katera vprašanja si je treba postavljati, če hočemo v polnosti živeti to kratko življenje, ki nam je odmerjeno.
Beremo pa tudi zato, da najdemo odgovore. Naše učence spodbujamo k branju kakovostnih knjig in veseli smo vsakršne podpore — staršev, starih staršev in vseh drugih pomembnih v življenju vsakega posameznika.
Učencev, ki so se letos potrudili in osvojili bralno značko, je 34 na Selih,
51 v Leskovcu in 180 v Vidmu, skupaj torej 265. To je skoraj 60 odstotkov vseh učencev, želimo pa si, da bi bil ta odstotek višji. Želimo si imeti učence in kasneje odrasle, ki znajo razmišljati s svojo glavo. Pot do tega ni enostavna.
Učenje in branje dobrih knjig nam lahko pri tem zelo pomagata.
Ob svetovnem dnevu knjige - naši učenci radi berejo doma.
Zato čestitamo učencem, ki so osvojili bralno značko, posebej pa so pohvaljeni devetošolci, ki so vsa leta svojega šolanja pridno brali in letos postali zlati bralci. To so Lara Božičko, Gregor Goričan, Leon Klinc, Žan Kojc, Nika Selinšek,
Vid Simonič, Teo Šibila, Niko Vidovič, Andrej Časek Hojnik, Blaž Fridrih Gosak, Tjaša Hliš, Mark Medved in Tian Šibila. Iskrene čestitke in naj knjiga ostane vaša stalna spremljevalka.
Vesna V. Pulko
Andraž Janežič, 3. e
Če bi imeli čarobne palčke, bi si pričarali prav posebne sanjske sobe

Moja sanjska soba, Eva Medved, 2. a
Hišica za Tačka, Jakob Bračko, 2. a
Napadel me je bacil Smeha
Zjutraj sem se zbudila in sem odšla ven. Videla sem svojo sosedo, ki je šla do mene. Ime ji je Tia. Povedala mi je eno šalo. Takrat pa je prišel bacil Smeha. Napadel me je in jaz sem se zelo smejala. Čez nekaj časa je bacil odšel. Soseda Tia je čez nekaj ur odšla domov. Z mamico in atijem smo potem odšli na sladoled, kjer je bilo veliko strank. Tam se je en gospod po imenu Matjaž spomnil ene šale in jo povedal. Ponovno je prišel bacil Smeha. Vsi smo se zelo smejali in opazila sem, da nisem edina z bacilom Smeha, da so tudi vsi drugi bili z njim. Zvečer sem odšla v posteljo in zaspala. Bacil Smeha pa je odšel v svoj brlog in tudi zaspal.
Lara Sori, 3. b
Neja Krajnc, 3. a
Moja sanjska učilnica
Naša šola je zelo velika. V njej je moja sanjska učilnica. V njej je vse prijazno in prijetno. Počutim se veselo, razigrano in sproščeno. Veliko se tudi naučimo. Učimo se z računalniki, ker nam je tako lažje. Pri učenju nam pomagajo roboti. Stoli so vrtljivi, pisarniški. S sošolci se super razumemo, klepetamo in norimo.
Kaj mi vse to pomaga, če se želim vrniti v staro učilnico.
Jan Krajnc, 3. b
Zaprtje šol
V šoli smo se imeli zelo lepo, dokler se ni naenkrat pojavil koronavirus. Sole so se zaprle in s tem se je končalo tudi naše druženje. Sicer smo se skoraj dnevno videvali prek videokonferenc, a to ni isto. Vsi smo se zelo pogrešali. Spoznala sem, da res potrebujem prijatelje in prijateljice. Vsi smo bili zelo veseli, ko smo izvedeli, da se vračamo v šolo. Pogrešanje prijateljev se je končalo, čeprav moramo še vedno paziti na razdaljo in upoštevati ukrepe, s katerimi skrbimo za svoje zdravje in tudi zdravje vseh okrog nas. V šoli bomo samo tri tedne, vendar se je splačalo priti, saj smo po dolgem času spet srečah prijatelje in tudi učitelje.
Monika Leskovec, 5. e

Šola v Leskovcu
Tretjega septembra prvič sem ta šolski prag prestopil in velik cmok v grlu pogoltnil.
S sošolci in učitelji smo se hitro sporazumeli, prav vsi so me lepo sprejeli.
Vsi v šoli so presegli vsa moja pričakovanja in mi tako polepšali ta del življenja.
Dokler »korona« ni prišla, smo bili kot velika družinica.
Zelo sem vesel, da se tudi sedaj ni nič spremenilo, da se je življenje v stare tire spet povrnilo.
Jakob Sulek, 5. e
Obdobje covida-19
V obdobju covida-19 smo bili doma. Doma je bilo super, saj sem lahko hitro naredil nalogo in se učil. Veliko časa sem imel tudi za družino. Z bratom sva se veliko igrala in smejala. Proti koncu aprila smo postavili velik kokošnjak, pri katerem se je oče poškodoval. Vsi smo bili zelo prestrašeni, saj si je prevrtal prst. Moj deda ga je hitro odpeljal v bolnišnico, kjer so mu prst zašili. V dobrih dveh tednih so mu odvzeli šive in počasi mu je šlo na boljše. Kar naenkrat je bil prvi junij, ko smo spet prišli v šolo. Bil sem zelo vesel, saj sem spet videl prijatelje.
Vid Korošec Kmetič, 5. e
Šopek
Nekega dne je 3. a šel na travnik. Učiteljica Janja jim je povedala, da bodo spoznavali rastline. Mia je nabrala marjetico. Tilen je utrgal ivanjščico. Ko so se vrnili v šolo, so pripovedovali o svojih rožah. Učiteljica jih je pohvalila. Odšli so pred šolo, kjer so zvezali svoje rože in jih odnesli vsak svoji babici.
Eva Lampret, 3. a OŠ Videm
Jaz sem možiček med dimniki
Sem možiček, ki uresničujem želje in opravljam dobra dela, kot so košnja trave, čiščenje tal, pomivanje posode, postiljanje postelj. Delam tudi na vrtu. Prekopljem vrt, posadim rože in zelenjavo ter jo zalivam. Ker sem možiček visoko med dimniki, lahko vedno vidim, kaj se dogaja spodaj. Včasih vidim nered in ga pospravim. Ko na ulici slišim prepir, ga pomirim. Nekoč sem štorkljam popravil gnezdo, da so bili mladički na toplem in niso padli iz njega.
Ajda Samperl, 3. a OŠ Videm
Trobentaču Davidu Potočniku na državnem
tekmovanju srebro
faradi izjemne nadarjenosti, vadbene vztrajnosti in ^—odličnega glasbenega okolja, v katerem se razvija 10-letni trobentač David Potočnik, je ta na državnem tekmovanju Temsing v disciplini trobilcev zasedel 2. mesto in prejel srebrno plaketo.
Temsing — tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije — obstaja 50 let. Tekmovanje organizira Zveza glasbenih šol Slovenije. Zaradi kakovosti in mednarodne primerljivosti je Temsing že 30 let član organizacije EMCY (European Musič Competiti-on fot Youth). Povezanost in izjemna kakovost ocenjevalnih komisij (akademski glasbeniki, ravnatelji glasbenih šol in profesorji akademije) zagotavljata, da bo imela Slovenija tudi v prihodnje vrhunske glasbene mojstre, tudi mednarodne.
A rezultat ni le talent učenca, ampak tudi odlično pedagoško delo profesorja Zmaga Štebiha in korepetitorja Toma Hajška iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj ter podpore glasbene družine, v kateri odrašča. Na poti do uspeha se je David prebijal skozi izbor v domači glasbeni šoli, na državnem predtekmovanju v Laškem in končno na državnem tekmovanju, ki je bilo letos v Ormožu.
David je učenec 4. razreda Osnovne šole Videm in 3. letnika
Odlični mladi glasbenik David Potočnik v družbi profesorja Zmaga Štebiha in korepetitorja Toma Hajška v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Foto: arhiv družine Potočnik
Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Odrašča v vasi Popovci v družini, povezani z glasbo. Brata Tadej in Andrej ter oče Sandi pridno vadijo in že imajo mini »hišni bend« (harmonika, trobenta, tuba in klarinet — to pravi je kvartet).
Iskrene čestitke in obilo uspeha v prihodnje tudi v imenu vodstvo Občine Videm in uredništva Naš glas!
EL
Počitnice preživeti aktivno, zdravo in zabavno
»Hura, počitnice« naj bo slogan, dolg dva meseca. Ta čas naj bo vzgib staršem in starim staršem, da otroke pospremijo v gibalno in duhovno aktivno, bolje rečeno polno doživljajsko preživljanje počitnic. Dan naj bo zapolnjen z vsaj od dve- do triurno telesno aktivnostjo (ležanje v dvoriščnem bazenu to ni) v naravnem okolju, spoznavanju osnovnega bivalnega okolja, sprostitvi ob družabnih igrah in šele za posladek kakšna ura ob računalniku in televiziji. Ob treh rednih obrokih hrane in vodi za žejo je en dnevni odmerek sladoleda ali sladkarij in sadja popolnoma dovolj za vzdrževanje zdravega telesa.
|Xoronavirus in pandemija nas iNzapušča. Ukinjajo se ukrepi omejevanja gibanja. Kaj nam je torej storiti? Čim prej zapustiti zaprte prostore in najožjo okolico doma ter se podati na daljše sprehode ali lahkoten tek, nordijsko hojo ali se poigrati v kateri od športnih iger kot pred pandemijo.
V tej številki bi rad posebej spodbudil medgeneracijsko rekreacijo na nivoju starši — otroci in vnuki — stari starši ah vse tri generacije skupaj. Prihaja čas šolskih počitnic, zaradi tega bodo te naveze pogoste ah celo stalnica vsega poletja. Športnih aktivnosti v okviru šolskih in obšolskih dejavnosti ne bo na pretek ah pa bodo v okviru počitniškega varstva za mnoge predrage. Prav zato moramo starši ali stari starši biti vzor gibalne spodbude odraščajoči generaciji.
Skrbeti moramo, da se ob predolgem spanju, igranju računalniških igric in zatekanju h gledanju televizije otroci telesno ne polenijo. Zaradi premalo gibanja, velikega vnosa hrane in umetno sladkanih gaziranih pijač se bodo otroci redih, redimo pa se tudi odrasli. Da bi to monotonost preprečili, se odpeljemo na sprehode v trgovske centre, do
popularnih ponudnikov hitre prehrane, na torto ah sladoled. Spet enak rezultat, vsi se počasi redimo in polenimo. Po raziskavah zdravstvenih, šolskih in tele-snovzgojnih organizacij prav zaradi tega prebiramo skrb vzbujajoče podatke o boleznih, povezanih s prekomerno prehranjenostjo otrok v zadnjih desetletjih. Preprosto povedano, opisano obilje in nezdrav življenjski slog nas potiskata v kronična obolevanja vseh generacij prebivalstva. Izognimo se temu!
Torej na kolo, na plavanje, daljše sprehode, tečaje športnorekreativnih disciplin, daljše pohode v sredogorje in dnevi bodo popolni, telo pa bo ohranjalo primerno kondicijo in žarelo od zdravja. Bolj zdravi boste postali tudi starši ter dedki in babice.
Naj poudarim, ni strahu za neaktivnost otrok, vadečih v klubih in društvih s celoletnim vadbenim programom ali morda že zahtevnimi treningi in tekmovanji v mlajših selekcijah (10—15 % vseh) ah morda tistih, ki pridno delajo na domačem posestvu. Strah nas mora biti za večino odraščajoče generacije otrok.
Naj ob koncu opozorim še na varnost otrok v domačih (dvoriščnih) bazenih. Spomnite se lanskega članka o varnosti v bazenih in zdrznite se ob misli, da neplavalce pustite pri igri v vodi brez 100-odstotnega nadzora.
Prijetne in aktivne počitnice vsem generacijam v medgeneracijskem sožitju.
Besedilo in foto: FL
8. kviz gasilske mladine GZ Videm
1 /soboto, 7. marca, teden dni pred
V	popolno zaustavitvijo javnega življenja zaradi koronavirusa, je na OŠ Podlehnik potekal 8. kviz gasilske mladine GZ Videm. Sedmič zaporedoma so kviz skupaj organizirale GZ Videm, GZ Kidričevo, GZ Slovenska Bistrica in GZ Majšperk.
Kviza, ki je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, se je iz GZ Videm udeležilo 24 ekip, skupno pa je tekmovalo kar 106 ekip. PGD Sela je na tekmovanju zastopalo devet ekip, PGD Videm šest, iz PGD Tržeč pa so se kviza udeležile štiri ekipe.
V	kategoriji pionirjev je nastopilo 12 ekip, prvo mesto je osvojila ekipa iz PGD Podlehnik, drugo PGD Podlehnik 1, tretje pa PGD Podlehnik 2. V skupini mladincev je tekmovalo 11 ekip, največ znanja je pokazala ekipa PGD Sela, ki je osvojila prvo mesto, drugo PGD Sela 3, tretje mesto pa so zasedli člani PGD Videm pri Ptuju. V skupini pripravnikov je nastopila zgolj ena ekipa — PGD Sela.
Na regijski kviz sta se uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. Načrtovan je bil 14. marca v Podlehniku, a so ga zaradi epidemije morali prestaviti na jesenski čas. Sicer pa je tekmovalni dan potekal brez zapletov, z organizacijo in uspehi mladih gasilcev pa sta bila zadovoljna tudi predsednik tekmovalnega odbora mag. Janez Merc in vodja tekmovanja Roman Cafuta.
PK
h	0	f
	« 1
	y,ivfr i
	
	
	
Najštevilnejša in tudi najuspešnejša je bila letos ekipa PGD Sela. Foto: arhiv PGD Sela
Zala Kralj, regratove lučke, 1. a
Nepozabno doživetje pri čebelarjih
1 /avčerji, ki jih bomo prejeli, bodo zagotovo poskrbeli V za to, da bomo Slovenci letos več časa namenili raziskovanju naše prelepe Slovenije. Prav je tako! Včasih se zdi, da tujci, ki se redno vračajo v Slovenijo prav zaradi njenih naravnih lepot, poznajo marsikateri skriti kotiček bolje od nas. Morda so ti vavčerji ključ do tega, da bomo znali še bolj ceniti lepote naše dežele.
Pri tem, kako pritegniti obiskovalce, bodo zagotovo najuspe-
šnejši tisti, ki bodo v svoje ponudbe vključili zanimive programe z aktivnostmi, ki bodo prepričale domače goste. Čebelarski turizmi vas pri tem zagotovo ne bodo razočarali. Številni turisti obiščejo Slovenijo prav zaradi slovesa dežele čebelarjev. Tega nam je prislužil že Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva pred več kot 270 leti. Slovenci smo narod, kjer je čebelarstvo doma. Čebelarji živimo s čebelami in za čebele.
Čebelarski turizem postaja ena pomembnejših panog zelenega turizma. Eden od trendov zelenega turizma je označeva-
Foto: arhiv ČZS
nje turistično-gostinske ponudbe. Doživetja označuje glede na njihove vplive na okolje, kulturo in družbo. Na ta način vemo, kaj okvirno lahko pričakujemo. Slovenija je prva in trenutno edina država, ki uvaja certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma. Certifikati odličnosti zagotavljajo nadzor nad ponudbo in kakovostjo storitev ter spodbujajo konkurenčnost. V Sloveniji imamo trenutno certificiranih 45 ponudnikov.
Certificiranje pomeni presojo specializiranosti in usmerjenosti dejavnosti različnih ponudnikov, kot npr. kmetij, muzejev, prodajaln, in oceno izpolnjevanja kriterijev za pridobi-
tev certifikata dobrega ah odličnega ponudnika čebelarskega turizma. Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovoljevanje osnovnih pogojev, urejenosti objektov ponudnika in okolice, ekološko ah biodinamično čebelarjenje, sposobnost privlačne predstavitve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti pravo čebelarsko doživetje, elementi presenečenja ipd.
Doživetje na čebelarskih turističnih kmetijah so primerna za vsakogar: za mlade in stare kot tudi za družine z mlajšimi otroki ali mladostniki, za posameznike ali skupine, za poslovni svet, za različna društva in organizacije, čebelarje in neče-belarje. Ponudba je zelo raznolika in se razlikuje od ponudnika do ponudnika. Ponudnike in njihovo ponudbo najdete na spletni strani https://www.apiturizem.si/. Svetujemo, da pred obiskom preverite ponudbo posameznega ponudnika in se na ogled najavite.
Čebelarstvo je mnogo več kot med. Življenje čebel je zanimivo in polno presenečenj. Obiskovalci čebelarskih ponudnikov so navdušeni nad ponudbo, ki jo ponuja tovrstni turizem. Spoznajte skrivnostni svet čebel, obiščite ponudnike, ki jih najdete na območju celotne Slovenije, in se pridružite številnim zadovoljnim gostom. S svojim obiskom boste prispevali k ohranjanju čebelarstva in posledično k ohranjanju narave ter k lokalni samooskrbi. Ne boste razočarani.
Tanja Magdič,
svetovalka specialistka za ekonomiko na CZS
Planinci PD Haloze na Lisci
IZončno težko pričakovan in celo l\prvi pohod po koronavirusu. Zadnji vikend v maju so se člani PD Haloze podali na pohod na Lisco (948
m).
Bila je čudovita sončna sobota, nalašč za pohod in sprostitev v naravi. Zbralo se je kar nekaj pohodnikov, ki so se razdelili v dve skupini. Ena skupina je šla po plezalni steni (Ferati), druga pa je pot nadaljevala po Pastirčkovi poti. Vsaka skupina je zase odkrivala lepote narave
Planici PD Haloze so se po dolgem času po epidemiji spet družili v gorah.
Foto: arhiv PD Haloze
in prišla na vrh do planinske koče. Tam na Prihovo, kjer so lahko spili kozarček so se malo spočili in okrepčali, nato pa dobrega vina, ob njem pa tudi zapeli, pot nadaljevali nazaj proti svojim avto- Sledila je pot proti domu. Občutki lepe-mobilom. Na poti domov sta jim člana ga druženja pa že kličejo po novih doži-Marija in Drago pripravila preseneče- vetjih in ponovnem snidenju, nje, saj sta jih povabila na njun vikend	Valerija Janc Prevolšek
Prijetno druženje ob Polskavi
minilo v znamenju zmage Tržca
^"elodnevni pogledi v nebo so V—očitno pripomogli k temu, da je tradicionalno druženje med športno družino Emeršič (»Henteki«) in nogometaši Tržca v soboto, 20. junija, potekalo v suhem vremenu in idealnih vremenskih pogojih. Dopoldne je namreč še deževalo, ulilo pa se je tudi kmalu po zaključku na zelenici, a druženja globoko v noč ni moglo zmotiti prav nič.
Letošnje že 16. srečanje med »Henteki« in Tržcem je sicer zaradi znanih razlogov potekalo v nekoliko okrnjeni obliki, saj v uvodu ni bilo tradicionalne tekme
med otroki KS Tržeč in KS Lancova vas, ampak smo bili priča zgolj »velikemu finalu« med letos rdečimi in belimi. Kljub vsemu se je tudi letošnjega praznika udeležilo precej ljudi, vzdušje je bilo pravo, tako da so ljudje domov odhajali s prijetnimi občutki. O srečanju, ki so ga odigrali na starem igrišču v Tržcu, ni kaj dosti pisati, omenimo le, da je vse minilo v športnem duhu, na koncu pa so nekoliko več sreče in zbranosti imeli igralci Tržca, »okrepljeni« tudi z nekaj veterani. Tudi športna družina Emeršič letos ni nastopila v popolni postavi, ampak to ni skazilo celostne podobe dogodka, ki je bila vsekakor zgolj pozi-
Tradicionalna »gasilska« pred nogometnim srečanjem
tivna. Na koncu je bilo 5:3 za klub, ki domuje ob Polskavi, srečanje pa je kot sodnik vodil Iztok Milošič.
Po tekmi se je vse dogajanje, kot veli tradicija, preselilo v prostore ob zelenici, kjer se je nato prijetno druženje ob obujanju spominov ter ob obilici hrane in pijače zavleklo vse do zgodnjih jutranjih nedeljskih ur. Ni težko ugotoviti, da je bil tudi »tretji polčas« tekme zelo sproščen, prisotni pa so se razšli z mislijo in upanjem, da bo naslednje leto spet vse tako, kot je bilo pred virusom, torej celodnevno dogajanje s številnimi vzporednimi dogodki.
ŠPORTNA DRUŽINA EMERŠIČ -TRŽEČ 3:5 (1:2)
Strelci za družino Emeršič: Timi Petek, Jože Emeršič in Luka Turk; strelci za Tržeč: David Kozel (2-krat), Jure Kovačič, Marko Pečnik in Jernej Pauman. Družina Emeršič: Darjan E., Ivan E., Jan Belšak, Borut E., Timi E., Alen E., Denis Merc, Timi Petek, Vid Hrga, Franci E., Marjan E., Niko E., Jan E., Mirko E., Jože E., Bojan E. in Luka Turk. Trener: Alojz Emeršič.
Tržeč: U. Krušič, Ž. Krušič, Hliš, M. Pečnik, Lajnšček, Malek, Lesjak, Pauman, N. Kovačič, Bedrač, Fideršek, Kozel, J. Kovačič in Levstik. Trener: Marjan Šibila.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
V Pobrežju dišalo po malem nogometu in golažu
'N/'
^ D Pobrežje je v sklopu svoje 25-letnice društva v sobo-«3to, 20. junija, organiziralo malonogometni turnir, ki je sovpadal tudi z občinskim praznikom. Letos je bila udeležba še posebej dobra, saj so se na poziv Športne zveze Videm na turnir prijavila praktično vsa društva v občini. Nastopilo je kar 12 ekip.
KMN Majolka, NK Leskovec, Omejenci team, ŠD Pobrežje mladina, NK Videm, ŠD Pobrežje veterani, DD team, ŠD Selan, ŠD As, ŠD Pobrežje — člani, Bar Videm in Bar Hentek-
-Tržec so bili v predtekmovanju razdeljeni v štiri skupine s po tremi ekipami, v polfinale pa se je uvrstila zgolj zmagovalna ekipa skupine. Tako smo dobili polfinalna para Bar Hentek-- Tržeč in ŠD Pobrežje — veterani ter KMN Majolka in ŠD Selan. Zaradi obilnega dežja so tekmo za 3. mesto odločili zgolj kazenski streli, kjer so bili uspešnejši igralci KNN Majolka, v velikem finalu pa so nato s 4:3 slavili nogometaši Bara Hentek-Tržec in osvojili naslov občinskega malonogometnega prvaka.
Pokale sta najboljšim predala predsednik ŠD Pobrežje Davo-

Občinski prvaki 2020 - Bar Hentek-Tržec
rin Mlakar in predsednik Športne zveze Videm Brane Kolednik, obenem pa velja omeniti še, da je ob jubileju ŠD Pobrežje s strani športne zveze simbolično v dar prejelo tudi nogometno žogo.
Občinski malonogometni turnir si je ogledalo precej gledalcev, blizu 300 jih je bilo, ki so bili po dolgi pavzi zaradi virusa prikrajšani za najpomembnejšo postransko stvar v življenju. Organizatorji so ves čas turnirja skrbeli za žejna grla, še bolj
V Pobrežju je šlo na nož. Utrinek s tekme ŠD Selan in ŠD As.
pa je vsem sodelujočim teknil odličen golaž, ki so ga pripravili domači mojstri. V okviru turnirja je potekal tudi sestanek predstavnikov Športne zveze Videm, na katerem so se sodelujoči še bolj zavezali športnemu udejstvovanju v prihodnje, z odlično izpeljanim turnirjem pa dobili potrditev, da so na pravi poti.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Brane Kolednik na čelu Športne zveze Videm
1 /torek, 3. marca, je v videmski V občinski dvorani potekal redni letni občni zbor Športne zveze Videm, ki pa se je tokrat precej razlikoval od preteklih. Pod istim krovom so namreč sedaj združena vsa društva s predznakom »športna« v občini, kot zadnja sta se zvezi namreč prav na občnem zboru priključila ŠD Leskovec in ŠD Tržeč. Poleg tega so člani zveze sprejeli nekaj pomembnih aktov, ki naj bi dali zvezi pod vodstvom Braneta Kolednika nov zagon.
Športna zveza Videm je bila sicer ustanovljena leta 2009 in se je ves čas svojega delovanja srečevala s takšnimi in drugačnimi problemi. Prav zato so sedaj vsi člani zveze sklenili pošteno pljuniti v roke s trdnim prepričanjem, da bo poslej drugače in bo zveza čvrsto sledila svoji temeljni zavezi — skrbeti za kar se da največ športnega udejstvovanja v občini, obenem pa za to zagotoviti primerne pogoje in sredstva. Na občnem zboru so bili prisotni vsi zakoniti predstavniki društev z izjemo predstavnika ŠD Selan, ki je bil upravičeno zadržan, zato je vse potekalo nemoteno in pred-
vsem hitro, čeprav je bilo na dnevnem redu kar 17 točk.
Po uvodnih točkah velja še posebej izpostaviti 5. točko, ki govori o spremembi statuta Športne zveze Občine Videm in v katerem je glavno določilo, da se bo zveza poslej lahko ukvarjala s pridobitno dejavnostjo. V tej točki velja izpostaviti še, da bo imel UO zveze poslej 15 članov — predsednika, trinajst članov predstavnikov društev in predstavnika Zavoda OŠ Videm. Predsednika bosta nadomeščala dva podpredsednika, zveza pa ima tudi nadzorni odbor in disciplinsko
komisijo. S soglasnim dvigom rok je bil tako spremenjen tudi statut zveze, nato pa so na vrsto prišle točke za izvolitev novih organov ŠZ Videm.
NOVO VODTSVO, NOVI ČLANI UPRAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA
Po razrešitvi starega vodstva je bil za predsednika zveze predlagan in soglasno potrjen Brane Kolednik. Njegova namestnika sta postala Rudi Stelcer (SD Videm) in Primož Pernek (SD As), taj-
ni k pa Tadej Podvršek (ŠD Tržeč). Člani UO so postali Darko Jeza (ŠD Videm), Bojan Emeršič (ŠD Tržeč), Aleksander Stopaj-nik (ŠD Leskovec), Danilo Jelen (ŠD Leskovec), Alen Plajnšek (ŠD Selan), Renato Bračič (KMN Majolka), Rok Simonič (ŠD Pobrežje), Jolanda Hentak Majcen (ŠD Zg. Pristava), Dani Hliš (ŠD Lancova vas), Danilo Milošič (PD Naveza) in Gorazd Čer-nila (Zavod OŠ Videm).
Nadzorni odbor po novem sestavljajo Bojan Merc (ŠD As) kot predsednik ter Dejan Tramšek (ŠD Selan) in Stanislav Pernek (SD Leskovec) kot člana. Davorin Mlakar (SD Pobrežje) kot predsednik ter Jože Vidovič (SD Tržeč) in Gregor Cafuta (SD Videm) kot člana pa so trojica, ki sestavlja disciplinsko komisijo. Vsi člani upravnega, nadzornega odbora in disciplinske komisije svojo funkcijo opravljajo brezplačno. Sledila so poročila za preteklo leto, ki so bila precej kratka, glede na dejstvo, da je denar sveta vladar in da zveza v preteklem letu ni imela odprtega TRR. Tako sta vse stroške, ki so nastali, pokrivala donatorja Darko Jeza in Vladimir Sitar, prejšnji predsednik zveze, ki je 1. julija 2019 podal odstopno izjavo. Načrt dela za leto 2020 je zastavljen zelo ambiciozno, nedvomno je pred vodstvenim delom veliko dela in izzivov, če bodo želeli uresničiti vsaj del tega, kar so si zastavili.
i: a,1"'
Izpostaviti gre še točko tik pred zaključkom, ko so vsi navzoči s soglasnim dvigom rok, takoj zatem pa še z gromkim aplavzom imenovali ter nagradili Vladimirja Sitarja za častnega člana Športne zveze Videm. Sitar je zvezi obljubil kakršno koli pomoč, če jo bo ta potrebovala. Zavedati se je namreč treba, da Vladimir Sitar kot športnik in športni delavec deluje tudi v mednarodnih krogih, zato bodo njegove zveze in poznanstva Branetu Koledniku in njegovemu moštvu prišli še kako prav. Sledili sta le še točka, ko besedo dobijo gostje, in »finalna točka razno«, pri kateri je spregovorila svetnica Občine Videm Katja Svenšek. Nato so navzoči izpostavili še aktualne teme in težave, ki jih tarejo pri njihovem vsakdanjem udejstvovanju v društvih.
Vsekakor si je v prihodnje Športna zveza Videm zadala ambiciozen načrt, ki je v prvi vrsti povezan z osnovno vizijo zveze — promovirati šport in športno dejavnost v Občini Videm in tudi širše. Glede na odločnost vseh novoizvoljenih organov in članov zveze verjamemo, da jim bo s skupnimi močmi pod taktirko predsednika Kolednika tudi uspelo.
Tadej Podvršek
13. blagoslov traktorjev na Selih
1 /nedeljo, 7. junija, je pri sv. Družini na Selih potekal V tradicionalni, že 13. blagoslov traktorjev in drugih delovnih strojev. Slovesnost je bila letos še posebej dobro obiskana, saj so se srečanja udeležili številni kmetovalci iz domače občine. K dobremu obisku je poleg sončnega vremena gotovo botrovalo tudi to, da je bila to prva slovesnost v selskem delu župnije po sproščanju ukrepov epidemije.
Sveto mašo je letos daroval p. Jože Petek, obogatil pa jo je
Po maši je p. Jože Petek blagoslovil traktorje in druge delovne stroje-
tudi Mešani cerkveni pevski zbor sv. Družine pod vodstvom organista Sandija Potočnika. Dogajanje se je po maši preselilo pred cerkev, kjer je p. Jože opravil še slovesen blagoslov za varno delo vseh upravljavcev strojev. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Videm Branko Marinič. Med drugim se je p. Jožetu in pripravljalnemu odboru zahvalil za ohranjanje lepe tradicije, vsem kmetovalcem pa zaželel, da bi delo opravljali varno in brez nezgod. Druženje se je nato nadaljevalo v sproščenem vzdušju s pogostitvijo za vse navzoče.
Besedilo in foto: PK
Družina Murko s Sel, ki se že vrsto leto ukvarja s kmetijsko dejav-
nostjo, v družbi župana in p. Jožeta.
1 /soboto, 13. junija, malo po 15. uri se je na Selih sli-V šal odmev množice motorjev najrazličnejših oblik, znamk, kubičnih in cenovnih razredov. Iz Lancove vasi, kjer so se motoristi in motoristke zbrali tudi letos, so se pripeljali do cerkve sv. Družine, kjer jih je pričkal pater Jože Petek, kije opravil tudi slavnostni blagoslov.
Na Selih srečanje in blagoslov
motoristov in motorjev
Peto leto zapovrstjo, letos sicer nekoliko kasneje zaradi epidemije, so srečanje in blagoslov motoristov in motorjev organizirali izkušeni motoristi Gregor Potočnik, Primož Flos in Edvard Jurgec iz Lancove vasi. Navdušeni so bili nad izjemnim odzivom, saj se je na letošnji blagoslov pripeljalo več kot 120 motoristov iz bližnje in širše okolice, dobrodošel pa je bil vsak.
Nekateri so se pripeljali z modernimi motorji, drugi z nekdaj priljubljenimi »čebelicami« in Tomosovimi mopedi, nadeli pa so si zanimive čelade in oblačila. Luka Majhen iz Tržca se je pripeljal z oldtajmerjev letnik 1954, najmlajša udeleženka pa je bila še ne šestletna Sara Flos iz Lancove vasi, ki je svojo spretnost na majhnem kroserju pokazala tudi županu Občine Videm Branku Mariniču. Župan je motoriste na Selih tudi na kratko nagovoril in jim zaželel varno vožnjo, kjerkoli jih bo
Zal Hazenmali je motoriste pozdravil s svojo harmoniko.
Na petem srečanju in blagoslovu motorjev na Selih se je zbralo rekordno število udeležencev.
pot vodila. Za glasbeni uvod je poskrbel Zal Fdazenmali na harmoniki, p. Jože Petek pa je po krajšem nagovoru in molitvi blagoslovil vsako motorno kolo, vozniku pa izročil nalepko in zaželel varno vožnjo. Po blagoslovu so se motoristi odpeljali na kratko vožnjo do gostišča Rajh v Dražence, nato pa v Lancovo vas, kjer je bil zaključek druženja.
Poleg blagoslova naj ne bo odveč poziv k strpnosti in pazljivosti, saj so motoristi v velikem številu spet na naših cestah.
Besedilo in foto: TM
Motoristom je srečno in varno vožnjo zaželel videmski župan Branko Marinič.
Sara Flos je bila najmlajša Luka Majhen ob svojem oldtaj-motoristka letos.	merju
Janževa nedelja
Qri cerkvi sv. Janeza Krstnika, znani tudi kot cerkvi sv.
Janža, na Dravinjskem Vrhu je bila v nedeljo, 21. junija, ob 10. uri slavnostna sveta maša, ki jo je ob somaševanju p. Tarzicija Kolenka daroval dekan Ciril Čuš. Cerkev iz obdobja romanike je ena najstarejših na Slovenskem, na kar so v župniji in občini še posebej ponosni.
Dekan Ciril Čuš je blagoslovil novi križ na Dravinjskem Vrhu.
Slavnostni dogodek je letos potekal nekoliko drugače, zunaj pred cerkvijo in ob navodilih, ki po epidemije še vedno veljajo. Že na začetku maše je dekan Ciril Čuš opravil blagoslov novega križa, ob tem pa je p. Tarzicij povedal, da je križ na Dravinjskem Vrhu pred letom dni porušila nevihta, bil je skoraj popolnoma uničen in so potem iskali novo lokacijo v vasi ob cesti. A je niso našli in nato so se skupaj z domačini odločili, da Jezusu dajo domicil ob romanski cerkvici sv. Janeza Krstnika. Za pomoč pri postavitvi novega križa se je zahvalil vsem darovalcem in tudi tistim, ki skrbijo za podružnično cerkev in njeno okolico, še posebej Stanku Vidoviču, ki je križ opremil s prelepo streho, in Venčeslavu Galunu, ki je križ prepleskal.
Domačinka Anica Kokol se je zahvalila Ludviku Klajnšku in Ivanu Jakoliču, ki sta pred 30 leti v zahvalo, da sta dočakala upokojitev, na Janževo nedeljo takrat prisotne počastila z vinom.
BLAGOSLOVILI ZDRAVILNE JANŽEVE IN DRUGE ROŽE
Pri sv. Janžu je na praznični dan potekal tudi tradicionalni blagoslov janževih in drugih rož, ki so jih župljani prinesli spete v barvite šopke. Ob tej priložnosti se je v imenu tamkajšnjih krajanov, ki že tri desetletja pripravljajo ta slavnostni dogodek s pogostitvijo, Anica Kokol zahvalila prav vsem, ki so bili v pomoč tudi letos, posebno zahvalo pa je namenila Občini Videm in župniji ter dekanu Čušu. Zahvalila se je tudi Ludviku Klajnšku in Ivanu Jakoliču, ki sta natanko pred tridesetimi leti v zahvalo, da sta dočakala upokojitev vTGD (danes Talum Kidričevo), pri Janžu na Janževo nedeljo prisotne počastila z vinom in od takrat domačini ohranjajo to lepo tradicijo.
Župan Občine Videm Branko Marinič se je zahvalil dekanu Čušu za njegove izbrane besede v pridigi in izrazil posebno hvaležnost domačinom Dravinjskega Vrha, ki si že okroglih trideset let neizmerno prizadevajo in tako skrbno pripravijo vsakoletno slovesnost na Janževo nedeljo.
Besedilo in foto: TM
Delček zdravja v obliki domačih čajev, mazil, šentjanževega olja so na Janževi nedelji predstavila članice Društva kmetic Občine Videm.